C.ASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ® ŠT. 47. ® LETO X ® 11. DEC. 1971
I0b desetletnici Zavoda za avtomatizacijo
bia »a
BB
21. seja
predsedstva ZKJ
V Karadjorjevu je bila 1. in 2. decembra 21. seja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri sa izčrpno, izredno odkrito in kritično razpravljali o n» davnih dogodkih na Hrvatskem, o vzrokih ze stavko rt» zagrebški univerzi in o nekaterih drugih negativnih pojavih.
Na dvodnevni seji je imel uvodno in zaključno besedo predsednik Tito, ki je v svojih izvajanjih podrobno razčlenil vsa ta negativna politična dogajanja in poudaril, da gre tu za kontrarevolucionarne pojave.
Predsednik Tito je ugotovil, da stavka na univerzi * Zagrebu ni bila le stvar samih študentov, pač pa nekaterih ljudi v ozadju, podprtih tudi od zunaj. K sreči pa se delavski razred Hrvatske, dovolj zaveden, ni dal speljati, čeprav so si ti činitclji prizadevali to doseči.
V	našem časopisu smo pred meseci na dolgo obravnavali ustroj in delo našega Zavoda za avtomatizacijo, ki letos praznuje že desetletnico tvojega obstoja. Takrat smo tudi napovedali, da bodo v ZZA svoj jubilej praznovali proti koncu leta.
V	petek, 26. novembra 1.1. je bila v ta namen v dvorani Kluba poslancev SRS slavnostna seja Sveta ZZA, kateri pa so prisostvovali tudi številni gostje iz ZP Iskra in od drugod.
Slavnostno sejo Sveta ZZA je vodil predsednik Sveta, .Marko Gliha, dipl. ing., ki je po sprejetju predlaganega dnevnega reda, predal besedo glavnemu direktorju Zavoda ta avtomatizacijo, dr. Jožetu Gogali. V dokaj obširnem izvajanju je glavni direktor ZZA podrobneje orisal razvojno pot našega ZZA, od njegovih začetkov v I. 1961 do danes. V svojem deset Iet-tem obdobju je Zavod za avtomatizacijo nedvomno odigral pomembno vlogo, tako v pogledu organizacij ZP Iskra, kakor tudi na zunaj. V tem obdobju sc lahko strokovnjaki ZZA pohvalijo z dolgo vrsto lepih dosežkov na področju raziskovalno-razvoine dejavnosti, kljub temu pa kaže, da ZZA še vedno ni dosegel tistega mesta, ki bi mu na osnovi njegovih zaslug tudi pripadlo v družbi. Po poročilu glavnega direktorja o nastanku in desetletnem delu ZZA so sledili Pozdravi gostov. K besedi so *e oglasili zastopniki skup-idinc mesta Ljubljane, skupine SRS, elektrofakultete ljublianske univerze, Inštituta za elektroniko, generalni direktor in predsednik DS UP Iskra in sekretar tovarne
Tlo.
V	nadaljevanju slavnostne seje Sveta ZZA je predsednik Marko Gliha izrekel javno priznanje okrog 300 sodelavcem Zavoda za avtomatizacijo, ki v zavodu delajo že od njegovega začetka. Javno Priznan ie je veljalo niiho-temu deležu pri uspehih in
¡dosežkih Zavoda v minulem desetletnem obdobju.
Predsednik Sveta ZZA je nato izročil priznanja in nagrade šestim jubilantom, sodelavcem ZZA, ki so letos slavil! 25-letnico sodelovanja v Iskri.
Na predlog odbora za program in poslovno politiko je v naslednji točki dnevnega reda svet ZZA poslušal obrazložitev k predlogu za ustanovitev treh skladov. Svet ZZA je na osnovi teh obrazložitev sklenil ustanoviti interni sklad za nagrade za najpomembnejše raziskovalne in razvojne dosežke v ZZA na vseh področjih osnovnih dejavnosti zavoda. Iz dela dohodka ZZA, ki je po gospodarskem načrtu določen za
te namene, naj bi vsako leto podelili 12 nagrad, posamičnih ali skupinskih v skupnem znesku 150.000 dinarjev za najboljše tovrstne dosežke.
Prav tako na predlog odbora za program in poslovno politiko ZZA je Svet sklenil ustanoviti interni sklad za nagrajevanje štipendistov Zavoda za avtomatizacijo za najboljši študijski uspeh. Iz sklada skupne porabe, iz
(Dalje na 5. strani)
III. kongres sindikata delavcev industrije
in rudarstva
Kranj, 7. decembra — V vseh dvoranah kranjske občinske skupščine se je ob 16. uri začel lil. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Po izvolitvi organov kongresa so udeležence pozdravili predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar, . predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj Stane Božič ter predstavnik delegacije avstrijskih
Slovenije
samoupravnem sporazumevanju, razpravi ostalih dveh delegatov, Poldeta Mraka (Eleklromchanika) o ekonomskih problemih industrije in Vincenca Kokalja (Avtoelek-trika) o statutu sindikata industrije in rudarstva Slovenije, pa bomo v celoti objavili prihodnjič, ko bomo o kongresu poročali obširneje.
Na seji predsedstva ZKJ so bili v zvezi s temi negativnimi pojavi enotno in soglasno sprejeti določeni sklepi, predsednik Tito pa je v svojih zaključnih besedah postavil tudi nekatera stališča do teh vprašanj, ki jih je treba spoštovati In z revolucanarnimi akcijami odgovoriti proti vsem kontrarevolucionarnim težnjam kogarkoli, najsi bo v državi, ali izven nje.
k ta 6u§ te ss ara tal
Razprava in sklepi 21. seje predsedstva ZKJ so sprožili val zborovanj na različnih ravneh, po vseh naših republikah in družbenih skupnostih in delovnih organi-nizacijah, odkoder predsedniku Titu in predsedstvu ZKJ pošilja delavski razred izjave, da v celoti in dosledno podpira stališča predsednika Tita in predsedstva do teh vprašanj.
Z razprave na političnem aktivu kranjske tovarne »Elektromehanika« danes objavljamo pozdravno brzojavko predsedniku Titu, katere vsebina je naslednja:
TOVARIŠ TITO
Eliti ■ S3 El
nu
£53
&P.Î
sa
na
BES
S3
sa
as
BEI
ga
BO
Politični aktiv tovarne Iskra — Elektromehanika, Kranj soglasno odobrava sklepe predsedstva ZKJ, še posebej pa se zahvaljuje Tebi, ker si tako iskreno in odločno obsodil nedemokratično početje zoper našo sahtoupravno družbeno ureditev.
Prepričani smo, da bo prav Tvoja avtoritativnost pomagala komunistom in vsem delovnim ljudem, da bodo enotno nastopali proti vsem pojavom, ki škodujejo interesom delavskega razreda.
Odločno obsojamo pojave nacionalizma in unitarizma ter zahtevamo, da vsi tisti, ki zlorabljajo naš» demokracijo za uveljavljanje kontrarevolucionarnih teženj — odgovarjajo za svoja dejanja pred delavskim razredom.
Zagotavljamo Ti vso podporo pri prizadevanjih za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične jugoslovanske skupnosti.
sindikatov. Razen številnih delegatov so se začetka kongresa udeležili tudi predstavniki odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije Milan Rukavina, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek, predstavniki odborov sindikata delavcev industrije in rudarstva iz drugih republik, predstavniki republiških družbenopolitičnih organizacij in sindikatov iz zamejstva ter drugi. Po pozdravnih govorih je utemeljil programske usmeritve sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije predsednik odbora Stjepan šaubert.
Na kongresu sodeluje tudi petnajst delegatov iz tovarn združenega podjetja Iskra, izmed katerih so se trije prijavili k razpravi. Razpravo predsednika sindikalnega odbora ZP Iskra Jožeta Čebele na kongresu objavljamo že danes, na četrti strani in to pod naslovom o realizaciji ustavnih amandmajev in o
Delovno predsedstvo,111. kongresa sindikata Industrije in rudarstva Slovenije. O kongresu bomo podrobneje poročali prihodnjič
»Sprejemniki« Sežana
Med podpisom pogodbe; od leve na desno: direktor Izobraževalnega centra Litostroj Hrabro-slav Premelč, direktor Šolskega centra Iskra Gabrijel Perko, generalni direktor Litostroja Marko Kržišnik in generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar
Izgradnja šolskih prostorov za potrebe ISKRE
v okviru izobraževalnega centra Litostroj (ICL)
Proslaviii so osemnajstletnico proizvodnje radijskih sprejemnikov
zacijskih enot Iskre in za tiste organizacije, ki gravitira- ! jo k Ljubljani.
Že nekaj let se Šolski center Iskra in uprava ZP Iskra l prizadevata v Ljubljani ob- ! držati Poklicno šolo (Pš) za elektro in kovinsko stroko — tudi po tem, ko je Pš na Linhartovi cesti 35 dobila odpoved s strani gradbenega podjetja Grosuplje, ki je stavbo odkupilo od tovarne Elementi. Obdelane so bile mnoge možnosti od lastne izgradnje nove šole, ki bi stala okoli
1,5	milijarde S din, pa do likvidacije šole — vendar z nepopravljivimi posledicami — in končno našli po našem mnenju (za Iskro in Litostroj) optimalno rešitev.
V okviru Izobraževalnega centra Litostroj (ICL) Iskra bo financirala izgradnjo potrebnih dodatnih kapacitet ICL za 250 učencev ter sofinancirala izgradnjo telovadnice in plavalnega bazena. , Oboje bo stalo naše organi- | zacijc okoli 600 milijonov S din, t.j. četrtino tistega, kar bi stalo, če bi šli v lastno gradnjo šole, bazena in telovadnice.
ICL je že letos vpisal prve učence tudi za Iskro in prevzel vse kovinarje Pš Ljubljana, drugo leto v jeseni, ko bo novi trakt šole moral že stati, pa bo ICL prevzel tudi učence elektro poklicev. Io prav zaradi tega, zaradi nujnega takojšnega začetka del na izgradnji novega trakta ICL — so se zbrali predstav^ niki Iskrinih organizacij, Zr Iskra, direktor šolskega centra Iskra, generalni direktor ZP Iskra in glavni direktor Litostroja te ICL in v pč'"
19.	11. 1971 slavnostno podpisali medsebojno pogodbo o i izgadnji, financiranju in Pjr slovanju poklicne šole 'Citer šolanju učencev različmn poklicev za potrebe Iskre.
Igor Slavec
Delovni kolektiv naše tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani je 26. novembra proslavil osemnajstletnico, odkar je tu stekla proizvodnja radijskih sprejemnikov. Za to priložnost so se člani delovnega kolektiva zbrali v prostorih sežanskega hotela »Triglav«, kjer naj bi po končanem slavnostnem delu proslave v prijetnem tovariškem večeru znova obudili spomine na doslej prehojeno pot, pot včasih trdo in neizprosno, ter se hkrati ozrli v prihodnost, ki vendarle tudi tej naši tovarni kaže prijaznejše lice.
Zbrane člane kolektiva in goste je najprej na kratko pozdravil predsednik sindikalnega odbora Miro Obreza in predal besedo direktorju Stanetu Pavlinu, ki je v svojih izvajanjih podal dokaj izčrpen pregled dosedanjega razvoja tovarne radijskih sprejemnikov, od prvih let do danes, ko je tovarna prebrodila nekatera najtežja obdobja, obdobia, ko se tovarna ni in ni mogla otresti stalnih poslovnih iz<mb ¡n dmgih problemov, ki so dušili njeno rast.
Podrobneje se ie v svojih izvajanjih direktor tovarne zadržal pri letošnjih rezultatih. ki govore za to, da je delovni Volek o'v. po letih težav in na videz nerešliivih problemov, vendarle našel v sebi moč in slednjič krenil na pot, od katere si ob doslednem prizadevanju in tesnem sodelovanju slehernega zaposlenega v tovarni, pa Vliub vsesplošnim težavam v našem gospodarstvu vsaj skromno lahko nadeja boljšega kosa kruha v prihodnje.
K temu naj bi delovnemu kolektivu pripomogla tudi razširitev proizvodnega programa tovarne, razen radijskih sprejemnikov, še na oja-čevalno tehniko in transformatorsko dejavnost, ki ju uvajajo in, ki sta prav gotovo veliko bolj akumulativni od radijske proizvodnje. Podrobnosti o doslej doseženih poslovnih rezultatih in predvidevanjih za prihodnje in naslednja leta na tem mestu ne bi govorili, saj sc bomo o sežanski tovarni kaj kmalu spet obširneje razpisali. Bodoče naloge sežanske tovarne prav gotovo nc bodo nič lažje, vendar z ustreznimi kadrovskimi in drugimi izpopolnitvami ter ukrepi in prizadevnostjo celotnega delovnega kolektiva, lahko upamo, da jih bodo izpolnili in si tako zagotovili ugodnejše pogoje za nadaljnje poslovanje in krepitev tovarne.
Iskra in Litostroj, šolski center Iskre in Izobraževalni center Litostroja so se dogovorili, da Iskra v okviru ICL
izgradi potrebne dodatne kapacitete šolskih prostorov, kjer bi ICL šolal učence za potrebe ljubljanskih organi-
»Instrumenti« Otoče
Po dokaj obširnem prikazu zgodovine tovarne, njenih letošnjih poslovnih dosežkov in perspektive, kar vse je zajemalo direktorjevo poročilo, je kolektiv pozdravil prof. Stane Čehovin, predsednik občinske skupščine Sežana. Tudi iz njegovih besed je izzvenelo zadovoljstvo, da so za delovnim kolektivom tovarne radijskih sprejemnikov doslej najtežavnejša in najtrša leta in, da si je kolektiv bolj na široko odprl vrata v boljše čase. Delovnemu kolektivu je k jubileju iskreno čestital in mu zaželel v prihodnje man j težav, pa več ugodnih rezultatov.
V imenu združenega podjetja je pozdravil člane delovnega kolektiva slednjič tudi Štefan Dolhar, dipl. ing. in jim ob čestitkah zaželel, da se težki časi nikdar ne bi povrnili, pač pa bi kolektiv v bodoče, s priznano marljivostjo, vztrajnostjo in doslednim izpolnjevanjem svojih nalog, odločneje odpravljal svoje probleme in si zagotovil pogoje za normalno gospodarjenje.
Predsednik sindikata Miro Obreza in direktor tovarne Stane Pavlin sta nato razdelila praktična darila jubilantom in jubilantkam desetletnega dela v tovarni in sicer jubilantkam mešalec Iskra-Girmi. jubilantom pa brivnike Braun Iskra Sixtant.
Po proslavi so prišli na vrsto godci, saj je zlasti mladim že prej misel hitela k temu, kako se bodo zavrteli ob zvokih kar preglasne, pa še ojačene godbe. Veselo vzdušje se je potegnilo že tja v prosto soboto. Kako se tudi ne bi, saj je delovni kolektiv proslavljal osemnajst let svoje, včasih prav zares trnove poti, proti svetlejšemu cilju, ki ga ima zdaj pred seboj.	-C-
Jubilantke desetletnega dela Braun-Iskra Sixtant
Potrebovali bi
več obratnih sredstev
Otoče, 16. novembra —
Delavski svet je na 8. redni seji, ki jo je vodil predsednik DS Alojz Iskra predvsem razpravljal o devetmesečnem poslovanju tovarne. Čeprav zaradi mnogih težav niso dosegli planirane proizvodnje, obračun kaže, da so dosežene vrednosti proizvodnje zadovoljive. Splošna nelikvidnost je dokaj močno prizadela tudi Iskrino tovarno instrumentov, saj prav zaradi tega niso mogli pravočasno nabaviti nekaterih vrst repromateriala, predvsem tistega iz uvoza. Slabost je tudi v tem, da imajo precej sredstev vezanih v zalogah nekaterih materialov, nedovršeni proizvodnji ter zalogah izdelkov na izvoznem
skladišču. Tudi koeficienti obračanja niso taki kakor v prvem polletju.
Glede navedenega je DS sklenil, da je treba zaloge čimprej razvrstiti, za material pa, ki se nc giblje, pa bi bilo boljše razvrednotenje kot bremenitev na skladišču. V današnji situaciji nastajajo tudi problemi zaradi tega, ker nekaterih materialov iz uvoza ni moč pravočasno dobiti in, ker zaradi tega instrumentov ne morejo izdelati, ostaja ostali material na skladišču.
Ob zaključku je bil DS mnenja, da je stanje sicer zadovoljivo, vendar primanjkuje obratnih sredstev za normalno poslovanje.
so nagradili z mešalniki Iskra-Girml, jubilante pa z brivniki

»Elektromotorji« Železniki
Rezultati 9-mesečnega poslovanja
Zaradi zakasnele dobave opreme, ki je bila planirana za februar, prispela pa šele v avgustu, proizvodni program hladilniških motorjev »Danfoss« ni bil dosežen v celoti — Podražitev repromateriala občutno dviga stroške proizvodnje
! Prognoze gospodarskega plana za letošnje poslovno leto so na' sproti dosežkom iz leta 1970 zelo velike. Proizvodni program I je namreč na osnovi investicije v novo proizvodnjo (hladilni-ški motorji) po vrednosti večji za 48,6 % od dosežene lanske I proizvodnje. Od predvidene letne mase v znesku 72,518.700 din je na obdobje preteklega 9-mesečja, to je na čas od januarja do septembra, odpadlo 51,947.217 din proizvodnje.
nja za jugoslovanski trg. Te spremembe se indeksno odražajo tako, da letošnja izvozna proizvodnja dosega lansko s 96,1 %, proizvodnja za domače kupce pa s 116,2 «/o-
Iz tromesečnih primerjalnih rezultatov je razvidno, da je bilo največ proizvodnje — to je 36% — dosežene v prvem trimesečju, dalje, da je na drugem mestu po obsegu izdelkov III. kvartal s 34% in da je s 30% deležem na zadnjem mestu II. trimesečje, kar pa je zaradi koriščenje letnega dopusta povsem razumljivo.
Zaposlenost
Nasproti predvidevanjem letnega plana stanje zaposlenih po mesecih precej odstopa; odstopa predvsem v zadnjih 4 mesecih, odkar v Idriji obratuje naš novi obrat. Po planu bi poprečno mesečno morali zaposlovati 686 ljudi, dejansko pa jih 714, kar je več za 4%. Letošnje 9-mesečno poprečje je nasproti lanskemu poprečnemu številu zaposlenih večje za 9,3 %.
Izvoz
V	preteklem 9-mesečnem obdobju je bilo izvoženo za 765.741 J naših izdelkov. Kot kažejo podatki, je bila dinamika izvoza po mesecih zelo neenakomerna; maksimalni izvoz je bil ustvarjen v septembru, nasprotno pa sta najmanjša uspeha zabeležena v aprilu in juliju.
V	gospodarskem planu je obseg skupnega predvidenega izvoza v letu 1971 2,347.056 $; od tega zneska odpade 61 % oziroma 1,431.016$ na izvoz proizvodnje »Danfoss«. Izvoza tovrstne proizvodnje do konca septembra še ni bilo, zato je delež celotnega realiziranega 9-mesečnega izvoza nasproti letnemu planu dosežen komaj s 32,5 % (neupo-števaje »Danfoss« je plan izvoza za ostale kupce — Gir-mi, ZDA, Braun — dosežen
(Dalje na 7. strani)
Sistem informacij v gospodarstvu
Na seji poslovnega odbora ZP Iskre, je članom poslovnega odbora ZP in povabljenim, predaval dekan ljubljanske Ekonomske fakultete, dr. Viljem Rupnik o sistemu informacij v gospodarstvu. Iz njegovih obširnih izvajanj smo izluščili najbolj bistvene podrobnosti.
Proizvodnja
V analiziranem 9-mcsečnem obdobju smo z doseženo proizvodnjo po mesecih izpolnjevali dinamični plan takole;
Mesec	% na plan
Januar	116,6
Februar	93,5
Marec	85,2
April	59,9
Maj	54,9
Junij	69,3
Julij	733
Avuust	70,0
September	82,1
Skupaj I.—IX.	76,9
Iz indeksnega rezultata je torej razvidno, da letošnji proizvodni program ni bil dosežen, saj realizacija po vrednosti odstopa od plana za 23,1 %, kar je skoraj 1/4 predvidene mase. Razlog za tolikšno odstopanje je izpad proizvodnje hladilniških motorjev »Danfoss«. Letni gospodarski plan je namreč predvideval, da bo do konca septembra izgotovljenih 217.663 tovrstnih elektromotorjev v skupni vrednosti 11,146.086 din. Po proizvodnih podatkih je bila prva serija hladilniških motorjev v obsegu 7800 kosov izdelana šele v septembru; s tem je ta vrsta proizvodnje realizirala tako po količini kakor tudi po vrednosti samo 3,5% predvidenega obsega.
Proizvodnja »Danfoss« je bila planirana s pričetkom v mesecu marcu. Krivec za
6-mesečni zaostanek tovrstne proizvodnje je zakasnela dobava opreme, ki bi po programu morala biti v tovarni že meseca februarja, prispela pa je šele avgusta.
Vrednost celotne 9-mesečne proizvodnje je po stalnih plansko-prodajnih cenah torej 39,953.201 din, kar je komaj 55% letnega plana.
Po namenu prodaje struktura dosežene proizvodnje kaže, da je v analiziranem obdobju pripadalo po količini 28 % izvozu in 72 % domačemu trgu, nasprotno pa je po vrednosti za tuja tržišča odpadlo 19% proizvodnje in 81 % domačim kupcem. Prav tako podatki kažejo, da je bilo 49 % izvozne proizvodnje namenjeno Ameriki in 51 % Evropi.
Glede na asortiman je bila
struktura 9-mcsečnc	proiz-
vodnje takale:	
	%
— elektromotorji	55,7
— sirene	8,1
— gospodinjski	
aparati	33,1
— usluge	3.1
V primerjavi z istim obdobjem lani je letošnja vrednost proizvodnje v masi večja za 11,8%. Pri tem se je primerjalna struktura proizvodnje po namenu prodaje delno spremenila; delež izvozne proizvodnje se je letos zmanjšal iz 22,1% na 18,9% — padel je torej za 3,2 odstotka, nasprotno pa se je za enak delež povečala proizvod-
(Konec Iz štev. 45)
Ko je govora o informacijskem sistemu, obstajata dve etapi: ena je izjava o željah in ciljih informacije, drugo pa je potem stvar strokovnjakov, da zagotovijo tiste bazne informacije, ki lahko pripeljejo do ciljnih informacij. Rezultat tega dela je obogaten še s sistemom pravil, ki nam povedo, kako pridemo do ciljnih informacij iz baznih. Na primer; kako potegnemo parcialno bilanco nekega obrata, ne da bi s tem bili prisiljeni spoštovati konkretne predpise, ki jih informator publicira leto za letom. Z drugo besedo, skušamo za-goviti takšen sistem procedur, ki nam daje ažuren dostop in možnost, da se kadar koli izmislimo doseči nek presek nad stanjem poslovnega sistema po vseh kriterijih, po vseh kategorijah. Na primer: zanima nas trenutno stanje zalog, delovne sile, boleznin, nekurantnih zalog, itd. Poudarjam, da je prevelika občutljivost naših evidenčnih služb v podjetjih na spreminjanje predpisov dostikrat zelo škodljiva, čim se namreč spremenijo predpisi o vrednotenju nečesa, o zajemanju podatkov, nastopi vrsta inštrukcij, priročnikov, prepolanj, poskusnih obračunov, ki jemljejo ogromno časa administraciji in, kar je še hujše, zato postajamo neažurni. Zakasneli refleksi takega poslovnega, živčnega sistema so dražji, kot pa tisti
stroški, ki jih imamo, če hočemo to prevodnost povečati. V mislih imam povečanje personala. To je zelo majhen strošek, majhna ekonomska škoda spričo tiste, ki nastane zaradi tega, ker zamujamo reakcijo na poslovno okolico. Tako, da je eden izmed dodatnih ciljev informacijskih sistemov dosedanje neodvisnosti, invariantnosti, rekel bi neobčutljivosti na predpise. Če imamo zadostno maso baznih informacij, potem jih ob tem substratu, ki ga je treba načrtovati šele pozneje, ko je enkrat abstrakten informacijski si-sistem znan, lahko zelo ažurno in natančno ter fleksibilno postavimo, kadar koli hočemo.
Kot sem prej omenil, je vitalnost podjetja odvisna od njegove strukture in sicer od stabilnosti strukture. Drugi faktor, ki pogojuje stabilnost pa je dražljalna sposobnost, to se pravi, da so informacijski kanali racionalni, da se s procesneea modela, ki sem ga omenil, domenimo za najkrajše informacijske poti, da ne dovolimo prepisovanja, da ne dovolimo pretirano dolgih informacijskih, oz. dokumentacijskih poti in podobno. In tisto, kar ie v trendu v svetu treba doseči, je predvsem sposobnost, da podjetje na osnovi upravljalskega sistema postaja sposobno, da vodi dve politiki: ena je dolgoročna, orientacijska, ki služi kot nekakšna trajektorija, kot nekakšna trendna krivu-
lja, druga pa je tista, ki zagotavlja po načelih taktike realizacijo dolgoročnih ciljev. Dolgi rok je sestavljen iz kratkih in v kratkih je treba živeti. Toda vprašanje je — kako. Za sproščanje konkurence je brez dvoma življenjskega prostora manj in se je treba na manjšem prostoru bolj previdno obračati. To se pravi, treba je iskati več možnosti manj stroškov, večjo produktivnost, skratka vse naj — ta superlativ v raznih zvezah. Z drugo besedo — gre za vprašanje ekstremov. Mi smo v sklopu teh spoznanj pripravili precej velik program za obsežno upravljal-sko grupo, ki sestoji iz grupe za informacijske sisteme in njena naloga je predvsem postaviti teoretične temelje za racionalno izgradnjo, za racionalno tehnologijo izgradnje informacijskih sistemov in drugo grupo za upravljal-ske sisteme, ki se ukvarja pretežno z optimizacijami. Fragmentarne obdelave, npr.: plače r ’ kontrola na kritično-------stanja v skla-
diščih, obračun plač - to so na videz doslej bili ločeni procesi. V bistvu je to vse en in isti proces. In velike težave, ki jih imamo takrat, ko skušamo meriti uspešnost podjetja, se dajo odpraviti prav zaradi in skozi povezovanje teh individualnih obdelav. Naj tu omenim še eno težavo, s katero se že dlje ukvarjamo — e za vprašanje kriterija uspešnosti ♦ la in smo žal prišli do spoznanja. da sam kriterij da dostikrat dinar ni edino merilo, temveč, da gre za zelo kompliciran sistem kriterijev, zlasti takrat, ko gre za veli-
(Dalje na 6. strani)
RAZPIS
ISKRA — tovarna elektromotorjev In gospodinjskih aparatov Železniki
razpisuje prosto delovno mesto VODJA NABAVE
Pogoj: višja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri in osem let delovnih izkušenj. Potrebno je znanje enega svetovnega jezika. Stanovanje po dogovoru.
Prijave sprejema splošni sektor tovarne v roku 15 dni po objavi razpisa.
»Elekiromehanika« Kranj
Predvsem kvaliteta
Odločno po začrtani poti
Konferenca ZK v »Elektromehaniki« je dala vrsto pobud — Sklepi o razvoju tovarne, kadrovski politiki, samoupravljanju in informiranju — vodilo pri delu komunistov v kranjski tovarni
Kranj, 25. novembra — Volilne konference organizacije ZK v Elektromehaniki se je udeležilo 46 članov, kot gosta pa sta bila navzoča predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar in sekretar medobč. sveta ZK za Gorenjsko — Polde Kejžar.
V poročilu o delu organizacije ZK in aktualnih nalogah je sekretar tovarniške konference ZK ing. Stane Mihalič med drugim dejal:
Sekretar tovarniške konference ZK v Elektromehaniki — ing. Stane Mihalič
»Ce pogledamo celotno dejavnost ZK v naši tovarni posebno še organov konference lahko ugotovimo, da je bilo naše delo zelo pestro in aktivno. Ukvarjali smo se s problemi, ki zadevajo razna vprašanja iz samoupravnih, političnih, gospodarskih ter drugih področij. Obravnavali smo niz problemov in zavzeli določene stališča ter jih posredovali samoupravnim, političnim ali upravnim organom tovarne in se nadalje zavzemali za njihovo rešitev.
Tudi komisije pri našem sekretariatu oz. konferenci so imele veliko dela. Najbolj dosledno in popolno je svojo nalogo opravila kadrovska komisija. Imela je niz obravnav in razgovorov o kadrovanju članov v odbore tovarne kakor tudi DS in sindikalni odbor. Napravila je program izobraževanja za vse člane ZK. Tudi pri akciji za vključitev več članov ZK v organe upravljanja, je kadrovska komisija odigrala svojo vlogo. Poleg ostalih nalog bo morala kadrovska komisija v bodoče posvetiti večjo pozornost perspektivnim kadrom, ki bodo prevzeli odgovorne funkcije v organizaciji ZK, mladini, samoupravnih organih, kot tudi na strokovnem področju, čimprej se mora urediti evidenca vseh članov ZK, ki so pripravljeni in sposobni delati na omenjenih področjih, vendar najkasneje
do 1. marca 1972, nakar jo bo treba stalno dopolnjevati.
Komisiji za razvoj samoupravljanja in ekonomska vprašanja pa nista povsem odigrali svoje vloge. Imeli bi lahko veliko več sej in razg-vorov ter dali sekretariatu več idej in sugestij, da bi lažje in še uspešneje deloval. Znano je, da je samoupravljanje v delovnih enotah pri nas še vedno precej na nizki stopnji, saj se stvari obravnavajo le bolj formalno in informativno. Doseči moramo, da bodo dobili organi upravljanja čimprej pravo vsebino dela in odločahja.
Od zadnje konference, ki je bila marca, pa do danes, se je aktivnost po oddelkih bistveno izboljšala. Iz analiz, ki smo jih naredili, je razvidno, da tam, kjer so sposobni in odločni sekretarji ter sekretariati, delajo uspešno, kar kaže, da moramo v bodoče nenehno vzgajati kadre, ki bodo sposobni prevzeti določene funkcije v ZK. Sekretarji oddelkov bi morali biti člani, ki imajo določene sposobnosti, voljo in znanje, ker brez tega ne morejo opravičiti zaupanja, ki jim je bilo dano ob izvolitvi. Zelo aktivno in uspešno je bilo delovanje oddelka ZK v obratu EMI. Razpravljali so pogosto o vseh perečih vprašanjih, ki se v obratu, kot tudi tovarni porajajo. Mnogo truda je vodstvo oddelka vložilo tudi pri organizaciji in izvedbi seminarja, na katerem je sodelovalo več kot 300 delavcev starih do 30 let.
Že dalj časa ugotavljamo, da samoupravljanje v DE ne odigrava tiste vloge, kot bi jo moralo. Naše službe morajo v najkrajšem času pristopiti k podrobni analizi stanja samoupravljanja v DE, napraviti določene predloge za njihovo čimprejšnjo ureditev ter jih posredovati organizaciji ZK, sindikata in mladine ter centralnim organom upravljanja v razpravo in potrditev.
Poznano nam je, da sta bila v zvezni ustavi s takojšnjo veljavnostjo sprejeta XXI. in XXII. amandma, ki se po svoji vsebini nanašata na pravice temeljnih organizacij združenega dela in postavljajo pred nas nalogo, da pristo-
(Nadaljevanje na 6. str.)
V delovnih organizacijah, zlasti v gospodarstvu, so pomembne in odgovorne naloge, realizacija ustavnih amandmajev zlasti 21 in 22. ustavnega amandmaja k ustavi SFRJ, ki sta dobila tudi neposredno uporabo in ki določata samoupravni položaj delavcev v združenem delu. Mišljenja sem, da bi .moral Sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije v nadaljnem obdobju delovanja skrbeti za realizacijo teh določil. Moramo se zavedati, da so že in da bodo pri realizaciji teh ustavnih amandmajev, nastopile določene objektivne, pa tudi ne v zadnji meri subjektivne težave, ki bodo zavirale ta razvoj ustaljenih principov. V konkretno realizacijo ustavnih amandmajev mora biti usmerjena naša dejavnost, ki ne sme biti sicer kampanjska, pač pa biti usmerjena v to, da se konkretno vsakemu delavcu v
Ob 15. obletnici Iskrinega obrata urnih mehanizmov v Lipnici na Gorenjskem je bil izdelan tudi milijonti števec pogovorov, o čemer smo že poročali, vendar je prav, da se dotaknemo tudi razgovorov, ki so se vodili izven programa. Tako je bilo med drugim direktorju matične tovarne v Kranju zastavljeno naslednje vprašanje: »Znano je, da se števci pogovorov, ki se predvsem rabijo v telefoniji, lahko prodajo na inozemskem trgu. Kaj menite, je glavni faktor, da se omenjeni izdelek brez težav proda?« Odgovor pa je bil: »Predvsem kvaliteta!«
Podobno vprašanje je bilo stavljeno tudi vodji izvoznega oddelka Iskra Commerce, Vladimiru Murku, dipl. ing., ki je dejal: »Iskrin obrat ur-
združenem delu omogoči odločanje o njegovih rezultatih dela. Pred tem pa posebej poudarjam, da mora biti delavcem ne samo v gospodarskih organizacijah, ampak na vseh nivojih v naši družbi, omogočeno odločanje v razširjeni reprodukciji; in to na nivoju občine, republike in federacije. Mišljenja, sem, da bomo med drugim na ta način lahko na vseh nivojih preprečili neekonomske (politične) investicije.
Organiziranje temeljnih organizacij združenega dela, v katerih bodo delavci nosilci vseh pravic in obveznosti in kateri se bodo na osnovi samoupravnih sporazumov združevali v raznovrstne oblike asociacij, je tudi odgovorna naloga sindikata da v tej smeri deluje. S tem bomo preprečili vsako odtujevanje oblasti delavskemu razredu po določenih strukturah.
Nadalje bi se samo kratko spustil v diskusijo na samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Nisem trdno prepričan, da je to v celoti samoupravno sporazumevanje. Strinjam se, da se lahko družba (država) vtika v določitev dohodka, odnosno osebnih dohodkov, vendar ta mora biti taka, da so osnove na sporazumevanju na gospodarskih organizacijah. V sistemu našega samoupravnega sporazumevanja pa smatram, da je dana le prevelika vloga znanim forumom in tb zunaj strank, ki so samoupravni sporazum podpisale. Mislim, da bi morali pri nadaljni izgradnji našega samoupravnega sporazumevanja, določene stvari ravno na tem področju popraviti. Ponovno poudarjam, da je nujno, da smo prešli na samoupravno sporazu-
nih mehanizmov ima tradicijo, da dela kvalitetno in, kar je izredno važno: drži se dogovorjenih rokov, kar je posebna odlika. Kolektiv, ki ob težavah z dostavo materiala zavestno nadoknadi zamujene ure tudi ob sobotah in praznikih, je vreden vsega zaupanja. Lahko rečem, da pri izvozu še ni bilo težav zaradi rokov. Da so zahtevna tržišča, kot npr. Italija, Zahodna Nemčija, Amerika, z izdelki zelo zadovoljni, pa kaže, da se kolektiv v Lipnici zaveda, kako važen je za Iskro izvoz. Zaradi navedenih lastnosti lipniškega kolektiva lahko rečem, da je s takim kolektivom prijetno delati, zato jim ob jubileju iskreno čestitak k doseženim uspehom v želji, da bi bila povezava z Iskra Commerce še naprej tako plodna.«
mevanje za delitev dohodka in osebnih dohodkov, vendar mora biti to priznana stvar delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in šele sekundarna naj bi bila regulativa izven gospodarstva/ — pri nas pa je ravno obratno.
Mišljenja sem, da bi morali sindikati v svoji aktivnosti posvetiti tudi veliko pozornosti nagrajevanju delavcev po rezultatih, tako živega kot minulega dela. Glede minulega dela je cela vrsta dilem. Pojavljajo se razna stališča in mnenja vendar, če se hočemo dejansko približati nagrajevanju po rezultatih dela, moramo minulo delo postaviti kot sestavni del nagrajevanja. Ne trdim, da ni odprtih še določena vrsta teoretičnih, zlasti pa praktičnih vprašanj. Znanstvene institucije kakor tudi praksa, kjer pa bodo morali sindikati odigrati posebno vlogo, bodo morali temu vprašanju posvetiti veliko pozornost. Minulo delo ne more biti več neka fikcija ali vizija bodočnosti, ampak mora postati čimprej sestavni element nagrajevanja, ker le tako bomo lahko uresničevali pravice delavcev v organizacijah združenega dela.
Končno sem tudi mišljenja, da bi morali tudi v program usmeritve sindikatov vključiti vrsto sklepov, katere je sprejela 3. konferenca ZK Slovenije o socialni diferenciaciji. Mnogo se jih nanaša ravno na položaj delavcev v združenem delu in bi morah postati tudi sestavni del programske politike in usmeritve sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije.
Združeno podjetje ISKRA Jože Čebela
Konferenci ZK v kranjski tovarni sta prisostvovala tudi predsednik Skupščine občine Kranj, Slavko Zalokar in sekretar Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko — Polde Kejžar
Realizacija ustavnih amandmajev in samoupravno sporazumevanje
ISKRA — TOVARNA ORODJA UUBLJANA-STEGNE 15
Kadrovska komisija tovarne
oglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	VEČ KONSTRUKTORJEV — PROJEKTANTOV;
2.	VEČ KONSTRUKTORJEV I;
3.	VEČ ORODJARJEV;
4.	VEČ REZKALCEV.
Za delovna mesta pod 1. in 2. se lahko prijavijo izključ- ■■ no le kandidati, ki imajo končano II. ali I. stopnjo	¡5
strojne fakultete ali tehnično srednjo šolo — strojni	■■
oddelek.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z višjo izobrazbo in ustreznejšo prakso v konstruiranju orodij.
Za delovna mesta pod 3. in 4. se lahko prijavijo kandidati ustreznih poklicev, ki imajo najmanj 5 let delovnih ■■ izkušenj v svojem poklicu.
Prijave naj kandidati pošljejo na kadrovsko komisijo ■■ tovarne v roku 15 dni po dnevu objave.
Ob desetletnici Zavoda za avtomatizacijo
Nagrajeni jubilanti deset in dvajsetletnega dela v tovarni elektronskih naprav v Stegnah
Nagrada jubilantom
Ob dnevu republike je sindikalna podružnica tovarne elektronskih naprav v prostorih menze priredila skromno proslavo. Skromno proslavo pravimo predvsem zato, ker je bila na njej zares skromna udeležba članov kolektiva.
Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Jože Zajc je spregovoril o prazniku republike, nato pa je besedo povzel direktor tovarne Milan Železnik, dipl. ing., ki je z nekaj podatki orisal poslovanje tovarne v preteklem obdobju ,nato pa se največ zadržal pri osebnih dohodkih in pri nalogah, ki tovarno čakajo v prihodnjem
letu. Povedal je, da bo tovarna letos dosegla realizacijo okrog 37,000.000 dinarjev in, da so se osebni dohodki zaposlenih v poprečju dvignili na 1.600 dinarjev. Prihodnje leto čakajo delovni kolektiv še precej večje naloge, saj je predvidena proizvodnja v višini 50,000.000, pri čemer se bo število zaposlenih povečalo za okrog 25, ob dobrem gospodarjenju pa naj bi se dvignili tudi poprečni osebni dohodki zaposlenih in sicer na 1.800 do 1.900 dinarjev, seveda v okvirih, ki jih začrtuje samoupravni sporazum v naši branži. Seveda, bo treba pri bodočem poslovanju temeljito izrabiti še obstoječe notranje rezerve, ki
nedvomno obstajajo predvsem v boljši organizaciji dela, hkrati pa si prizadevati, da bi planirane obveznosti dosegli s čim manjšimi poslovnimi stroški. Le tako bo mogoče ob vedno težjih pogojih gospodariti tudi v bodoče ugodno, kar je prav gotovo največja želja delovnega kolektiva. Direktor Milan Železnik je nato čestital jubilantom dvajset- in desetletnega dela. Dvajsetletnikom so dali kuverte s po 2.600 dinarji nagrade, desetletnikom pa s po 1.300 dinarji, razen tega pa je tudi sindikalna podružnica jubilante nagradila, in sicer sodelavce z urami, sodelavke pa z zlatarskimi izdelki po izbiri.
Štipendije problem, ki ne bi smel biti problem
Predsednik Sveta ZZA Marko Gliha, dipl. ing. otvarja slavnostno sejo ob deseti obletnici delovanja Zavoda za avtomatizacijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
sredstev, ki so po gospodarskem načrtu določene za štipendije in strokovno izobraževanje, naj bi vsako leto podelili 8 nagrad za absolvente na II. stopnji fakultet, 3 nagrade za študente IV. letnika fakultet, 3 nagrade za študente III. letnika fakultet in 3 nagrade za dijake srednje tehničnih šol, v skupnem znesku do 30.000 dinarjev.
V spomin na pionirja telekomunikacij v Sloveniji Maria Osano, je odbor za program in poslovno politiko ZZA predlagal ustanovitev stalnega internega sklada »Mario Osana« za nagrade za najboljša diplomska ter magistrska dela ter za doktorske disertacije s področja te-lčkr—umikacij. Nagrade »Maria Osane« naj bi vsako leto Podeljevala pet članska komi-siia, sestavljena iz predstavnikov univerze, fakultete za elektrotehniko, Združenega Podjetja Iskra, Združenja visokošolskih ustanov SFRJ in Zavoda za avtomatizacijo, na Podlagi javnega natečaja, v katerem lahko sodelujejo diplomanti II. in III. stopnje in doktorji vseh jugoslovanskih univerz. Tudi sredstva zn te nagrade gredo iz sklada skupne porabe, iz sredstev, namenjenih za strokovno izobraževanje, višine nagrad pa se gibljejo takole: 23 diplomsko delo 6000, za tPagistrsko delo 8000 in za
doktorsko disertacijo 10.000 dinarjev.
S sprejetjem sklepa o ustanovitvi naštetih treh skladov, je bil dnevni red slavnostnega zasedanja Sveta Zavoda za avtomatizacijo izčrpan, vendar so se prisotni še zadržali v nevezanem pogovoru.
-J. C,-
Že nekaj let nazaj vsaj enkrat ali dvakrat na leto pride do zapletljajev pri izplačevanju štipendij štipendistom in tudi do priporočil in raznih sklepov samoupravnih organov ZP (UO, PO, DS, ZP), vsi pa imajo približno takole vsebino:
»Vse organizacije so dolžne poravnati svoje obveznosti do štipendistov sproti in brez odlašanja. Ob dvigu sredstev
za izplačila OD morajo organizacije dvigniti tudi sredstva za štipendije«!
Referat za štipendije v upravi podjetja (v OKP) se iz meseca v mesec bori z nemogočo situacijo, ker skoraj tretjina organizacij ne izpolnjuje svojih obveznosti in so v zaostanku s poravnavo faktur za štipendije. To je privedlo komisijo za štipendije (Komisija DS ZP), da je pre-
maknila rok za izplačevanje štipendij od 10. v mesecu najprej na 15. nato pa še na
20.	v mesecu za tekoči mesec.
Res, da ima Iskra danes prek 1000 štipendistov in da mesečno izplača za več kot 20 milijonov S din štipendij, je pa dejstvo, da še danes 6.12.1971 niso vsi upravičenci prejeli štipendije za november, blago rečeno — za Iskro neugledno in nedopustno. Organizacije, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo v redu jemljejo dobro ime celotni Iskri! In prav zaradi tega, da ne bi slaba luč letela na celotno podjetje, bomo v naslednjem podobnem primeru javno objavili imena tistih organizacij, ki dolgujejo sredstva za štipendije, kot naslednji ukrep pa bomo predlagali komisiji DS za štipendije, da odobri izplačevanje štipendij le štipendistom tistih organizacij, ki so v roku nakazale sredstva, da bodo ostali pač izvajali direktni pritisk na svojega štipenditorja, ko nobena beseda prepričevanja ne zaleže, oziroma tako zelo malo zaleže.
Menim, da problem poravnavanja štipendij še kako zadeva organe upravljanja in družbenopolitične organizacije — in kadrovska politika in razni akcijski programi posameznih organizacij ne bi smeli biti samo akti, ki se napišejo in preberejo, temveč akti, ki se tudi izvajajo.
Igor Slavec
Vse kaže, da se v 25. letih, oz. odkar obstaja ISKRA še ni zgodilo, da bi hkrati odšla v pokoj mož in žena. Prav to pa se je zgodilo prejšnji teden v Iskrini tovarni v Otočah, kjer sta odšla v pokoj tov. Pavel Lambergar, zaposlen kot vratar in njegova žena Julija, zaposlena v kontroli. Tov. Lambergar je eden izmed prvih, ki so 1961. leta prišli na delo v otoško tovarno, vsa leta pa je opravljal službo vratarja, zato ga je poznal vsak član kolektiva. Slovo je bilo prisrčno oz. skoraj ganljivo, saj sta bila oba spoštovana in priljubljena pri sodelavcih. Za sodelovanje, dober odnos in vestno delo se jima je zahvalil šef splošnega sektorja tov. Marjan Vrabec, tov. Lambergar pa se je za izredno pozornost ter spominsko darilo poslovil z naslednjimi besedami: »Težko se je posloviti od kolektiva, kjer delaš in živiš z njim, naenkrat pa je vsega konec. Ob slovesu človek pozabi vse neprijetnosti, ostanejo pa v spominu dobri in svetli trenutki. Ob odhodu v pokoj se z ženo iskreno zahvaljujeva za razumevanje in tovariške odnose v dobi najinega službovanja v tej tovarni in za pozornost ob slovesu, želiva, da bi tovarna tudi v bodoče dosegla tako lepe uspehe kot doslej, vsem članom kolektiva pa želiva mnogo sreče in osebnega zadovoljstva«
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA v Združenem podjetju Iskra Kranj
vabi k sodelovanju in sprejme v redno delovno razmerje naslednje nove sodelavce:
1.	ORGANIZATORJA
za organizacijsko področje mednarodnega trga, financ in računovodstva
Pogoji:
—	izobrazba II. ali I. stopnje ekonomske oz. organizacijske smeri
—	znanje enega svetovnega jezika
—	zaželena praksa na področju organizacije dela
—	odslužen vojaški rok
2.	KNJIGOVODJA
Pogoji:
—	SS izobrazba ekonomske smeri
—	zaželena praksa
3.	ADMINISTRATORJA
Pogoji:
—	končana dvoletna administrativna šola
4.	SAMOSTOJNEGA REFERENTA
za delo na področju demonstracije varjenja po TIG, MIG in MAG postopkih (er komercialno obdelavo jugoslovanskega trga
Pogoji:
—	uspešno končana tehniška šola varilne ali strojne smeri
—	strokovne in komunikativne sposobnosti
—	odslužen vojaški rok
5.	VODJA SEKTORJA
za vodenje gospodarske službe in službe za analizo in plan v okviru direkcije
Pogoji:
—	ekonomska fakulteta II. stopnje
—	zaželena praksa na področju finančnega poslovanja
—	odslužen vojaški rok
6.	PRODAJNEGA REFERENTA za delo na področju prodaje
Pogoji:
—	končana ekonomska srednja šola
—	zaželena praksa
7.	REFERENTA
za delo v poštnem oddelku
Pogoji:
—	srednja PTT šola
—	zaželena praksa
Cenjene ponudbe sprejema v roku 10 dni po objavi kadrovska služba, 61000 Ljubljana. Masarykova 15.
KS
EH
Sistem informacij v gospodarstvu
ea
UH
SS
BS
BS
BS
BS
sa
(SS
■a
BB
H(9
BfS
(Nadaljevanje z 2. strani)
ko korporacijo, za velik sistem podjetij, za veliko število podjetij, kjer pod raznimi pogoji posamezni obrati forsirajo druge kriterije za vrednotenje poslovanja in za upoštevanje v planu. Ker je naša osnovna naloga razvijanje sintetičnih pristopov za informacijski sistem, sintetičnih v tem smislu, da skušamo tehnološke sisteme prevesti v ekonomske in narobe, da iz ekonomske vizije, kaj je pomembno, preslikamo navzdol na tehnologijo, se pravi, kjer skušamo priti do osnovnih teoretskih zaključkov, ki bi bili zadosti pametni in veljavni, je naša transmisija do predvsem konzul-tantskih investicij vedno bolj živa. Prvič zato, da prenašajo naše izkušnje, drugič pa zato, da nam signalizirajo probleme, ki nastopajo in napake, Iti smo jih naredili. V tem smislu imamo tesno povezavo z vašim računskim centrom, ki ga vodi inž. Sta-parski in upam, da bo ta tandem nam vsem zelo veliko koristil. Kajti sovražimo delati na zalogo. Razdobje, ko smo znanost zapirali v katc-drske okvire je miniio in nam je največje zadoščenje, če je teorija življenjska. Obrisi, ki jih kaže to sodelovanje so zelo široki. Mi smo čartali štiri fronte tega sodelovanja. Ena gre, kot sem prej omenil, za permanentno inspiracijo tega centra, ki je tesno zasidran v vašem operativnem življenju, se pravi, inspiracijo z njihove strani in s tem stalno ustvarjanje
Odločno po začrtani poti
(Nadaljevanje s 4. strani)
pimo k uresničevanju teh določil. Prepričan sem, da imamo določene pogoje za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, razumljivo pa je, da to ni moč urediti čez noč in kampanjsko, temveč dobro pripravljena akcija.
Že nekaj časa ugotavljamo v naši tovarni neko praznino, ki nas iz dneva v dan poriva globlje v negotovost do določenih odločitev samoupravnih, upravnih in političnih organov še posebno v zadnjem času. ko so na dnevnem redu tako pomembne odločitve. Po mojem mnenju je ta praznina posledica slabe informiranosti delavcev v tovarni, zato moramo najti tak način posredovanja informacij, da bo naš delavec na preprost, razumljiv in najhitrejši način seznanjen z vsemi novostmi in sprejetimi sklepi. Menim, da morajo strokovne službe tudi na tem področju v najkrajšem času najti ustrezno rešitev.
Organizacija ZK v naši tovarni — konkretno naš sekretariat — je postavil komisijo, da na osnovi sedanjih in perspektivnih problemov ter nalog pripravi akcijski pro-
gram stabilizacijske politike v naši tovarni. Komisija je bila sestavljena iz strokovnjakov, ki delajo v raznih službah in obratih ter vodstvih političnih in samoupravnih organov. Komisija je skrbno in konkretno obdelala vsa področja sedanjega stanja in ga strnila v program, ki je danes predložen konferenci v presojo in dopolnitev. Naloge članov ZK v zvezi z akcijskim programom pa so naslednje:
—	Vsi člani ZK tovarne se morajo v najkrajšem času s programom podrobno seznaniti, tako da oddelčni sekretarji skličejo sestanke in na njih ugotovijo naloge, ki jih bo treba izvršiti na njihovem področju pri uresničevanju tega programa.
—	člani ZK so dolžni, da se povsod, kjer delajo in delujejo odločno zavzemajo za realizacijo programa.
—	Sekretariat ZK bo stalno spremljal potek uresničevanja programa in po potrebi obveščal konferenco.«
Razgibana razprava je potrdila pravilnost nakazanih problemov in začrtane poti, predvsem pa se je dotaknila akcijskega programa ki je v celoti sprejet in bo tudi objavljen v našem glasilu. Po-
seben poudarek je bil dan problemu informiranosti oz. je bilo rečeno, da je to eden od ključnih problemov, ki ga je treba čimprej ugodno rešiti. Nekatere aktualnosti iz razprave bodo zato podrobneje objavljene v naslednjih številkah. Referat in razprava sta pokazala, da so za elane ZK najbolj aktualne naslednje naloge:
@ Utrditev in uveljavitev delavskega samoupravljanja v delovnih enotah.
0 Uveljavljanje amandmajev ustave SFRJ.
^ Informiranost delovnega kolektiva o vseh važnejših problemih, ki se porajajo v kolektivu (oblike informiranja).
£ Naloge komunistov pri
perspektivnem razvoju našega podjetja in pri uresničevanju akcijskega programa stabilizacijske politike v naši tovarni.
Po razpravi so bili v vodstvo organizacije ZK izvoljeni naslednji tovariši: Stane Mihalič, sekretar; Nace Pavlin, namestnik sekretarja in člani: Jovo Damjanovič, Andrej Varl, Božo Lampič, Stane Draksler. Stane Kavčič, Vinko Šarabon, Drago Skubic, Rado Kokalj in Pavle Mihalič.
problemov, ki jih poskušamo racionalno rešiti. Druga fronta je razvijanje in reševanje na združeni, kolektivni osnovi različnih aplikativno-raz-vojnih nalog. Končno vse kaže, da bo treba tudi sodelovanje na konzultantskem področju, kajti pogostokrat gre za probleme, ki jih s teoretičnega vidika laže vidimo. Torej tretja taka oblika sodelovanja so združene konzultacije. četrtič, kar je bistveno za ves slovenski prostor, ki postaja možgansko relativno zelo osiromašen, je fabrikaoija kadrov. Najbrž bom dolgočasen, če ponavljam, da stroški med »hard-warom« in »softwarom«, v katere vključujem tudi formiranje kadrov s petletno retardacijo, s petletnim investicijskim ciklom, da je to razmerje danes že 1:16 in, da rapidno raste v korist soft-wara. Na fakulteti imamo smer za poslovno informatiko, z obilnim vpisom, žal pa kljub velikim naporom, ki jih vlagamo, naši diplomanti ne zadoščajo. Tržišče je prazno in predvidevam, da bi se v takem sodelovanju tudi pedagoški napori lahko povečali. Ne menim tukaj, samo sodelovanje na obveznih vajah in predavanjih v našem ciklusu, ne mislim samo na seminarje, ki jih raziskovalni center lansira za interesente od zunaj. Mislim na tisto obliko, ki je najbolj interesantna in sicer na obliko, kjer gre za prezentacijo strogo in skrbno naprej odtehtane snovi, na strogo in skrbno naprej uigrano grupo določenih strokovnjakov podjetja. Na primer: problematika planiranja proizvodnje v maloserijski industriji, npr.: kovin-sko-predelovalne strok?. Ta problematika planiranja zahteva bistveno drugačen in-strumentarij, kot recimo planiranje v naftni industriji, prometu. In, če gremo na tak intenziven tip študija, s številnimi razgovori, z laboratorijskimi vajami, potem je to najboljše jamstvo, da najhujši problem, ki SRS .tare, SFRJ pa še močneje, rešimo zadovoljivo v korist obeh strani. S tem je naš stari defekt in defekt, ki ga univerzi očitajo, vsaj upam, na najboljši poti, da ozdravi. Svetovni problem je napačna distribucija znanja, pri nas je pa še lokalni problem, da distribucije znanja praktično ni, oz. je zelo monooolizi rana. In naloge, pred katerimi stojimo, so brez dvoma take, da bo treba poskrbeti za javno priznanje, zaenkrat družbeno spoznavno resnico, da je najboljša družbena investicija v šolstvo, toda ne v vsakršno šolstvo. Najmanj tisto, ki je zasnovano na industrijskem principu, kjer profesor za študenta odgovarja. To pomeni, da seveda študentov ne more biti 1200, kot jih imamo zdaj na ekonomski fakulteti, ampak največ 300. Ne maram pri tem tarnati o težavah fakultete, pač pa hočem bolj poudariti prijeme, ki jih skušamo uvesti
v lastni režiji, z lastno akumulacijo, da bi naš output bil boljši. In končno — zlasti v ekonomiji, ki je za moj okus zelo težka veda, kjer ni mogoče poizkušati brez škode, da je zlasti v ekonomiji težak problem in velika želja, da bi imeli, kot mcdicin-ci, mrliča na secirni mizi in se tako naučili anatomije, brez škode za živo telo. Naš koncept in nadaljnja želja je, da bi imeli šolsko podjetje, kjer bi profesorji odgovarjali za delo študentov na simuliranih položajih. To je lahko manjši obrat, toda biti me ra. Laboratoriji, ki jih uva. jamo, naj bi poskušali, predvsem preko sistema poslovnih iger, zlasti na področju marketinga, planiranja, pre daje, idr., vzgojiti v študentu tisto, kar naj bi v podjetju rabil.
Prav te dni sc lotevamo znatnih skrči lev učnih programov v tem smislu, da forsi-ramo velike bloke temeljnih predmetov, osnovnih predmetov s temeljnim znanjem, ki naj fabricira študente, oz. diplomante produktivce, ne pa neproduktivce po recep-turni tehniki. Recepti so plod časa in gorje, če kadrom vtisnemo pečat časa. Takih receptur smo imeli veliko. Spreminjajo se kar normalno, samo ne smemo dovoliti, da se možganska kapaciteta zasede z memoriranjem. Ta se mora zasesti s kreativnimi elementi.
No, s tem sem hotel malo orisati, v kombinaciji s pojmom informacijskega siste-tudi naš način, kako se teh stvari lotevamo. Zdaj smo pred zaključkom takega informacijskega sistema za Brodocomerc na Reki, ki je ogromen gigant, nadalje smo pred zaključkom informacijskega sistema v El ki v Zagrebu in iz teh izkušenj se nam je odprlo samo še eno spoznanje, da namreč pri vsakem projektu vemo manj kot prej. Da bi poskušali racionalnost outputa, ki ga dajemo, povečati, je prav naš apel in želja za povezavami s konzultantskimi organizacijami, z instituti izven univerze, z velikimi podjetji zato, da h: bila naša spoznanja razširjena, uporabljena in, da bi nas kritika v praksi usmerjala na pametne probleme in na njihovo racionalno reševanje. To zadnje — racionalno reševanie je državni nroUlcm št. 1 kaiti s snrostitvMo financiranja raziskovalnega dela v senci definicije teh makro projektov, smo prišli pred nove naloge — na kakšen način zdaj republiške dinarje v Jugoslaviji in republiške potenciale in volio. združiti na iste probleme. Ni namreč res, da ima SR Srbija drugačne teoretske probleme v informacijskih sistemih kot jih ima SR Slovenija. Če združimo vse potenciale skupaj, je jasno, da je naša dežela dosti manjša, kot bi smela biti, glede na napake, zaradi katerih trpimo.
r -
Rezultati 9-
(Nadaljevanje s 3. strani)
83,5%, torej dosti več kot 3/4).
Masa ustvarjenega izvoza v letošnjem 9-mesečju je v primerjavi z izvozom v enakem obdobju leta 1970 večja za
8,5	%.
Osebni dohodki
Zaradi dodatno zaposlene delovne sile je bilo v preteklem 9-mesečju v masi za 3,6% več obračunanih bruto osebnih dohodkov, kot jih je za to obdobje predvideva! gospodarski plan. V tem času je bil poprečno doseženi neto osebni dohodek na zaposlenega izplačan v višini 1244 din, kar je od lanskega poprečja za 23,1 % več.
Stroški
Struktura lastne cene kaže, da je od skupno 52,980.924 din, vlož.enih v proizvodnjo, odpadlo na stroške poslovanja 78,6% in 21,4% na vkal-kulirane bruto osebne dohodke. Po 9-mesečnih rezultatih pripada 63.5 % delež vseh vkalkuliranih stroškov porabljenemu materialu, kar je od leta 1970 v strukturi za 6,1 % več. Poraba materiala se letos nasproti proizvodnji zelo neenakomerno giblje. Primerjava s sorodnimi rezultati iz enakega obdobja v letu 1970 namreč kaže, da je masa celotnih vkalkuliranih stroškov letos večja za 39,5%, obseg porabljenega materiala pa višji za 40,1 %. Oba podatka, ki jih primerjamo s tempom rasti proizvodnje, na drugi strani trdita, da je rast stroškov mnoco hitrejša od rasti proizvodnje, ki se je v analiziranem obdobju povečala samo za 11,8%. Razlog tako hitremu naraščanju stroškov je podražitev reprodukcijskega materiala in to predvsem uvoznega, delno pa ima na to vpliv tudi precejšnji proizvodni izmet.
Obratna sredstva
Bilančno stanje na dan 30. septembra 1971 kaže, da je bila masa skupnih razpoložljivih virov visoka 39,030.000 dinarjev, obseg vezanih obratnih sredstev pa 41,657.000 dinarjev. Iz tega izhajajoč primanikljaj virov izvira iz previsoke vezave obratnih sredstev v zalogah in terjatvah. Indeksna primerjava kaže, da je bil obseg mase virov ob zaključku preteklega 9-mesečja večji za 25,3 % od istega rezultata v začetku leta; v enakem obdobju so se vezana sredstva dvignila za 31 2 %.
V analiziranem obdobju so se povečali redni in drugi viri. Redni viri so se v masi povečali za 6,7 %, drugi viri pa so ob koncu 3. kvartala višji za 80,6 % od otvoritvene bilance. Sestavni elementi rednih virov kažejo, da se je v teku 9-mesečnega obdobja njihova notranja struktura precej spremenila; podatki
mesečnega poslovanja
namreč trdijo, da so se obratna sredstva v poslovnem skladu zmanjšala za 3,9 %, dolgoročni krediti za obratna sredstva pa so se dvignili iz 13,6 % na 22,3 %, nasprotno pa je padel obseg kratkoročnih kreditov za 15,9 %. V skupini drugih virov je pomembnejše spremembe zaslediti pri dobaviteljih in v porastu zapadlih neplačanih anuitet.
Obveznosti do dobaviteljev so ob zaključku 9-mesečja visoke 12,762.265 din, kar je od otvoritvene bilance več za
77.8	%.
Vezana sredstva so se pri vseh elementih povečala. Pri tem so zaloge materiala v zaključnem saldu v masi višje za 57,6% od otvoritvene bilance; povečale so se tudi v notranji strukturi vezanih obratnih sredstev, saj so se premaknile iz 29,5 % na 35,4 odstotno udeležbo. V skupnem saldu zalog na razredu 3 je bilo ob zaključku 9-mesečnega obdobja za 82,3 % reprodukcijskega materiala in
17,7	% drobnega inventarja.
Zaloge nedovršene proizvodnje so se skoraj podvojile, njihov primerjalni indeks je 194,4. V notranji strukturi vezanih obratnih sredstev so se premaknile iz 9,2 % na 13,7 odstotno udeležbo. Podatki kažejo, da je bilo v zaključnem saldu 57,7 % nedokončane proizvodnje in za 42,3% lastnih polizdelkov na skladišču.
Zaloge gotovih izdelkov so se v strukturi premaknile iz
1.8	% na 2,9 %-no udeležbo.
Terjatve do kupcev so v
strukturi vezanih sredstev sicer padle za 11,5 %, v masi pa so se tekom 9-mesečncga obdobja povišale za 5,7 %. Saldo terjatev do kupcev na dan 30. 9. 1971 je znašal 19,889.827 din; v tem znesku je bilo za 7,834.120 din zapadlih neporavnanih faktur, od tega polovico starih že nad 60 dni po roku zapadlosti.
Finančni rezultat
Po podatkih iz periodičnega obračuna je skupna masa realiziranega celotnega dohodka v preteklih 9-mesecih visoka 51,720.545 din. Struktura celotnega dohodka kaže, da po pokritju porabljenih sredstev, ki zavzemajo 71,8 % vrednosti, pripada dohodku
28,2	% celotne formirane mase. Delitev celotnega dohodka je v primerjavi s strukturo tega elementa iz. leta 1970 slabša, to pa iz razloga, ker so se porabljena sredstva letos povečala za 3,2 %, nasprotno pa se je za enaki delež zmanjšal dohodek.
Tudi delitev dohodka je v strukturi letos dosti bolj neugodna kot je bila v primerjalnem 1970. letu. V masi dohodka. ki po vrednosti obsega 14,580.652 din, pripada 19,5 odstotka pogodbenim in zakonskim obveznostim, 72,4% osebnim dohodkom in samo 8,1 % ostanku dohodka. V strukturi dohodka v letu 1970 je zaradi manjšega dela osebnih dohodkov in obveznosti
pripadalo ostanku dohodka
24,3	% formirane mase.
Nasprotno od strukturalne pa indeksna primerjava obravnavanih rezultatov iz zadnjih dveh let kaže, da se je celotni dohodek v absolutni vrednosti letos povečal za 19,2%, dalje, da je obseg porabljenih sredstev višji za 24,9% in da je letošnji dohodek za 6,9 % večji od lanskoletnega 9-mesečncga tovrstnega uspeha. Primerjalni indeksi v nadaljevanju trdijo, da so se letos pogodbene in zakonske obveznosti povečale za 39,2 %, masa osebnih dohodkov pa se je od lani dvignila za 27,5 %, medtem ko letošnji ostanek dohodka dosega samo 35,4 % ostanka iz 9-mesečnega obdobja v letu 1970.
Letošnji doseženi rezultati torej kažejo, da je celotni dohodek nasproti letnemu planu realiziran v višini 60,7 odstotka, dohodek 69,3 %, ostanek dohodka pa je na nivoju 60,5 % nasproti predvideni celoletni masi.
Tonka Košmelj
Srečanje upokojencev tovarne elektronskih naprav
Pred kratkim se je poslovila in odšla v zasluženi pokoj v obratu urnih mehanizmov v Lipnici tov. Ivanka Koselj. Sodelavci in sodelavke iz odd. montaže števca pogovora so vestni in vzorni sodelavki zaželeli, da se, čeprav v pokoju, še vrsto let upira raznim življenjskim viharjem in da naj ji kres sreče zdravja in osebnega zadovoljstva še dolgo žari
V okviru svojega delovnega programa je izvršni odbor sindikalne podružnice v naši tovarni elektronskih naprav na Stegnah v Ljubljani vključil tudi srečanje vseh upokojencev, ki so se doslej poslovili iz tega delovnega kolektiva. Prvo takšno srečanje je organiziral za letošnji praznik republike, in sicer v enem izmed salonov v restavraciji »Urška«. Na to srečanje je bilo povabljenih skupno 22 dosedanjih upokojencev te tovarne, vendar se zaradi bolezni ali drugih opravičljivih vzrokov srečanja niso udeležili vsi povabljeni.
Zbrane upokojence je pozdravil predsednik sindikalne podružnice Jože Zajc in jim zaželel prijetno počutje. V svojih besedah je izrazil težnjo sindikalnega izvršnega odbora, da bi upokojenci, nekdanji sodelavci v kolektivu, tudi po odhodu iz njega
ostali tesneje povezani s tovarno. Predlagal je prisotnim, naj bi tudi sami razmišljali o tem, kako naj bi se ohranile te vezi s kolektivom. Sindikalna podružnica namerava odslej srečanja svojih upokojencev organizirati vsako leto, v poznejšem razgovoru pa je prišla do izraza tudi misel, naj bi v prihodnje priredili kake izlete za upokojence, kar bi nedvomno ohranjalo njihovo vez s kolektivom. Dogovorili so se, da bodo o teh možnostih za tesnejše sodelovanje nekdanjih sodelavcev s tovarno naprav, razmislili, tako sami upokojenci, kot sindikalno vodstvo.
Po izvajanjih predsednika sindikalne podružnice pa je v imenu uprave tovarne pozdravil upokojence tudi sekretar Janko Dobre, izražajoč podobne želje, saj so nekdanji sodelavci s svojim deležem pri rasti in razvoju
tovarne prav gotovo zaslužili, da še naprej s kolektivom ostanejo v tesnejših stikih.
Ob skromni zakuski in kozarčku se je razvilo veselo vzdušje, prepolno spominov na čase, ko so še vsi na svojih delovnih mestih prispevali svoje deleže k temu, da bi se tovarna elektronskih naprav čim bolj razmahnila in dosegala kar najugodnejše rezultate. Seveda ni manjkalo vprašanj, kako teče poslovanje danes in kakšne so njene bodoče perspektive, prav tako pa so se upokojenci razgovorili o svojih sedanjih življenjskih »voznih redih«. Skratka, to srečanje bo upokojencem prav gotovo ostalo v prijetnem spominu, še zlasti pa jih ogreva občutek, da jih v kolektivu kot nekdanje marljive sodelavce še niso pozabili.
-ko
Upokojenci tovarne elektronskih naprav z zastopniki sindikata in uprave tovarne, ki so se odzvail povabilu na srečanje
OBVESTILO
O novembrski Seji sindikalnega odbora ZP Iskra, ki je bila v tovarni gospodinjskih aparatov v Škofji Loki in na kateri
so razpravljali o nekaterih pomembnih vpraša njih, bomo podrobneje poročali prihodnjič.
Uredništvo

Sindikalni odbor ZP Iskra bo tudi letošnjo zimo poskrbel za smučarske tečaje, v katerih si bodo udeleženci lahko pridobili potrebne veščine. V ta namen bodo
V GOZD MARTULJKU
trije smučarski tečaji in sicer v času od 24. do 31. januarja, od 31. januarja do 7. februarja in od 7. do 14. februarja 1972. Za vse tečaje je zagotovljeno solidno strokovno vodstvo, v prvem pa bodo zlasti lahko sodelovali otroci.
Tečajniki bodo stanovali in se hranili v depandansi hotela »špik«. Stroški za posamezni tečaj pa znašajo: za otroke 406 din, za odrasle pa 455 din, pri čemer so vračunani: hotelski penzion in stroški tečaja. Vsak prijavljeni bo moral polovico stroškov smučarskega tečaja poravnati že ob prijavi, drugo polovico pa ob prihodu v Gozd Martuljk.
Prijave sprejema: Sindikalni odbor ZP, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1.
Pohitite s prijavami!
Program razvoja počitniške dejavnosti v ISKRI - v obravnavi
Počitniška skupnost Iskre (PSI) je v sodelovanju s strokovnimi službami ZP napravila predlog programa razvoja počitniške dejavnosti v Iskri. Sama snov obsega:
1. analizo obstoječega stanja s potrebnimi sredstvi za redno tekoče vzdrževanje (manjša popravila)
2	mož-nost razširitve obstoječih kapacitet z okvirnim predračunom potrebnega denarja in
3. predlog ( v variantah) za izgradnjo novih kapacitet in
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
za razširitev dejavnosti PSI tudi na organizirano rekreativno dejavnost.
Predlog bo v osnutku naj-preje pretresal sindikalni Izvršni odbor ZP Iskra, ki je na svojem zadnjem zasedanju izrekel precej kritičnih pripomb prav na dolgo in počasno rojevanje tega programa. Nato pa bo »predlog« šel verjetno (s korekturami) v razpravo med kolektive Iskre.
Igor Slavec
ZAHVALA
Na cesti nisi sam
Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije organizira že *retje leto jesensko - zimsko prometne) preventivno in vzgojno akcijo, to pot pod geslom »Na cesti nisi sam«, ki traja od 15. oktobra 71 do 31. januarja 72. Po potrebi pa z akcijo nadaljujejo povsod tam, kjer bo to še potrebno.
Osnoviii namen akcije naj bo pravočasno in nenehno opozarjanje udeležencev v prometu na mečno spremenjene vozne pogoje v jesen-sko-zimskem času, ko normalno odvijanje prometa ovira zlasti pogosto deževje, megla in kasneje še poledica ter sneg.
To leto republiško prometno preventivno akcijo dopol-
Na zadnji seji komisije za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP, se je glede na to, da bodo kar mimogrede tu spet zimsko-športne igre (26. sebruarja 1972) debata razvila zlasti okrog nekaterih sprememb propozi-cij. želja komisije pri tem je bila, da bi enkrat za vselej odpravili žarišča nesporazumov, do katerih redno prihaja na naših zimsko-šport-nih igrah, predvsem zaradi različnih gledanj na propozi-cije. To pot, menda doslej prvič, so se člani soglasno odločili za to, naj bi v bodoče ukinili tekmovalni razred. Tako bo že na igrah v februarju 1972 na štartu le šest razredov in sicer pri moških: I. r.: — do 35. let, II r. od 35 do 45 let in III. razred nad 45 let, pri ženskah pa bosta dva razreda in sicer I. do 30. let, drugi nad 30 let starosti. Kot šesti razred, ki pa se ne bo štel v ck pni plasman, bo razred štipeiuli
njujemo s programom zvezne akcije (»Skrbimo za dobre gume in urejenost svetlobnih teles na vozilih«) in operativno akcijo ustreznih ukrepov organov za notranje zadeve ter vseh za prometno varnost zainteresiranih institucij.
Kot običajno bodo organizator akcije »Na cesti nisi sam« v posameznih občinah občinske komisije za varnost v cestnem prometu v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi institucijami. V akcijo pa se vključijo tudi komisije za varnost prometa in HTV komisije ter varnostni tehniki in šefi avtoparkov v delovnih organizacijah, zlasti pa še gospodarske organizacije, ki se bavijo s prevozom potnikov in tovora z motornimi vozili ter pooblaščene organizacije za tehnične pre-
stov in dijakov tehničnih ter poklicnih šol.
Z 11 proti 3 glasovom je bilo nadalje izglasovano, da se za ekipno uvrstitev štejejo dosežki skupno 8 tekmovalk in tekmovalcev, pri čemer bodo upoštevani pri moških rezultati treh tekmovalcev I. razreda, dveh iz II. razreda in po eden iz III. razreda moških ter iz obeh ženskih razredov. V najmočnejšem — I. razredu moških bo za najbolje uvrščene odslej več nagrad, namesto za prehodni pokal pa se bodo ekine v bodoče borile za vsakoletni pokal, ki si ga bo najbolj uspešna priborila v trajno last.
Na se>i so se nadalje dogovorili. dn se bodo naslednjič sestali 21. t. m., ko naj bi se podrobneje in dokončno pogovorili tudi o nekaterih spremembah in dopolnitvah propozicij za letne športne igre ter o prireditvah, ki jih bo komisija organizirala v prihodnjem letu.
glede motornih vozil in servisno službo ter drugi.
Okvirni program izvajanja
akcije v delovnih organizacijah:
Znano je, da so v tem času nagle, iznenadne in dostikrat nepričakovane vremenske ne-prilike (deževje, megla, poledica in sneg) pogosto tudi pogoj za večje število prometnih nesreč, zato se je republiška komisija prav v tem času odločila organizirati ustrezno in učinkovito vzgojno in preventivno akcijo, ki naj bi z vsestransko koordinirano dejavnostjo zainteresiranih institucij, pa tudi ostrejšemu ukrepanju zlasti napram očitno agresivnim udeležencem v cestnem prometu pripomogla k zmanjšanju števila prometnih nesreč. Zato je toliko bolj pomembno in potrebno, da sodelujejo v tej in drugih podobnih akcijah poleg občinskih komisij in organov za notranje zadeve res tudi vse ostale za prometno varnost zainteresirane institucije.
V delovnih organizacijah je v času akcije potrebno poskrbeti:
—	da bodo vsi vozniki v organizaciji ali podjetju seznanjeni z namenom izvajanja akcije:
—	da bodo z akcijo seznanjeni tudi delavci v podjetjih, saj so vsi udeleženci v prometu in to kot pešci, kolesarji, mnogi med njimi pa tudi vozniki motornih vozil.
HVALA ZA POZORNOST
Zelo sem bil vesel darila sindikalne podružnice kranjske Iskre, ki sem ga prejel pred nekaj dnevi. Imel sem občutek, da je človek že pozabljen po dolgih mesecih odsotnosti, vendar ni tako. To mi je dalo ponovno voljo in moč do čimprejšnega okrevanja.
Prisrčna hvala sindikatu kranjske tovarne za vso skrb in pozornost. Miha Korošec
MAKSA ERZINA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v kranjski tovarni za izraženo sožalje, vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sinova Maks in Rafko ZAHVALA
Ob tragični smrti mojega očeta
JANEZA JEVŠKA
se iskreno zahvaljujem kolektivu Iskre v Novem mestu za izraze sožalja in podarjeni venec.
Janez Jevšek
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
MIHAELA ŠTEFETA
se iskreno zahvaljujemo kolektivu ISKRA in pokojnikovim sodelavcem za denarno pomoč, darovano cvetje in tolažbo ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žena Ivica, sinova Jože in Miha
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža RUDIJA VESELIČA
sc iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v odd. »Elektroventil« obrata EMI v kranjski tovarni za izraze sožalja ter podarjeno cvetje. Posebej pa se zahvaljujem za vso izkazano pomoč, ob času njegove bolezni ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
ZAKAJ TUJKE
Že nekaj časa opažam v raznih člankih besede, kot npr. terciarna dejavnost, pluralizem, kalkulativni OD, minimalni OD, minulo delo, OD pogojno nekvalificiranega delavca, delnice, inflacija, reforma I., II. in III. pa me zanima kako si vi vse te izraze tolmačite tako po domače — učeno že vem, da nič ne vem.
J. Tič
Seja športne komisije SO ZP
Žena Anica
PISMA BRALCEV
Ob smrti moje nepozabne mame
MARIJE GOUA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v oddelku »eleklro-foreza« v obratu »števci« v kranjski tovarni za izraze sožalja in finančno pomoč.
Hčerka Tončka Florjančič
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta IVANA KONČANA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v internem prevozu za izraze sožalja, poklonjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Pavel Končan
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
IVANA KUŠARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz prevzemnega oddelka in skladišča ZZA za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Anica Rakovec
ZAHVALA
Ob smrti najinega očeta MATEVŽA GORENŠKA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam v Iskrini restavraciji in na traku ATA obrata ATN za izraze sožalja, venec m finančno pomoč.
Hčerki Sonja in Marija
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
IVANA DOLNIČARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam v tovarni elektronskih naprav in v ZZA za izraze sožalja, poklonjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Klara VVedani in sin Drago Dolničar