Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din. HUMOR IH SATIRO List «Muhe» izhaja v. Celju trikrat na mesec. — Naslov: Uredništvo in uprava lista *Muhe», Celje, poštni predal 13. Poslani rokopisi se ne vračajo.'— In- serati po ceniku. — Poštni čekovni — račun št. H.568 v Ljubljani. — Naročnina znaša za Jugoslavijo: celoletno Din 40'—, polletno Din 23'—, četrtletno Din 12'—, za inozemstvo četrtletno Din 15’—. Za dijake .... četrtletno Din 8'—. Podružnici v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21, in v Mariboru, Kejžarjeva št. 9. :—J Blaž II. Krediti... Na Tram in zaloškem jnedkolodvoru to dobro jo znano Ljubljanskemu Dvoru — 'stojijo po lir.ih vozila razbita. ker za popravila — več nema kreditu. Tngovcepi že našim v postajali les gnije, ker dežek že mesece cele nanj. lije. Na tirih pač gnijejo stara’korita, le dobrih vozov ni. ker nvina kre¬ dita. V delavnicah sto je vozov v popravilu, sposobnih za vožnjo po vsakem pra¬ vilu, če streha bi bila fe malce pokrita. J’a ni mater/jala. ker — nema kre¬ dita. Saj istotam cesto vozovi stojim, popravljeni čakajo in rija vi jo, ker miiso ležišča še z oljem zalita. Pa nema mazila, ker — nema kredita. Progovni nad zorni k bi lir rad po¬ pravil, pa revež je vse že rezerve porabil. Gre molba za molbo, z dokazi pribita, žebljičkov pa le n.i, ker — nema kre¬ dita. Nadzorniku prage je šlo za — kravato! Saj kretnica slabo je bila podbita. Pa nema lopate, ker — nema kredita. Po mestu sekcija pošilja uradnika; po vseh železarnah naslednja je slika; »Za vais ni lopate, za vas ni kredita !« če novaca nedra. — i nema. kredita. Je štediti treba! mogotci velijo, zato pa še močne iz službe podijo. In. druge sprejemajo, kar brez izpita, pa to nič ne smeta, če — 1 nema kredita, Ce vsako že delo plačila je vredno, je prav. da upokojence plača se redno. Pa kaj si domisli porodica zvita? Obresti njim treba, saj — nema kre¬ dita, Zato pa upokojenec čakaj in stradaj! Gez leto boš eno »ploh« spredaj in zadaj. Pa kaj ti pomaga le jeza prikrita? Kaj moreš zato, če pa — nema kre¬ dita. Le delaj dni šest in počivaj v nedeljo! izrazil je stvarnik naš v raju že željo. Pri nas ap kar tri dna brezdelja pro- cvita, ker več kot za štiri dni - .nema kre¬ dita. Po tirih železniških zrasla bo trava, in kmalu ne bo več spodbitega praga, Ob vsakem deževju bo proga zalita, vse delo počiva, ker — nema kredita. Še starca zagrebsti, h e bo več mogoče!' Ob krsti leseni rodbimca joče;, na molbo odgovor obupana čila, da nema. podpore, ker — nema kredita. 68 Zakon gospoda pro¬ fesorja Pozabe. (Konec.) Vse je prošlo, imel je svojo ženo doma in užival medene tedne nad leto dni. Pozaba je medetm temeljito pre¬ študiral kuhinjsko knjigo, popravi! slovnične napake v njej, «e nauči sani kuhati in naučil srečno tudi svojo že¬ no te umetnosti. In če je pisala knji¬ ga: JJeni. pet cehih jajce, sta jedla torte z jajčnimi lupinami vred. Cvz leto dni je pa začel študirati »Domačega zdrav¬ nika« od Kneippa in »Šolo za babice«. V kolikor ni. to zadostovalo, si je v sili pomagal tudi z »Domačim ž: vitic- zdravnikom«. Proučil je temeljito mi¬ sterij samice in poroda, kajti gospa Neroda, je ležala v porodni postelji. Kr. je bil porod srečno končan, je profesor v proučevanju srečno prispe, na ono stran, na kateri piše: v vsakem sluča¬ ju pokliči poklicno babico, v težjih tu¬ di zdravilika-specijatMa. In letel jo Pozaba po ta dva funkcijonerja javne varnosti, (ločim je dete že tri dni jo¬ kalo v zibelki -- Nadalje je proučil »Nego dojen¬ čka«, »Vzgojeslovje« in še celo bibli¬ oteko enakih in podobnih kn.Vg i" brošur. Plod vsega proučevanja je Pil ta, da je otrok s sedmim mesecem že sam sedel, z enim letam že klical ma¬ mico s krstnim imen oni Neicdai« i n shodil, ko je bil štiri leta star. Prej ni mogel, ker je imel od prevelike nege zelo krive noge, bil vedno prehlajen in bolan . . . Profesor je pa le položil iizpit in postal doktor. Učil je na uči¬ teljišču vzgoje- in dušeslovje ter ana¬ tomijo in higijeno otrok. Enkrat, ko je bilo dete stare, pol¬ drugo leto, je gospa Nenada odšla na obisk k svojim starišem. Gospod dok¬ tor in profesor Pozaba si je vzel do¬ pust in bil dorna za varuha. Drugi mo¬ ški se tresejo pred takim opravilom, on se ni bal, ker je bil mož in gospo¬ dar na svojem mestu. Vestno si je se¬ stavil in zapisal program in red opra¬ vil, da bi česa ne pozabil. »Vstati ob šestih« je bila prva točka programa, ki se je vestno in točno Izvršila s pol- drugonrno zamudo, torej ob pol osmih. Druga točka: nafutrati kure. Profesor je prevrnil omaro za jestvine od vrba do tal in našel v nekem predalu snov, kii je bila podobna koruzi. Natresel je kuram in zadovoljimo odšel po novih opravilih. Kure so pa kmalu pocrkale, ker so se nažrte strupa za podgane. . . podgane so se pa gostite s prima ko¬ ruznim zrnjem . . . Otroku je skuhal komilce, sebi pa črno kavo za zajtrk. Iskal jie steklenico z rumom, našel olje in ga prilil na¬ tančno za kavino žličko črni kavi.. Na mizi je stal sladkorn.ik in pepelnik. Higijenično je ,s pinceto za sladkor za¬ grabil ogorek cigare in ga vrgel v ka,- vo„ Za dete je imel nekje v omari dva krat rafiniran, sladkor v zavitku. Ne¬ sreča je hotela, da je bil ta sladkor ped obe n kameni soli in kcirnilce »o bite — slane. Otroku je vlil v ste.kleničico črno kavo, saltu je pa spil komilce. Kakšen tek sta imela oba — o tem kronika, molči. Otrok jej nekaj časa vo¬ kal. oči je imel solzne, kolcalo sc mu je in nato je zaspal kakor pijan . . . nikotin je čvrsto deloval ... m olje je delovalo! Kolikorkiat je profesor otro¬ ka odvil in prndejal, tolikokrat so bile plenice rumene . . . Profesor je vtaknil eno v žep mesto žepnega robca, Morda se vam bo čudno zdelo, da je otrok no- tel piti to brozgo. Kaj bi ne pil revež, ko je imel grlo in okus navajen na razna zdravila in masti za zunanja maizanja, katerih okus je bil! včasih sto¬ krat hujšlii, kot pa okus današnjega zajtrka. Profesor je spil komilce. Kako m>u je teknilo, povem drugikrat. Otn k se je kmalu začel viti ir jokati na vse pnetege.. kosilo se je prismodilo, mast je ušla. kuhinja se je zadimila, maček je polovico mleka spil, polovico pa prevrni) . profesor je telefoniral po postrežnlco . . Da je ni doma, so od¬ govorili. »Nič ne de«, pravi profesor, pa jo pošljite sem. čim pride domov.« Ravno, ko je to izgovorili, pride po- strežnica in pozdravi. Pozaba odzdra¬ vi in telefonira naprej: Prosim- da jo takoj pošljete sem, ker je deie zelo nemirno iin res ne vem. kaj hočem po¬ četi brez postreziiice!« Ko je postrežn.ica obrnila vsa opravila v pravi tok. je profesor odšel v kavarno na oddih. Sedel je. sedaj pri dobri črni kavi, kadil cigaro in čila!. Čustvo ugodja je kalil te nos, ki je bil prehlajen in zaprt.. Profesor potegne plenico iz žepa, jo razgrne in svečano položi na nos — ki takoj izpremen : barvo - Naprej si naj misli vsakdo sam Zeva Muhe filozofirajo . .. Poročnik: »Kaj ti je vendar, brc. da \edno v tla pogledaš, kadar koman¬ diram Mirno!« Rekrut: Da vidim, čt imam ta¬ ko skupaj nogi, kakor ste me včeraj učili.« * „ Macafizel sreča na cesti dimni¬ karskega vajenca in ga vpraša: »Ti, črn,ček, če mi takoj poveš, brez premisleka, kedaj bodeš frej«, I: dami takoj »kovača«. »Ob 5. liri, gospod, ker je ravne majstra god«, se hitro odreže vajene'’ le pograbi »kovača« in zbeži v Jugo¬ slovansko tiskarno. -Jorn * Pri strelnih vajah na dvorišču , kasarne je dano vojakom povelje, naj namerijo puške na vodnjak. »Kam vraga eila.te?« zavpije pod¬ il a,rednik. »Vraga še iščemo, pod im. i cdni.ee«, se odrežejo vojaki. Jaro. »Zopet se ne spominjam kam sem položil moje copate. Ženka, veš ti mo¬ goče kam sem jih dal?« »Ne morem se spomimati, kani si jih dal.« Tu imate zopet dokaz »kako po¬ zabljive so ženske«. Nevi.. A 69 mmmmAmm Kaj češ, Pepino —• Robat je SHS barbar, In pošiljko tvojo fino Pušča on v n.emar. Tako je šla po vodi Gela; kombinacija- Ho vratu v njej brodi Zdaj tvoja diplomacija . . . Gor ral. Povsod bo on ime hvalil J n ker 'grozno je .ga,I ant Mi Dal’miac’j'0 bo podaril, Pa konvencije di Nettuno Od radosti bo podpisal, Morda pa celo na luno On pred nami bo pobrisal b Dobri SHS seveda Odprl je usta — se zavzel, Od radodarnega soseda Darov pa le ni vzel. Naš sosed Pepino .Samokolnico jp vzel; V njo veliko mino Ter drugih pirhov ji 1 del. V Albanijo globoko Vse to je odpeljal, Albancu stisnil roko In tako mu je dejal; Ti veš, albanski škrat el j, Da SHS mi je prijatelj. Jugoslovan je čeden fant- Povelikonočna polomijada. Strie pranel. Živ,jo kulega vrednih nd Muh! Tok si Narek przadeva deb spra¬ ni moj brif na ta, zadn platic de je vže grdu ud nega. A mu gre kej mar de se midva tikava! Pa misl die sm jest jazn kse n mene zaletava. Kanade kok se gi.fta, kt kura, kadar požre dol živega kobra. To ga ma pr frk. A boš ti kej sov letaš na Šmarna gora? Ulam sm jest biv pa sni se ga tko na,srkov, de sm domu grede zaspav u en grah. povil en blata Kru.ceinnl kašn gvant sm dam prnesu. Dvejset let ga mam. pa ni biv n kol u.pran, ta¬ ka! ga je pa mogla moja brsta ra up ral. Jest sm pa biv u nemimi gopc use: afna,, p resica, medvet in zato bi teško čem kam sov na bela nedela. Pa vprašaš me kva delam? Kukr zmir. Včas mje dovhcajt pa se grem s pan- krti fucat pa ma.su zbijai al pa se gre¬ lna na nikule. Ne. verjameš de se tud tku zašlo ž? Kedair dobam dvejset ni- kul jeli prdam za dva guli,na,rja pa mam spet za šest Sava. Moja tast a ra je zdej tko uhema ratala ker je za pu- tiee use punucala. dem noče še za ce- garete d,at. ' ! ]H Pa kva sm, že hostu rečt. Tlndan je bi,v moj g ud, pa ne deb se ti kej spov- iiu name. Vem de maš velik dela dok¬ ler vse Milile skup spraviš, nam? bse pa lohika v segli ih spovmi, Zameru pa li; nič na bom, se bova vže puglihaia. Koko pa drgač? Kva pravjo toja ta- stara? Ja, liiudiman, sej še na vem čes uženen al ne. — Tlele so se nekej ca j ta cajitenge hecale de bo spet vojska. Jest sm se tku bau za mojga Dolfeta, de sm djav dem cnknu. Moja tastara ]e pa že kufer skp pokala za Dolfeta če bo šov k soldata,m. Jest sm tud kaniel- ca naijdu, pa je bla tko rjava, de sm jo morov cev dan ribat s šmirgtam, pa še ni bla vorenk spucana, Budita sm pa pustov u Kurja vas de je ud Današnja žena. «Nekam čudno bleda ste danes gospodična!» «Pa mi povejte kaj pikantnega, če hočete, da bom postala rudeča!« tastare Jerce prnesu žegnan česen, kerga bi Dolfe šaha nosu de ga neb nehena kugla potrofla. Bdhvar deb bi v invalid, še tist kso zdej na raorjo ži.vt kse neben ne zinen zaijne, kva pa blo pol, kb jeh blo še Več. Du vojske pa ni pršlo, ker sa ledje vndar tok pameten. Z veselem ostanem toj kulega Stric Franci Strnovga. P. Blagovol zročt tvoji tastar en kušlc ud mene Strica Franicfa, če jo maš. Pa ne zamer niič. Druigbrt sem še kej nglasu. ATILA. (Is ene stare chronike. — Šnuki:) Krat Humov je imel terdo serze in o velik shelodez, kjer je vlival mnogo vina. Per eni veselici je spil vso vino ino Krat je sllfhal da ima Papesh v Romu dosti vin a ino K ra l je fhel s vojsko noter u Talansko. Ino ko je prifhel pred Rom, je prifhel kjernu Papesh s dosti Kardinal of in Praela- tof in Shupnikof in Menlbof. Ino Pa¬ pesh je rekel Bres Boshzu: »Polosbi stran mezh in bojujmo se sa' vinom, kdo vech sdershi gvina,« Ino Shiba Bosha je to sprejela ino so shii pit ino so toliko pili, de she nikdo ne tako. Ino treti den je rekel Papesh: »Danes mno¬ go pijem in sem vesel, ker je vzheraj bla seshgana ena zoprnza. ki je bla per tujš hudizheim in imela otroke s njim.« Ino na peti den so leshali usi Huni ino Kardinali ino Praiekti. ino Shupniki ino Menhi na tleh. Ino Papesh je za¬ klical Shibl Boshi: »Daj stran verzli in pl is fasla«. Ino sta storila tako, ino Atila je padel na tla ino. Papesh je re¬ kel: »Sa. smago moram piti« ino je p ! ino nikdo ne ve koliko zhasa da je saspal.« Anno Domini 1731 per gradu pri »Marchhuirgu« Josht, Vites^s erdechim nosom. 7i Z našega muholovca. Kronika. Po volitvah. Fašist se grdo reži, Gobček šobi., se jezno drži Ker »maledetto sciavo« Odnesel spet zdravo je glavo. " * Na stolčku 1'zun'zda.j več ne sedi, Kot muhe šleviinoGlolgčas pod' Rrez defa n.i jela« H rogov or je lep; Se lvuda nam bo pela Vsak vidi. kdor ni slep. • M' t Na centralizem se jeze, Ko vendar vsi vedo — kaj ne, lla v vaši vsaki - — saprame.nt - Ho skoraj — parlament. * Kinezarju'kožo svojo — brus Na. sejem nesel je Rus: Z()aj tolče' se glavo, Da zmehča se kar je Dvlo. (lov ral, H a d o v e d n e ž. A.: »Ali že veste, očka, kaj je pr! nas novega. Oh, najraje bi Vam po¬ vedal. Sicer pa morate že videti po za¬ stari,, katero ste videli viseti nad re¬ dakcijo Jutra,«, kaj je norega, - Očka: »Vejo gospod, star sem že. star, da že ne morem navzgor pogle¬ dati. No, saj tildi ne razumem današ¬ nji svet,« A.: Razložiti Vami linčem penic ii tazobi šenja te zastave. Dovoljujem pa si le eno vprašanje: Kami sle pa Vi včeraj spustili . . .?« Očka (Očivldno v veliki zadregi in sramoti nekaj časa molči;.: Najbrže. da že veste, kam sean včeraj' spustil, ker me ta-ko-ie vprašate. Kdo Vam je vra¬ ga to povedal. Našo Mico bodem pa že preklat tal; rekel sem ji, da naj molči kot grob in da nobenemu ne črhne be¬ sede o tem . . .« A.: »Nič se ne razburjajte, očka. saj to ni nič kaj tac,ega,, volitve so vo¬ litve. Le povejte.« Očka: »Samo prašim, da to ostane tajno, ker ne maram, da bi cela Cerk¬ nica z okolico vedela, kam sem spu¬ stil. Spustil sem zaradi velike . . na¬ ravnost v . . . hlače, gospod.« Jaro. Pred volitvami. S 1. a b o r a z n m e I. Spovednik: No sedaj pa še po vejte, kaj boste jutri, volili,.« Grešnik: > 1'rosim, mogoče nudi¬ jo. gospod, za pokoro . . . °« Jaro. Kakršno r/jr a.sanje, tak odaoror. l’o Trnovem jo pri maha čevljar¬ ski vajenec Bino, žvižgajoč orjimaško liimiro. s par škornji na levi. roki. Trnovčani tega poba opazujejo in so čudijo izbornemu žvižganju, Eden od navzočih poslušalcev in gledalcev stopi k njemu, ter ga vpraša: »Fant. kdo te je pa naučil te him¬ ne, Gotovo ne veš, kaj žvižgaš?« »Ja. potem pa Vi tud ne veste, ka¬ dar imate v ustih žganic. kaj jeste« «« odreže vajenec in steče čez most pri Tenentetu. Roparski vitez z oprodo. Zjutraj. Zvečer. CF^r^ > fC^S\ J B Petek 22 sobota 23. aprila Obisk o polnoči Ufa-film! Velika kriminalna drama! Nedelja 24., pondeljek 25., torek 26. apr. Moj prijatelj šofer Veseli pustolovski Ufa-film! Oglejte si! 72 Gospod in šofer. Gospod, šoferju: «Slište, Jane G Danes pride moja tašča z Gorenj¬ skega. Pojdte na kolodvoi in jo pripeljite potem sem, dobite 10 Din napitnine!» Šofer: «Dobrr. Če pa ne pride, ne^dobim seveda n : č nap tnine?« Gospod: «0, pro.m, v tem si.ičaju dobite 20 dinarjev. Nekaj vojaških. Kaplar vežba rekrute v pohodu im veli : - Vod stoj!« — Ker so-pa re¬ kruti »Stoj« zelo dobro zadel'., jih ka¬ plar polivali z.: »Vrlo dobro, mamici!« (Na vsako pohvalo pa morajo vi¬ jaki obljubiti, da bodo drugič še bolje naredili in sicer velja teinu vzklik: »Starati čem o se!«) Rekruti vzkliknejo 'na vso grlo: Starati četno se!« Med rekruti se je pa nahajal tudi .Janezek iz Cerknice št. 3 — zelo trda buča — kateri ni razumel tega skup¬ nega vzklika, ter e raje molčat. Radi velike njegove postave bil je v prvem redu. zato je kaplar takoj za¬ pazil, da Janezek ni odprl ust pri tem vzkliku. Stopi bliže k .Janezku, ga po¬ gleda od vrba. do tal in ga vpraša: »Kuj. imaš ti ekstra vuršt? Takoj zau.pi.i: Starati cenim se!« Janezek ves prebledeli od strahu, kaj bode sedaj z njim,, nekaj časa mol¬ či. no slednjič se ojunači in pripev - d uje: »Lpo Vas presni, budte no saj Vi pamet n, kaplar; saj ste vrati r od tam dama k jst, pa šiite kej taega rečt. Sej sin Vam že zadne povejdu dem je Ma- tizleva Franca rekla — noja moja punca d;o smrt — prej k srn šu suda- taim: Če buš tud nazaj pršu trnku mlad in fejst te bran tud polei rada imejta k buš od sudatu pršu. Zetu pa le nkar- te me silt u p it starati čemm se, sej bo¬ mo še tuku piebitru stari rabil. Kotiček za ugankarje Rešitve ugank v štev. 9 — 10.: L Dve šaljivi: a) Razlika je ta, da je brzojavni drog spodaj osmojen, člo¬ vek pa zgoraj prismojen, b) Vsodi -e v kočijo, potem v blato in videt boš razliko. 2. Spremenitev: Muha m o k a n o I a p e t a mor n moda M u h a 3 Številen ca : Številke pomenijo črke iz imera. Urednik: Polde Višnar. Ključ: Vol, dinar, Špela Besedna uganka,: I. vada. veda, Vida, voda. II. Roba, goba, soba, doba. Pra,vihro so rešili: Franc Muren, Dobrava; Kovačič Drago. Kamnik' Piitter Marica, Celje; Mlakar A. Ma¬ ribor. J} fr v Izžreban za nagrado v obliki pol¬ letne naročniime: Kovačič Drago, Kam¬ nik. Posetnica. (France, Maribor) O Z S vko Celje. Kaj je mož po poklcu? Križni stik. (France, Maribor). a č č k k k k n n o o o o s s š š Besede pomenijo: Del obraza, ptiča pevca, žuželko, kuro in delavca. Besedna uganka. (Frar.c >, Maribor'. Fara, kroj. tigra, leto, os, pek, Era, tren, m, race, pes, Beč, jek, lan, . meja, n č, udi, breg, c ; n, osa, štiri Sestavi iz treh oziroma dveh besed eno samo besedo; prvi zlogi novih besed dado pregovor Magični trikot. Poišči štiri črke, s katerimi napolni trikot triko, da bo imel isti tri magične las nosti : 1 . Besede se morajo čitati navpično in vodoravno. (Pomen besed: 1) orodje, 2) Slovana, 3' dve začetni črki drž ve in Tl soglasnik; 2. Gke morajo b ti postavljene v :edu kakor sedaj: k;er ie a, bo ena črka, v sva dratih b b druga, v ccc tretja in v d d d d četrta črka; 3 Opazi boš, da vsaki nadaljni besedi manjka za¬ četna črka prejšnje besede. ■ n s a ■ ■ a ■ ■ a n c n d b ■ b a n s o ■ ■ ■■■ iMMVaftMMMMMMftMttNI 73 (r IVU Ljistniea uredništva. "NI ■ = s)- B. K. i:z Maribora.: Priobčimo pri-, hodnjič. Maks. Studenci: Pošljite še, nekaj je dobrega, objavimo v krat¬ kem. — V. Bučar, Ljubljana: Vaši pri¬ spevki dobrodošli, vendar bodete po¬ trpeli, da jih pričnemo v prih. izdaji objavljati. Morda imate tudi kaj hiper¬ modernih poezij? — Joroi Mislil sem, da pridom na velikonočni-ponMel.a K \ Ljubljano, v tem slučaju bi Vas ob¬ iskal. 'v,-led nenadni,h zaprek pa sem moj poset preložil na eno prih.''nedelj. Vas bodem pa pravočasno obvesti!. Mariborski šotni dimki: Ne pošiljajte osebnosti! Bodite izbirčni! —- Narok s Prlekije: Čemu se ne oglasite? Ste se strica Franeeljna zbali? — V. Ivova 6 , Mbr.: Cafca/ni Vašega poročila. Vrednik. I Trgovci engro cene. 24-2 za gospode, da¬ me, fante, dek i- te in otroke, ka¬ kor tudi krila, b!u:e, klobuke, perilo^ ii razno modno blago ku¬ pite po 2 elo zni¬ žanih enah v najboljši kvali¬ teti in vedno v velikanski izbiri edino v veletr¬ govini R. Stermecki Celje, št. 72 llustrovani cenik zastonj. Resnično. Učitelj: Da so muhe priletele od nekod v naše kraje, je vsekakor logič¬ no. Treba je vedeti cd kod so priletele prve muhe k nam in kje je bil njih prvi postanek. Povej ti Mihec* v tretji klopi, a,ko veš.« Mihec: »Muhe so priletele v naše kraje iz Celja, kjer je bil tudi njih po¬ stanek. « Juro. \ LASTNI DON registrovana kreditna in stavb, zadruga V Celju 26-6 Prešernova ulica šl. 6. Sprejema hranilne vloge in jih obre¬ stuje najugodneje. Pri naložbi zneska po Din 20'— se dobi hranilnik na dom. Daje posojila in menične kredite. Kdor želi *Muhei n jsl sod¬ nik. b sklikran: Hvala Bogu. dob le še kej ta,eh biu, de neb dela zmankalu.« Joro. Naročila za štampiljke vseh vrst sprejema uprava «Muh». špecerijska trgovina = Celje = ’ma fin‘ blago in dober kup daje veselje! 74 Chamberlain: Da ti SHS ni na prste stopila, bi danes čvrsto korakal po balkanskem polotoku. Mussolini: Moja «kurja očesa» pa Jugosl. «Bergsteigerji» se res ni¬ mata rada, šele sedaj sem se o tem docela prepričal. Izdajatelj in odgov. urednik, France Goručan v Celju. Tiska Zv ez$^&b frfotaj Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju. Strah Evrope. 1 v-SZ,