REPUBLIKA SLOVENIJA KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Na podlagi 13. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 31.5.2005 sprejela
Poročilo o delu Komisije za preprečevanje
Korupcije
(za obdobje od 1.10.2004 do 23.5.2005)
Ljubljana, 31.5.2005
Vsebina:
1.	Uvod..........................................................................................................................................................3
2.	Statusne zadeve.................................................................................................................................3
3.	Nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev....................................................4
3.1 Analiza sprejetih prijav premoženjskega stanja....................................................................5
4.	Nezdružljivost......................................................................................................................................8
5.	Omejitve pri darilih...........................................................................................................................9
6.	Omejitve pri poslovanju..............................................................................................................10
7.	Načrti integritete..............................................................................................................................12
8.	Uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji..................................................................................................................................................13
9.	Prijave koruptivnih ravnanj.......................................................................................................14
10.	Sodelovanje komisije za preprečevanje korupcije z drugimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti.................................................................................................15
10.1	Državni zbor Republike Slovenije.................................................................................................15
10.2	Državni svet Republike Slovenije..................................................................................................15
10.3	Vlada Republike Slovenije in posamezna ministrstva.....................................................15
10.4	Občine.............................................................................................................................................................17
10.5	Vrhovno sodišče Republike Slovenije.......................................................................................18
10.6	Državno tožilstvo republike Slovenije........................................................................................18
10.7	Računsko sodišče, Državna revizijska komisija in Pooblaščenka
za dostop do informacij javnega značaja.....................................................................................18
11.	Nadzor nad delom komisije..................................................................................................18
12.	Mednarodna dejavnost komisije........................................................................................19
13.	Finančna in kadrovska problematika..............................................................................20
14.	Drugo.................................................................................................................................................22
15.	Zaključek..........................................................................................................................................22
1. Uvod
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je v skladu s 13. členom Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) Državnemu zboru Republike Slovenije dolžna poročati o svojem delu do 31. maja za preteklo leto. Glede na to, da je komisija pričela z delom 1.10.2004 in da so bili prvi meseci porabljeni za konstituiranje in organizacijo dela, komisija podaja poročilo za celotno obdobje od 1.10.2004 do 23.5.2005. Poročilo je bilo sprejeto na seji Komisije dne 31.5.2005.
2. Statusne zadeve
Komisija za preprečevanje korupcije je bila ustanovljena z Zakonom o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor), v skladu s katerim so potekala tudi imenovanja njenih članov v Državnem zboru Republike Slovenije: na predlog predsednika republike sta bila imenovana predsednik komisije Drago Kos in namestnica predsednika komisije Nadja Žnidarčič Ferrari dne 20.4.2004, na predlog Komisije Državnega zbora Republike Slovenije, pristojne za mandatno volilne zadeve, je bila imenovana članica komisije Barbara Lavtar dne 20.4.2004, na predlog Vlade Republike Slovenije je bil imenovan član komisije Marko Hvala dne 20.4.2004 in na predlog Sodnega sveta je bil imenovan član komisije dr. Bojan Dobovšek dne 22.7.2004.
Po imenovanju zadnjega člana je komisija po predhodnem mnenju državnega zbora sprejela Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/05), kar je pomenilo, da lahko skladno s 54. členom ZPKor prične z delom, kar se je zgodilo dne 1.10.2004.
Komisija je takoj začela s sprejemanjem podzakonskih aktov, potrebnih za poslovanje in tako je do sedaj že sprejela:
-	Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Komisiji za preprečevanje korupcije (s katalogom delovnih mest);
-	Pravilnik o delovnem času;
-	Pravilnik o uporabi službenih avtomobilov;
-	Pravilnik o službenih potovanjih;
-	Pravilnik o določitvi osnove in višine nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom;
-	Pravilnik o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela;
-	Pravilnik o kriterijih, na podlagi katerih funkcionarjem in delavcem pripada nadomestilo za ločeno življenje;
-	Pravilnik o izobraževanju;
-	Pravilnik o uporabi mobilnih telefonov;
-	Pravilnik o oddaji javnih naročil male vrednosti;
- Pravilnik o postopkih in merilih določanja ter oblikah označevanja tajnosti podatkov Komisije za preprečevanje korupcije.
3. Nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev
ZPKor Komisiji v IV. poglavju nalaga vrsto nalog pri spremljanju premoženjskega stanja funkcionarjev in Komisija je takoj po začetku dela že 18. oktobra 2004 pozvala vse javne institucije in organe na državni in lokalni ravni, da posredujejo podatke o funkcionarjih oziroma osebah, ki so po ZPKor dolžne posredovati podatke o svojem premoženjskem stanju.
V obdobju od oktobra do decembra 2004 so institucije in organi posredovali osnovne podatke svojih funkcionarjev, ki jih določa 46. člen ZPKor (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča). Na ta način je bila vzpostavljena evidenca vseh zavezancev za poročanje po 32. členu ZPKor v Republiki Sloveniji, ki pa se zaradi sprememb v zasedbi funkcionarskih mest v državi dnevno spreminja. Pri tem je Komisija ugotovila veliko stopnjo nerazumevanja določb ZPKor s strani institucij in organov, zlasti glede vprašanja, koga uvrstiti v seznam organov in oseb, ki so dolžne poročati o premoženjskem stanju. Zato je bilo v danem obdobju zelo veliko pojasnjevanja in razlag, predvsem organom na lokalni ravni.
Nekatera tovrstna vprašanja je Komisija rešila tudi s sprejetjem naslednjih načelnih mnenj na podlagi 18. člena ZPKor:
-	o statusu volilnih organov: po načelnem mnenju komisije z dne 4.11.2004 od vseh volilnih organov med organe, ki so Komisiji dolžni posredovati podatke in sezname svojih članov (kot zavezancev), sodi samo Republiška volilna komisija;
-	o poslankah in poslancih iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu: po načelnem mnenju Komisije z dne 30.12.2004 se za poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, razen vsebine členov od številke 24 do številke 27, smiselno uporabljajo določbe ZPKor,
-	o pravni naravi prejemkov bivšega predsednika republike: iz načelnega mnenja Komisije z dne 12.1.2005 o pravni naravi prejemkov bivšega predsednika republike izhaja, da trenutni bivši predsednik republike ni zavezanec po 38. členu ZPKor.
Podoben problem - obseg zavezancev - je Komisija reševala tudi s Pojasnilom z dne 9.3.2005 na podlagi vloge Ministrstva za promet ter s pojasnilom na podlagi vloge JGZ Protokolarne storitve Republike Slovenije, Kranj.
Vzporedno z vzpostavljanjem evidence je Komisija pripravila osnutek obrazca za poročanje o premoženjskem stanju in ga po potrditvi Komisije državnega zbora po ZPKor (v nadaljevanju: Komisija DZ) dne 21.12.2004 v januarju 2005 posredovala vsem osebam, katerih podatke so organi in institucije sporočili Komisiji, po dogovoru
in v soglasju z vodstvom Državnega zbora Republike Slovenije in Komisijo DZ pa je bil obrazec objavljen tudi na spletni strani državnega zbora. Zavezanci so se tako lahko odločali med ročnim izpolnjevanjem obrazca, ki so ga sprejeli z redno pošto in računalniškim izpolnjevanjem obrazcev, snetih s spletne strani državnega zbora. Za funkcionarje, živeče na območju, kjer žive pripadniki italijanske in madžarske narodnosti, je Komisija pripravila tudi italijansko oziroma madžarsko verzijo obrazca. Komisija je kot skrajni rok za dostavo izpolnjenih obrazcev ob smiselni uporabi prvega odstavka 51. člena ZPKor določila 28.2.2005.
Izpolnjene prijave premoženjskega stanja so na Komisijo začele prihajati v prvi polovici meseca januarja 2005, veliko večino (več kot 70%) izpolnjenih obrazcev pa je Komisija sprejela zadnji teden pred potekom roka za oddajo.
Po poteku roka je Komisija vsem funkcionarjem, ki poročila o svojem premoženjskem stanju niso oddali, ob opozorilu skladno s prvim odstavkom 39. člena ZPKor postavila tudi dodatni rok za izpolnitev obveznost - 16. maj 2005. Tudi po tem roku vsi funkcionarji še niso izpolnili svoje obveznosti.
3.1 Analiza sprejetih prijav premoženjskega stanja
Vsi podatki v analizi sprejetih prijav premoženjskega stanja so prikazani v numerični in grafični obliki na dan 23.5.2005, torej že po preteku dodatnega roka za posredovanje teh podatkov. Ob analizi je potrebno poudariti še enkrat, da se podatki še vedno spreminjajo, tako v sami evidenci vseh funkcionarjev (prenehanja funkcij, novi nastopi funkcij, naknadno posredovani podatki oseb s strani organov in institucij) kot tudi na področju sprejemanja obrazcev, ki jih zavezanci - zamudniki še pošiljajo Komisiji.
Tabela 1: Število funkcionarjev v RS po nivoju opravljanja funkcije
	Raven opravljanja funkcije	Število	%	Prenehanje funkcije*
	Državni nivo_	461	9,29	13
	Lokalni nivo_	3.447	69,47	11
	Sodišča, tožilstva, pravobranilstva	1.054	21,24	3
	Skupaj_	4.962	100,00	27
Vzroki za prenehanje funkcije 27 funkcionarjev med 1.10.2004 in 23.5.2005 so bili zelo različni:odstop, potek mandata, zamenjava..
□ Državni nivo □ Lokalni nivo DSodišča, tožilstva, pravobranilstva _ J
Graf 1 : Deleži posameznih skupin funkcionarjev
Število vseh zavezancev po ZPKor v Republiki Sloveniji je 4 962; od tega jih je najmanj na državnem nivoju (nekaj nad 9 %) in največ na lokalnem (nekoliko manj kot 70 %). Na lokalnem nivoju so med funkcionarje uvrščeni župani, podžupani, občinski svetniki ter direktorji kulturnih ustanov in javnih zavodov, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti in ki jih je imenoval občinski svet.
Med funkcionarje na državnem nivoju so všteti tudi poslanci in ostali funkcionarji na ministrstvih, ki jim je funkcija potekla in ki so v aprilu 2005 še prejeli nadomestilo.
Tretja skupina funkcionarjev vključuje sodnike na vseh nivojih sodišč, tožilce in pravobranilce. Ta, »sodna« veja oblasti predstavlja nekaj nad 21% vseh funkcionarjev.
Tabela 2: Število in delež prispelih obrazcev po nivoju opravljanja funkcije
Raven opravljanja funkcije	Število	%	Prenehanje funkcije
Državni nivo_	454	9,64	13
Lokalni nivo	3.207	68,07	11
Sodišče, tožilstvo,pravobranilstvo	1.050	22,29	3
Skupaj	4.711	100,00	27
Glede na njihov delež v celotni skupini funkcionarjev je jasno, da je bilo največ prijav - kar 68,07% - podanih ravno s strani lokalnih funkcionarjev.
22% I
68%
□ Državni nivo	□ Lokalni nivo	DSodišče, tožilstvo,pravobranilstvo
Graf 2 : Deleži prejetih obrazcev
Tabela 3: Število in delež prejetih in neoddanih obrazcev po nivoju opravljanja funkcije
Raven opravljanja funkcije	Vsi funkc.	Delež	Prejeti obrazci	Delež	Neoddani obrazci	Delež
Državni nivo	461	9,29%	454	9,64%	7	0,14%
Lokalni nivo	3.447	69,47%	3.207	68,07%	240	4,84%
Sodišča, tožilstva,pravobranilstva	1.054	21,24%	1.050	22,29%	4	0,08%
Skupaj	4.962	100%	4.711	94,94%	251	5,06%
Tabela prikazuje vse relevantne numerične podatke o številu funkcionarjev, število in delež prejetih obrazcev in število ter delež neoddanih obrazcev.
5,06%
94,94%
□ Delež prejetih obrazcev □ Delež neoddanih obrazcev
Graf 3 : Deleža prejetih in neoddanih obrazcev
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je svojo zakonsko obveznost izpolnilo kar 94,94 % vseh zavezancev po ZPKor. Največ obrazcev so poslali funkcionarji, ki opravljajo funkcijo na sodiščih, tožilstvu in pravobranilstvu (99,62%), sledijo funkcionarji na državnem nivoju ( 98,48 %), najmanj pa jih je obveznost izpolnilo na lokalnem nivoju (93,03 %).
Navedeni deleži so Komisiji razumljivi, saj funkcionarji na državnem nivoju opravljajo funkcijo poklicno in so večinoma že doslej (razen predvsem državnih tožilcev in ustavnih sodnikov) poročali o svojem premoženjskem stanju. Funkcionarji na lokalnem nivoju so večinoma (v takšni obliki in tudi vsebini) prvič poročali o premoženjskem stanju, velika večina teh funkcionarjev - razen nekaterih županov in podžupanov - pa svojo funkcijo opravlja nepoklicno.
Nekatere osebe niso poročale o premoženjskem stanju zaradi zdravstvenih razlogov (zdravljenje v bolnišnicah) ali pa so nastopile svojo funkcijo šele tik pred potekom splošnih rokov. Te osebe so po ZPKor dolžne poročati v 30 dneh po nastopu funkcije, zato zanje ni veljal rok oddaje 16.5.2005.
4. Nezdružljivost
Predvsem lokalne skupnosti so na Komisijo naslovile vrsto dvomov in vprašanj glede konkretnih težav, ki so jih ugotovile pri uveljavljanju z zakonom predpisane nezdružljivosti funkcij. Na vsa vprašanja je Komisija odgovorila z vrsto nasvetov in razlag, na uradno zastavljena vprašanja pa z naslednjimi pojasnili:
-	o poslovanju občine Slovenj Gradec z gospodarsko družbo, v kateri je direktor podžupan;
-	o dopustnosti poslovanja občine Postojna in lokalne radijske postaje;
-	o članstvu v nadzornem odboru občine Črnomelj in članstvu v svetu javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina Črnomelj ter o drugih vprašanjih;
-	o združljivosti funkcij nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika občine Slovenj Gradec ter direktorja gospodarske družbe;
-	o združljivosti funkcij koncesionarja in člana v svetu javnega zdravstvenega zavoda v Pivki;
-	o članstvu v nadzornem odboru občine Sevnica in članstvu v svetu javnega zavoda;
-	o združljivosti funkcije sodnika in člana nadzornega sveta javnega podjetja,
-	o združljivosti funkcije člana občinskega sveta in direktorja javnega zavoda oziroma tajnika športne zveze v Postojni,
-	o združljivosti funkcije župana in člana skupščine javnega podjetja v Hrastnik,
-	o združljivosti funkcije župana in direktorja javnega podjetja v občini Gornja Radgona.
Izredno pozitivno so bile s strani lokalnih skupnosti ocenjene aktivnosti Komisije, v okviru katerih so se funkcionarji z njenimi člani neposredno pogovarjali o vseh odprtih vprašanjih, zato bo Komisija z njimi nadaljevala, po vpostavitvi lastne spletne strani pa bo vsa sprejeta pojasnila objavila tudi tam, da bi s tem ustvarila zbirko, ki bo služila vsem zainteresiranim organom. Zaenkrat se pojasnila Komisije objavljajo na spletni strani Skupnosti občin Slovenije.
Vsebinska analiza sprejetih prijav premoženjskega stanja bo nedvomno izpostavila še več problemov, povezanih z nezdružljivostjo funkcij, na kar pa je Komisija pripravljena.
5. Omejitve pri darilih
Na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZPKor je Komisija predpisala način razpolaganja z darili in vodenje seznama daril ter druga izvedbena vprašanja v zvezi z omejitvami in dolžnostmi pri sprejemanju daril in sicer s Pravilnikom o načinu razpolaganja z darili, ki jih sprejme funkcionar (Uradni list RS, št. 17/05).
Zaradi problema, ki se je pojavil pri njenem delu, je Komisija dne 22.12.2004 sprejela načelno mnenje o veljavnosti določb o prepovedi in omejitvah pri sprejemanju daril po ZPKor v primerih, ko funkcionarji darila prejmejo kot člani sveta javnega zavoda ali agencije oziroma kot člani nadzornega sveta javnega podjetja, javnega sklada ali gospodarske družbe, v kateri je država ali lokalna skupnost imetnik pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju oziroma kapitalu.
Dne 5.4.2005 je Komisija sprejela načelno mnenje, po katerem ravnanje zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih, ko opravljajo poleg svojih službenih obveznosti v službenih prostorih s službenimi sredstvi in v službenem času še raziskave tako: - da jih opravljajo za potrebe proizvajalca ali trgovca medicinske opreme oz. zdravil in
- sprejmejo na tej osnovi za svoje delo osebno plačilo, nagrado ali kakršnokoli drugo neposredno ali posredno ugodnost, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Dne 14.4.2005 je Komisija na podlagi vloge enega od državnih organov sprejela načelno mnenje, po katerem sprejemanje vabil, na podlagi katerih dejanski ali potencialni poslovni partnerji naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, le-tem poravnavajo stroške udeležbe na predstavitvah izdelkov, opreme ali blaga, ki je ali lahko postane predmet javnega naročila, predstavlja koruptivno ravnanje v smislu 3.alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Dne 26.4.2005 je Komisija na podlagi vprašanja novinarjev sprejela načelno mnenje o tem, da je ravnanje vodstva policijske enote, ki se udeleži pogostitve, katero plačajo podjetja, ki za potrebe te policijske enote izvajajo različne storitve, nezakonito in ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije.
Do 31. marca vsako leto morajo vsi državni in drugi organi, ki so po zakonu dolžni voditi sezname daril, Komisiji na podlagi 26. člena ZPKor posredovati kopije seznamov daril, sprejetih v prejšnjem letu. Kljub temu, da je bil Pravilnik o načinu razpolaganja z darili, ki jih sprejme funkcionar, kateremu je priložen tudi obrazec za evidentiranje sprejetih daril, sprejet v začetku leta 2005 in ga funkcionarji seveda niso mogli uporabljati v letu 2004, je Komisija do 23.5.2005 sprejela vrsto kopij seznamov daril, ki so jih v letu 2004 sprejemali slovenski funkcionarji. Z državnega nivoja je kopije posredovalo 15 organov (10 jih je sprejelo darila, 5 ne), z lokalnega pa 81 (20 jih je sprejelo darila, 61 ne). Na podlagi sprejetih kopij seznamov daril bo Komisija na svoji spletni strani skladno s 26. členom ZPKor objavila javni katalog daril, sprejetih s strani slovenskih funkcionarjev v letu 2004.
6. Omejitve pri poslovanju
Že med samimi postopki zbiranja prijav o premoženjskem stanju je morala Komisija z načelnimi mnenji po 18. členu ZPKor rešiti vrsto načelnih problemov:
-	o vsebini pojma "državna pomoč": po načelnem mnenju Komisije z dne 23.5.2005 so državna pomoč tiste oblike pomoči, ki so kot takšne opredeljene v Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99),
-	o tem, ali kmetije in kmetijska gospodarstva, katerih nosilec je funkcionar, sodijo med poslovne subjekte, ki niso upravičeni do državnih pomoči na podlagi določb ZPKor: po načelnem mnenju Komisije z dne 22.12.2004 za te kmetije oziroma kmetijska gospodarstva prepoved iz 30. člena ZPKor ne velja;
-	o pristojnosti za dovolitev izjeme po petem odstavku 28. člena ZPKor: po načelnem mnenju Komisije z dne 17.2.2005 je za dovolitev takšne izjeme pristojna le Komisija in to samo v posamičnih primerih.
Tudi drugi organi so na komisijo naslovili vrsto vprašanj s tega področja, ki jih je Komisija reševala z naslednjimi pojasnili:
-	o načinu tolmačenja pogojev o omejitvah poslovanja iz drugega odstavka 28. člena ZPKor in o dopustnosti poslovanja delniške družbe, v kateri je občinski svetnik občine Velenje član uprave te družbe, z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih;
-	o pristojnostih za dovolitev izjem po petem odstavku 28. člena ZPKor na podlagi vprašanja občine Krško;
-	o upravičenosti do državne pomoči gospodarske družbe, katere lastnica je zakonska partnerka občinskega svetnika iz občine Postojna;
-	o omejitvah pri poslovanju samostojnega podjetnika in o dovoljenju za oddajanju v najem poslovnih prostorov, katerih lastnik je funkcionar iz občine Šmartno pri Litiji oziroma njegov družinski član;
-	o omejitvah pri poslovanju po 28. členu ZPKor glede direktorja javnega zavoda v Murski Soboti;
-	o nepristojnosti Komisije za odločanje o tem, kateri poslovni subjekt je upravičen do državne pomoči, po vprašanju Javnega sklada Republike Slovenije;
-	o tolmačenju pojma "naročila majhne vrednosti" po zaprosilu občine Lendava ;
-	o poslovanju gospodarske družbe v lasti občinske svetnice iz Postojne in naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih;
-	o možnosti uvrstitve izjave poslovnega subjekta o tem, da zanj ne veljajo omejitve po ZPKor, med potrebno dokumentacijo v postopkih javnih naročil po zaprosilu občine Krško;
-	o višini zneska, za katerega veljajo omejitve po 28. členu ZPKor, po zaprosilu občine Črna na Koroškem;
-	o višini zneska, za katerega veljajo omejitve po 28. členu ZPKor, po zaprosilu občine Žalec;
-	o omejitvi poslovanja župana ali njegovega družinskega člana po zaprosilu Osnovne šole Dr. Franca Žgeča, Dornava;
-	o omejitvi poslovanja člana občinskega sveta na podlagi zaprosila občinskega svetnika iz ene od slovenskih občin;
-	o pojmu in vsebini dovoljenja za poslovanje, ki ga izda Komisija po petem odstavku 28. člena ZPKor in o vsebini pojma državne pomoči, na podlagi zaprosila podjetja Infrax, d.o.o.;
-	o dodelitvi državne pomoči na podlagi zaprosila občine Divača;
-	o višini zneska, za katerega veljajo omejitve po 28. členu ZPKor, po zaprosilu občine Črna na Koroškem;
-	o subjektih, ki niso upravičeni do državnih pomoči, na podlagi zaprosila Radia Kaos;
-	o pojmu državnih pomoči, na podlagi zaprosila družbe TELE 59,d.o.o.;
-	o pojmu državnih pomoči in omejitvah pri poslovanju, na podlagi zaprosila Mestne občine Novo Mesto;
-	o pogojih za dopustnost poslovanja kljub prvemu odstavku 28. člena ZPKor, na podlagi zaprosila občine Šentilj,
-	o obveznosti občine, da pridobi dovoljenje Komisije za poslovanje z odvetnikom, ki je hkrati funkcionar, na podlagi zaprosila občine Tržič;
-	o tem, da omejitve poslovanja po 28. členu ZPKor ne veljajo za podelitev koncesije za dimnikarske storitve in izkop gramoza, na podlagi zaprosila Območne obrtne zbornice Ormož;
-	o vsebini pojma »lokalni funkcionarji«, na podlagi vloge pravnega zastopnika enega od funkcionarjev;
-	o nujnosti izpolnjevanja vseh pogojev za omejitev poslovanja po 28. členu ZPKor, na podlagi zaprosila Generalnega carinskega urada;
-	o nujnosti izpolnjevanja vseh pogojev za omejitev poslovanja po 28. členu ZPKor, na podlagi zaprosila Tolminskega muzeja.
Komisija je objavila (Uradni list RS, št. 43/05) prvi spisek podjetij, za katere v skladu z 28. členom ZPKor veljajo omejitve pri poslovanju z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih. Na spisku je bilo 577 podjetij, vendar seznam še ni popoln. Komisija bo v nadaljevanju zbrala podatke o podjetjih, za katere veljajo omejitve po drugem odstavku 28. člena ZPKor. Teh podatkov ni mogoče pridobiti iz prijav premoženjskega stanja, ker se ne nanašajo na funkcionarje, kar pomeni, da bo Komisija najprej morala sestaviti spisek vseh pravnih subjektov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih in se nato obrniti direktno na njih. Komisija bo spremembe seznama v Uradnem listu RS objavljala enkrat na mesec.
Od objave spiska do 23.5.2005 je svoj delež v podjetjih na manj kot 20%, kar je meja, pri kateri nastopijo omejitve, prodalo 8 funkcionarjev, 6 funkcionarjev na lokalni ravni, občinskih svetnikov, pa je zaradi teh omejitev odstopilo s funkcije. Komisija je na dan, ko so prenehali razlogi za omejitev poslovanja (datum sklepa organa o odstopu, vsaj notarski zapis o prodaji deleža), omenjenim funkcionarjem izdala ustrezno potrdilo o tem, da za njihove pravne osebe omejitve ne veljajo več.
Na podlagi 11 zahtev po petem odstavku 28. člena ZPKor, ki Komisijo kljub omejitvam iz prvega odstavka tega člena pooblašča za izdajo dovoljenj pravnim subjektom za poslovanje z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, je Komisija v upravnem postopku izdala dve dovoljenji, devet zadev je skladno z veljavno zakonodajo rešila drugače.
7. Načrti integritete
Peto poglavje ZPKor govori o načrtih integritete, ki jih morajo sprejeti vsi državni organi in organi lokalnih skupnosti. Na podlagi tega poglavja je Komisija pripravila in objavila Smernice za izdelavo načrtov integritete (Uradni list Rs, št. 25/05) ter začela z izobraževanji in usposabljanji o tej temi.
Komisija je v okviru priprav na uvedbo načrtov integritete v celoten javni sektor decembra 2004 zaključila pilotski projekt izdelave načrta integritete v takratnem Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije.
Trenutno je v pripravi gradivo za izobraževanje glede konkretne izdelave načrtov integritete in izdelava vzorcev načrtov integritete za občine (glede na njihovo velikost oziroma število zaposlenih).
Ker načrti integritete predstavljajo absolutno novost v tem delu Evrope, se je na Komisijo obrnilo Ministrstvo za pravosodje Republike Srbije, ki želi po slovenskem modelu in ob pomoči Komisije te načrte vpeljati v vseh svojih pravosodnih organih in institucijah, podoben interes so izkazali še predstavniki drugih držav. Od slovenskih državnih organov je poseben interes za to obliko dviga integritete po sprejemu ZPKor do sedaj pokazala Generalna policijska uprava MNZ.
8. Uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji
Na podlagi 37. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije je ta dne 2.2.2005 sprejela Akcijski načrt uresničevanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Vlada Republike Slovenije in ministrstva, ki bodo nosila glavno breme pri uresničevanju akcijskega načrta, so bila zaprošena, da posredujejo imena kontaktnih oseb, odgovornih za koordinacijo uresničevanja ukrepov iz resolucije. Ministrstva so imena kontaktnih oseb posredovala, prav tako Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije. Komisija je s kontaktnimi osebami iz ministrstev že začela opravljati razgovore o načinu realizacije akcijskega načrta, prav tako podobni razgovori že potekajo s predstavniki nevladnih institucij. Naslednji ukrepi iz Resolucije o preprečevanju korupcije pa so bili že izvršeni oziroma se izvršujejo (oštevilčenje sledi oštevilčenju v Resoluciji):
-	A.1.8. Uvedba seznamov daril, ki jih prejemajo javni funkcionarji in dolžnosti posredovanja teh seznamov pristojnemu organu.
-	A.2.2. Določitev oseb ali organov, ki bodo za javne funkcionarje vodili seznam sprejetih daril.
-	B.1.11. Spremljanje uresničevanja predpisov o dostopnosti informacij medijem, uveljavitev morebitnih potrebnih sprememb in dosledna zagotovitev sodnega varstva v primeru kršitev predpisov.
-	B.2.2. Začetek praktičnega delovanja centralne kontaktne točke v Ministrstvu za finance za sodelovanje z OLAF - om (Urad EU za boj proti goljufijam).
-	C.1.5. Popolna uskladitev materialnih kazenskopravnih določil o korupciji in goljufijah z določili mednarodnih pravnih instrumentov, ki jih je sprejela Republika Slovenija.
-	C.1.6. Dvig kazni za korupcijska kazniva dejanja.
-	D.3.10. Dosledno nepriznavanje odhodkov, izplačanih v nedovoljene namene, v davčnem postopku.
-	E.1.5. Pregled zakonodaje glede inkriminacije korupcijskih kaznivih dejanj oseb v nevladnem sektorju, uveljavitev potrebnih sprememb.
-	E.3.4. Izvajanje neodvisnih javnih raziskav o stanju na področju integritete, posameznih etičnih problemov in korupcije v Republiki Sloveniji.
-	G.1.1. Dograjevanje predpisov o transparentnosti vsega poslovanja (dokumentacija, postopki, odgovorne osebe,...) državnih organov, kjer ni ovir s področja zaščite tajnih podatkov ali s področja varstva osebnih podatkov.
Komisija bo v sodelovanju z vsemi pristojnimi organi in njihovimi kontaktnimi osebami nadaljevala z aktivnostmi pri izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji.
9. Prijave koruptivnih ravnanj
Kljub temu, da Komisija nima preiskovalnih pooblastil, sprejema vrsto prijav konkretnih sumov korupcijskih ravnanj. Tako je od začetka delovanja, torej od 1.10.2004, do 23.5.2005 sprejela 165 prijav in jih pregledala ter ocenila 84. Od tega števila jih je 50 odstopila naslednjim pristojnim institucijam1:
-	34 Generalni policijski upravi MNZ RS,
-	4 Državnemu tožilstvu RS,
-	7 Računskemu sodišču,
-	1 Vrhovnemu sodišču RS,
-	1 Ministrstvu za notranje zadeve,
-	3 Ministrstvu za pravosodje,
-	1 Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
-	3 Davčni upravi RS,
-	2 Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
-	2 Ministrstvu za javno upravo,
-	1 Ministrstvu za šolstvo in šport,
-	1 Ministrstvu za visoko šolstvo.
Ostalih 34 zadev je bodisi sodilo v pristojnost Komisije, bodisi v njih ni bilo zaznati elementov, ki bi kazali na kršitev predpisov, za katere bi bila pristojna Komisija ali drugi državni organi Republike Slovenije.
Dosedanje izkušnje kažejo, da se državljanke in državljani Republike Slovenije na Komisijo obračajo predvsem zaradi tega, ker jim ob prijavah ni potrebno navajati svoje identitete, če tega ne želijo, oziroma jim Komisija v skladu z veljavno zakonodajo zagotavlja anonimnost v postopkih pred drugimi organi.
Komisija je za zbiranje informacij in dokumentacije večkrat uporabila 11. člen ZPKor, v treh primerih pa je na njegovi podlagi tudi zahtevala od posameznih funkcionarjev,
1 Nekatere zadeve so bile odstopljene več organom hkrati
da so se udeležili seje Komisije in odgovarjali na vprašanja njenih članov. Dve zadevi sta se nanašali na omejitve pri sprejemanju daril, ena pa na postopek podeljevanja koncesije. Pri zadevah, povezanih s sumom nedovoljenega sprejemanja daril, je bilo ugotovljeno, da so se ravnanja, ki so bila predmet obdelave, dogajala pred uveljavitvijo ZPKor in torej do njegove kršitve ni moglo priti, je pa bila v enem primeru zadeva zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja odstopljena policiji. Zadeva, povezana s postopkom dodeljevanja koncesije, še ni končana.
10. Sodelovanje komisije za preprečevanje korupcije z drugimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti
10.1	Državni zbor Republike Slovenije
Komisija je Državnemu zboru Republike Slovenije dne 3.12.2004 poslala predlog usmeritev za odločanje o imuniteti poslank in poslancev državnega zbora, po katerem bi se imuniteta poslankam in poslancem priznavala samo kazniva za dejanja, očitno in neposredno povezana z izvrševanjem poslanske funkcije. Do 23.5.2005 Komisija s strani državnega zbora na svoj predlog ni dobila nobenega odgovora.
Na zaprosilo Komisije, ki še nima svoje spletne strani, je vodstvo državnega zbora meseca decembra 2004 na spletni strani državnega zbora objavilo obrazec za poročanje o premoženjskem stanju funkcionarjev.
10.2	Državni svet Republike Slovenije
Dne 25.10.2004 je Komisija zaprosila državni svet za posredovanje sklepa o podelitvi imunitete enemu od državnih svetnikov in za njegovo obrazložitev, kar je tudi prejela.
Komisija je Državnemu svetu Republike Slovenije dne 3.12.2004 poslala predlog usmeritev za odločanje o imuniteti članic in članov državnega sveta, po katerem bi se jim imuniteta priznavala samo za kazniva dejanja, očitno in neposredno povezana z izvrševanjem svetniške funkcije. Predlog usmeritev je ob sodelovanju Komisije obravnavalo in sprejelo več delovnih teles državnega sveta, med njimi tudi najpomembnejše na tem področju - Mandatno-volilna komisija, ki se je pri odločanju o predlogih za ne-priznavanje imunitete že začela ravnati po usmeritvah Komisije.
10.3 Vlada Republike Slovenije in posamezna ministrstva
Predsednik Komisije je predsedniku Vlade republike Slovenije poslal naslednje dopise:
-	dne 1.12.2004 o problematiki organizacijske postavitve policijskih protikorupcijskih enot; odgovora še ni bilo;
-	dne 10.1.2005 o problematiki finančnih sredstev za delo Komisije; odgovora še ni bilo;
- dne 24.3.2005 o nujnosti določitve kontaktne osebe v kabinetu predsednika vlade ali v Generalnem sekretariatu vlade za uresničevanje akcijskega načrta za realizacijo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji; odgovor z imenom kontaktne osebe v Generalnem sekretariatu vlade je komisija prejela 26.5.2005.
Prav tako je Komisija Vlado Republike Slovenije obveščala o sprejemu poročila in ocene Delovne skupine OECD proti podkupovanju v mednarodnem poslovanju in o dogajanju na 23. plenarni skupščini GRECO (točka XII tega poročila).
Z Ministrstvom za javno upravo Komisija tekoče in dobro sodeluje zlasti na področju uresničevanja akcijskega načrta za realizacijo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji.
Z Ministrstvom za zunanje zadeve je Komisija sodelovala pri pridobivanju soglasja za sklenitev Sporazuma o sodelovanju z Uradom za vladno etiko ZDA in pri obravnavi rezervacij h Kazenskopravni konvenciji Sveta Evrope o korupciji.
Ministra za finance je predsednik Komisije dne 21.12.2004 prosil za sestanek glede reševanja finančnih težav Komisije in glede ocenjevanja Republike Slovenije na Delovni skupini OECD (točka XII), odgovora še ni bilo.
Dne 11.3.2004 je Komisija za vse pooblaščene osebe DURS izvedla celodnevno usposabljanje o preprečevanju korupcije.
Z ministrstvom za notranje zadeve je Komisija skupaj reševala več zadev, zaradi dopisa Uprave kriminalistične službe z dne 25.2.2005, da naj ji Komisija več ne pošilja prijav sumov koruptivnega ravnanja, pa je bil na ministrstvu organiziran tudi skupni delovni sestanek.
Z Ministrstvom za pravosodje Komisija sodeluje pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju preprečevanja korupcije, zaradi pomanjkljivosti ZPKor na področju kaznovalnih določb pa je bil decembra 2004 organiziran tudi sestanek med ministrom za pravosodje in predsednikom komisije.
Z Ministrstvom za zdravje Komisija dobro sodeluje na več področjih:
-	predstavnik Komisije je član strokovne komisije MZ za oddajo javnega naročila za dobavo operacijskih miz,
-	predstavniki MZ, UKC Ljubljana in Komisije skupaj pripravljajo osnutek Kodeksa ravnanj uslužbencev za zaščito poslovnih interesov javnih zavodov.
Ob tem je Komisija v sistemu slovenskega zdravstva ugotovila več možnosti za izboljšanje, zaradi česar je bil z dopisom, v katerem je bila podana analiza nekaterih problemov slovenskega zdravstva, dne 14.4.2005 ministru za zdravje predlagan sestanek. Odgovora še ni bilo.
10.4 Občine
Po sprejemu obrazcev za prijavo premoženjskega stanja je bilo na Komisijo, ki je v ta namen vzpostavila dnevno dežurstvo, posredovanih veliko število klicev, dopisov, protestov in vprašanj, zlasti z lokalnega nivoja. Komisija je ugotovila, da predvsem člani občinskih svetov niso seznanjeni z obstojem, vsebino in smislom nadzora nad njihovim premoženjskim stanjem, zaradi česar je poleg pojasnil po telekomunikacijskih sredstvih v sodelovanju z Združenjem občin Slovenije ( 7.1.2005 v Ljubljani) in Skupnostjo občin Slovenije (19.1.2005 v Laškem) organizirala dve brezplačni predstavitvi določil ZPKor za občinske funkcionarje s posebnim poudarkom na obveznosti prijavljanja premoženjskega stanja.
Komisija je v nadaljevanju obiskala nekatere občine, v katerih funkcionarji niso oddali obrazcev in/ali so izrazili željo tudi po dodatnih pojasnilih na področju premoženjskega stanja, omejitvah poslovanja in nezdružljivosti opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo. Komisija je v sklopu tovrstnih aktivnosti v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije do sedaj že obiskala naslednje občine:
Tabela 4: Seznam obiskanih občin
Zap. št. Občina		Datum obiska
1. Velenje		15.03.2005
2. Semič		16.03.2005
3.	Maribor	22.03.2005
4.	Nova Gorica	23.03.2005
5.	Kranj	30.03.2005
6. Ptuj - preds. Občin		25.03.2005
7. Prevalje		07.04.2005
8. Trbovlje		13.04.2005
9. Grosuplje		13.04.2005
10. Ljutomer		14.04.2005
11.	Zreče	18.04.2005
12.	Laško	21.04.2005
13.	Sevnica	22.04.2005
14. Kamnik		05.05.2005
15. Ljubljana		10.05.2005
16.	Domžale	20.05.2005
Sestankov oziroma predstavitev Komisije se je na naštetih šestnajstih lokacijah udeležilo 212 funkcionarjev in javnih uslužbencev iz 36 slovenskih občin.
10.5 Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na podlagi zaprosila Komisije le-tej na podlagi 11. člena ZPKor dne 6.5.2005 odobrilo elektronski dostop do centralnega sodnega registra pravnih oseb in do baze podatkov zemljiške knjige.
10.6 Državno tožilstvo republike Slovenije
Komisija z DT RS dobro sodeluje. Poleg nekaterih pedagoških aktivnosti je dobro sodelovanje vzpostavljeno zlasti pri nudenju konkretne strokovne pomoči tožilstvu s strani predstavnikov Komisije pri kazenskem pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj.
10.7 Računsko sodišče, Državna revizijska komisija in Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Komisija je dne 29.3.2005 z Računskim sodiščem, Državno revizijsko komisijo in Pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja podpisala Sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije in podobnih nezakonitih ravnanj in s temi organi dnevno in kvalitetno sodeluje pri obravnavi zadev, ki poleg delovnega področja Komisije sodijo tudi v njihovo delovno področje.
11. Nadzor nad delom komisije
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je po Zakonu o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) dolžna Komisiji Državnega zbora po Zakonu o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju Komisija DZ) vsake tri mesece poročati o vsebini in obsegu nadzora nad premoženjskim stanjem ter ugotovitvah in mnenjih Komisije, povezanih z nezdružljivostjo, darili in poslovanjem (32. do 39. člen ZPKor).
Komisija je Komisiji DZ do sedaj poslala eno takšno poročilo, ki ga je Komisija DZ na svoji seji dne 14.4.2005 tudi sprejela, poleg tega pa je Komisija Komisiji DZ dne 14.4.2005 posredovala tudi seznam daril, ki so jih sprejeli člani Komisije.
Člani Komisije so Komisiji DZ v zakonitem roku tudi posredovali podatke o svojem premoženjskem stanju.
12. Mednarodna dejavnost komisije
Komisija je nadaljevala s predstavljanjem Republike Slovenije v Skupini držav proti korupciji - GRECO. V obravnavanem obdobju za Republiko Slovenijo ni bilo sprejeto nobeno poročilo, je pa Skupščina GRECO na 23. redni seji v dneh med 17. in 20.5. 2005 po razpravi, v kateri so sodelovale številne države, zaradi vloženega predloga Zakona o konfliktu interesov, ki predvideva prenehanje veljavnosti ZPKor in ukinitev Komisije, odločila, da s sprejemom dodatnega poročila in zaključkom prvega kroga ocenjevanja (v katerem je bilo eno osnovnih priporočil ravno ustanovitev organa, kot je Komisija) za Slovenijo počaka in naložila predstavniku Republike Slovenije, da na naslednjih zasedanjih poroča o novostih, povezanih z vloženim zakonom in delovanjem Komisije za preprečevanje korupcije. Gre za formalni sklep, ki brez vsebinskega opredeljevanja začasno prekinja sprejemanje dokončnega poročila o aktivnostih Republike Slovenije v prvem ocenjevalnem krogu.
Prav tako je Komisija nadaljevala s predstavljanjem Republike Slovenije v Delovni skupini OECD proti podkupovanju v mednarodnem poslovanju. Delovna skupina je v okviru prve faze ocenjevanja Slovenije 28.5.2005 sprejela poročilo in ocenitev Republike Slovenije na področju uresničevanja Konvencije OECD v boju zoper podkupovanje tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju in dodatnih priporočil. Oba dokumenta sta za Slovenijo izrazito ugodna in zahtevata le izvedbo manjših sprememb v Kazenskem zakoniku.
Jeseni leta 2004 je Komisija postala ustanovna članica Evropske zveze za preprečevanje korupcije in goljufij v zdravstvu, združenja institucij iz vse Evrope, katerega namen je preprečevati in preganjati goljufije in korupcijo v zdravstvu. Trenutno se Komisija trudi, da bi Ljubljana kot glavno mesto Republike Slovenije postala sedež Evropskega urada za preprečevanje korupcije in goljufij v zdravstvu, ki bo stalno delovno telo Evropske zveze.
Komisija je marca leta 2005 na podlagi njihovega posebnega vabila kot prva institucija iz Evrope postala članica Sveta za vladno etiko (COGEL), mednarodne organizacije s sedežem v ZDA, ki se ukvarja predvsem z vprašanji konflikta interesov, spremljanjem premoženjskega stanja funkcionarjev in omejitvah pri njihovem poslovanju.
Dne 21.3.2005 je Komisija predstavila svoje delo večini ambasadorjev, akreditiranih v Republiki Sloveniji.
Dne 12.4.2005 je Komisija z Uradom za vladno etiko Združenih držav Amerike kot prva evropska organizacija podpisala Sporazum o sodelovanju.
Komisija je nosilka dela twinninga med Ministrstvom za pravosodje Republike Srbije in Ministrstvom za pravosodje Republike Slovenije, ki se nanaša na protikorupcijske ukrepe, prav tako predstavniki Komisije sodelujejo pri izdelavi protikorupcijske strategije v Srbiji.
Komisija je na obisk sprejela predstavnike držav, ki jih zanimajo zakonodajne, institucionalne in praktične rešitve Republike Slovenije na področju preprečevanja korupcije. Tako so Komisijo obiskali predstavniki Uzbekistana, Kirgizije, Francije, Republike Srbije in Republike Makedonije.
Predsednik Komisije je slovenske rešitve na področju preprečevanja korupcije na podlagi njihovega izraženega interesa ob ločenih priložnostih predstavil tudi predsedniku vlade Republike Makedonije, ministru za pravosodje Republike Srbije in ministru za pravosodje Grčije.
Predstavniki Komisije so izkušnje Republike Slovenije oziroma Komisije predstavili na vrsti znanstvenih in strokovnih srečanj v tujini, med drugim tudi na Svetovnem kongresu OZN o kazenskem pravu in preventivi meseca aprila 2005. Za udeležbo predstavnikov Komisije na teh srečanjih so stroške - z eno izjemo - vedno krili njihovi organizatorji.
13. Finančna in kadrovska problematika
Ukinjeni Urad Vlade RS za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Urad) je dne 15.9.2004 seznanil Ministrstvo za finance o ukinitvi urada in o začetku poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) s 1.10.2004. Komisija je pisno zaprosila za »zaprtje« šifre proračunskega uporabnika PU 1534 za Urad in odprtje nove šifre proračunskega uporabnika za potrebe Komisije. Žal se navedeno ni izvršilo, zaradi česar je Komisija uporabljala šifro ukinjenega Urada. To je imelo za posledico, da imata za leto 2004 dva različna državna organa skupne bilance.
Od 1.10.2004 do 15.4.2005 je Komisija tako porabila naslednja sredstva (podana je tudi primerjava z obdobjem delovanja Urada Vlade RS za preprečevanje korupcije med 1.1.2004 in 30.9.2004):
Tabela 5 : Prikaz porabljenih sredstev
	PU 1534			PU 1315
Proračunski uporabnik	Urad Vlade za prep. korupcije.	Komisija za prep. korupcije	Skupaj	Komisija za prep. Korupcije
	1	2	3=1+2	4
Prorač.post.:_	1.1.04 - 30.9.04	1.10.04 - 31.12.04	1.1.04 - 31.12.04	1.1.05 - 15.4.05
p.p.1030 - Plače	42.037.749,05	25.480.624,85	67.518.373,90	53.462.190,14
p.p.1031 - Mat.stroški J	13.878.554,24	7.683.333,77	21.561.888,01	9.121.442,65
p.p.1032 - Investicije_	0,00	0,00	0,00	0,00
Skupaj SIT:	55.916.303,29	33.163.958,62	89.078.261,91	62.583.632,79
Komisija je Ministrstvu za finance izročila obrazložitev potrebnih proračunskih sredstev za svoje delovanje v gradivu z dne 6.12.2004. Januarja 2005 je bila Komisija s strani Ministrstva za finance seznanjena, da se bo problematika Komisija reševala v okviru priprave rebalansa proračuna za leto 2005 in da ji bo dodeljena šifra proračunskega uporabnika PU 1315.
Predstavniki Komisije so se tako dne 21.2.2005 sestali s predstavniki Ministrstva za finance in na podlagi tega sestanka je Komisija dne 25.2.2005 ministrstvu poslala predlog finančnega načrta v višini 264 573 000 SlT. V mesecu aprilu je Ministrstvo za finance Komisiji poslalo svoj predlog finančnega načrta za Komisijo v višini 200 986 000 SIT. Čeprav se je Komisija s tem odpovedala cca 60 mio SIT, je ob razumevanju javno-finančnih težav Republike Slovenije dne 25.4.2005 pristala na omenjeni znesek. Z drugimi besedami: za finančni načrt v višini 200 986 000 SIT je bilo doseženo soglasje med Komisijo za preprečevanje korupcije in resornim ministrstvom Vlade Republike Slovenije. Komisija je skladno doseženemu soglasju popravila tudi svoj kadrovski načrt.
Do seje vlade dne 12.5.2005 Vlada Republike Slovenije ni stopila v stik s Komisijo, po omenjeni seji pa je bila Komisija z Ministrstva za finance obveščena, da se je Vlada RS odločila, da ji kot edinemu proračunskem uporabniku še dodatno zniža razpoložljiva sredstva na 179 986 000 SIT. Iz obrazložitve na strani Poročevalca št. 411 izhaja, da vlada »ocenjuje, da Komisija z obstoječimi kadri lahko izvede začrtane aktivnosti«. Vlada je torej razpoložljiva sredstva znižala za 21 mio SIT, ki so bili namenjeni novim zaposlitvam v Komisiji. Ker sta se Komisija in resorno ministrstvo uskladila pri 200 986 000 SIT, tega predloga kot neusklajenega vlada seveda ni mogla opisati v Poročevalcu in je kot takšnega navedla osnovni predlog finančnega načrta v višini 264 573 000 SIT.
V Komisiji je trenutno zaposlenih 5 funkcionarjev (od tega eden le petino delovnega časa) in 5 javnih uslužbencev, od tega ena administrativno-tehnična delavka. Preprost izračuni, ki so bili posredovani tudi vsem vodjem poslanskih skupin v parlamentu, kažejo da Komisija z obstoječimi kadri niti teoretično ne more opraviti vsega dela, ki ga pred njo postavlja Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor).
1.	Komisija mora letno obdelati cca 5000 prijav premoženjskega stanja. Obdelava ene prijave z vsemi spremljajočimi opravili (priprava in pošiljanje obrazca, kuvertiranje, frankiranje, sprejem in uvrstitev obrazca v evidence, evidentiranje v bazi podatkov, morebitni dodatni zahtevki in opomini, vsebinska analiza) v najkrajši varianti traja 3 ure, kar na letni ravni znese 15 000 ur.
2.	Na seznamu podjetij, katerim je skladno z 28. členom ZPKor omejeno poslovanje z državo, je cca 600 pravnih oseb. Če vsaka od njih letno potrebuje samo eno dovoljenje, ki ga skladno s petim odstavkom 28. člena ZPKor lahko izda Komisija, to pomeni, da bo Komisija letno morala izdati 600 odločb po ZUP in izvesti tudi ustrezne ugotovitvene postopke. Ugotovitveni postopek traja najmanj en delovni dan, kar na letni ravni znese 600 delovnih dni.
3.	Načrte integritete mora v Republiki Sloveniji pripraviti cca 400 državnih organov in organov lokalnih skupnosti, Komisija pa mora izvesti ustrezna
usposabljanja in nadzirati sprejem in izvajanje načrtov integritete. Če Komisija vsakemu organu samo za te osnovne dejavnosti nameni le 5 ur na leto, to skupaj znese 2000 delovnih ur.
4. Komisija mora skrbeti za uresničevanje Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 85/05), v kateri na uresničitev čaka 172 ukrepov, razdeljenih na sedem poglavij. V kolikor realizacijo vsakega od zelo zahtevnih in obsežnih poglavij prevzame samo en uslužbenec, to zahteva angažiranje 7 ljudi.
Iz navedenih podatkov izhaja, da trenutno število zaposlenih, od katerih vsak letno opravi približno 2160 delovnih ur, ne more zagotoviti doslednega uresničevanja Zakona o preprečevanju korupcije. Samo za uresničitev naštetih nalog je letno potrebno 17 zaposlenih, pri čemer pa je treba upoštevati tudi to, da Komisija kot samostojen državni organ potrebuje tudi nekatere logistične službe, ki jih pač ima vsak organ (generalni sekretar, računovodja,..).
V kolikor se finančni in kadrovski pogoji za delo Komisije ne bodo izboljšali, bo ta naloge, ki jih mora opravljati po določbah ZPKor, prisiljena razvrstiti po prioritetah in njihovo realizacijo zagotoviti v časovnem obdobju, daljšem od predvidenega. Istočasno bo komisija intenzivno iskala zunanje vire financiranja, zlasti v obliki skupnih projektov z mednarodnimi javnimi organizacijami in institucijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem posameznih pojavnih oblik korupcije.
14. Drugo
Komisija je v oktobru leta 2004 pridobila rezultate tradicionalne letne raziskave o stališčih slovenskih državljank in državljanov do korupcije, ki jo je na podlagi leta 2003 sklenjene pogodbe izvedla Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij.
O svojem delu je Komisija na sedmih tiskovnih konferencah in nekaj obvestili za medije sproti obveščala javnost, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa je zelo pozno začela z vzpostavljanjem spletne strani, ki še vedno ne deluje.
Predstavniki Komisije so se kot predavatelji različnih tem s področja korupcije udeležili vrste konferenc, posvetov in seminarjev v Republiki Sloveniji.
15. Zaključek
Komisija je z začetkom izvajanja ZPKor ugotovila, da se določila prejšnjega predpisa - Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92) - ki so bila podobna rešitvam, ki jih prinašata tretje in četrto
poglavje ZPKor, v bistvu niso uresničevala. Do tega sklepa je prišla na podlagi skoraj absolutne nevednosti slovenskih funkcionarjev, zlasti na lokalnem nivoju, o njihovih obveznostih po tem zakonu in na podlagi pravno-teoretičnih in praktičnih težav, katere je zaznala ob doslednem uresničevanju predpisa. V kolikor bi se zakon iz leta 1992 izvajal v praksi, bi bila večina teh težav že verjetno odpravljena.
Dosedanje izkušnje Komisije kažejo, da so določila ZPKor zlasti v delih, kjer govori o nezdružljivosti funkcij, o omejitvah poslovanja in o dolžnosti prijavljanja premoženjskega stanja, po eni strani izrazito toga in neživljenjska, po drugi strani pa ne pokrivajo vseh situacij, kjer med funkcionarji v Republiki Sloveniji lahko pride do korupcije. Zaradi tega Komisija pozorno registrira vse probleme, do katerih prihaja ob uresničevanju zakona in se pripravlja na začetek postopka za njegove spremembe. S tem postopkom bo začela, ko bodo do konca potekli vsi roki in bodo realizirane vse aktivnosti, ki jih ZPKor predvideva za zagotovitev izpolnitve vseh obveznosti za funkcionarje. Med najpomembnejšimi problemi, ki jih bo treba rešiti s spremembami, gotovo velja omeniti krog zavezancev po zakonu in prehod s koncepta formalnega na koncept dejanskega konflikta interesov.
Ob uresničevanju določil ZPKor je Komisija ugotovila težave tudi na drugih področjih, a večino teh težav bo mogoče odpraviti z uresničitvijo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, trenutno najbolj kritični točki v celotnem sistemu slovenskih ukrepov pri zmanjševanju korupcije pa sta zagotovo slaba kvaliteta odkrivanja in pregona korupcijskih kaznivih dejanj ter prevladujoča odsotnost učinkovitih etičnih standardov v javnem sektorju.
Komisija se je v prvih mesecih obstoja ukvarjala predvsem z vzpostavitvijo sistemov, ki jih predvideva ZPKor, kar je ob popolnem pomanjkanju izkušenj z uresničevanjem prejšnjega predpisa povzročilo, da je morala veliko časa ter energije potrošiti za formalizacijo v slovenskem prostoru povsem novih postopkov. To in pa zahtevni roki po ZPKor so seveda povzročili, da se bo Komisija s pravo vsebinsko analizo problemov, ki niso ravno vezani na nezdružljivost funkcij, na omejitve poslovanja in na dolžnost prijavljanja premoženjskega stanja, lahko soočila šele po tem, ko bo rešila večino težav na teh treh področjih.
Komisijo veseli, da ji državljanke in državljani zaupajo, kar dokazuje veliko število prijav morebitne korupcije, ki kar nekajkrat presega število prijav pri drugih organih. Začetno razmišljanje, da je število prijav tako visoko, ker prijavitelji ne poznajo pravega obsega pooblastil Komisije2, se je pokazalo kot napačno, saj prijavitelji zelo dobro poznajo pooblastila Komisije. Zlasti 11. člen ZPKor je nadvse močno orožje pri opravljanju nalog Komisije in njegova dosedanja uporaba je pokazala, da se tega zavedajo tudi tisti, zoper katere je že bil uporabljen.
Delo Komisije je bilo maksimalno obremenjeno zaradi pomanjkanja finančnih in kadrovskih resursov, dodati pa velja še stalne govorice o njeni ukinitvi, kar je predvsem v začetku predstavljalo dodatno psihološko breme za zaposlene v Komisiji. Sicer je bila situacija, v kateri Komisija kot neodvisni državni organ prejema priznanja
2 Menijo, da ima Komisija tudi preiskovalna pooblastila
za svoje delo predvsem iz tujine, doma pa se mora vztrajno boriti za svoj obstoj in pri tem premagovati slabo pripravljenost za sodelovanje nekaterih vladnih institucij, pričakovana in v svetu že videna, toda Komisija bi lahko tako potrošeno energijo veliko bolj koristno uporabila pri reševanju konkretnih težav slovenske družbe pri omejevanju korupcije.
Šifra: 11-0312-1/2005,3 Datum: 31.5.2005
Drago KOS PREDSEDNIK