GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
MAREC 1971
Št. 2
/Z RAZPRA VE O KMETIJSTVU
O malokateri gospodarski panogi je bilo v preteklem letu toliko pomembnih razprav in razmišljanj kot jih je bilo prav o kmetijstvu, še zlasti zasebnem kmetijstvu in položaju kmeta. V Gornji Savinjski dolini je bil v tem obdobju dosežen precejšen napredek zasebnega kmetijstva. Zato ni čudno, da si naše dosežke hodijo pogosto ogledovat razne delegacije iz Slovenije in celo iz inozemstva. Ta napredek je bil dosežen s pravilno zastavljeno specializacijo in modernizacijo proizvodnje pri vseh tistih kmetih, ki so bili pripravljeni dosledno upoštevati načela sodobne tehnologije in znanosti.
Pionirjem sodobnega kmetovanja se zdaj pridružujejo vedno številnejši kmetje; kar še v nadaljnje potrjuje pravilnost procesa preusmeritve zasebnih kmetij, ki ima osnovo v spoznanju in izkušnjah našega zasebnega kmeta in tudi na dejstvu, da dohodek kmeta ni odvisen le od dosežene cene za pridelek, ampak tudi od količine pridelka ter čim nižjih pridelovalnih stroškov.
Osnovni nosilec napredka kmetijstva v Gornji Savinjski dolini je kmetijska zadruga, ki razpolaga z določenim številom strokovnih kadrov, ki so tesno povezani s kmetijskimi znanstvenimi institucijami in posameznimi strokovnjaki znanstvenih in drugih služb. Rezultati takšnega povezovanja so že vidni daleč naokrog. Interesu zasebnih kmetov za preusmeritev danes v kmetijski zadrugi niso več v stanju povsem zadovoljiti. Potrebujejo še več sposobnih pospeševalcev in tudi raznih strokovnjakov drugih profilov, čemur zadruga že danes s svojo poslovno politiko daje ustrezno mesto.
V sedanji fazi modernizacije proizvodnje na zasebnih kmetijah je zelo pomembna hranilno-kreditna dejavnost zadruge. Sredstva, ki jih zadruga zbere s hranilnimi vlogami svojih kooperantov, daje v obliki ugodnih kreditov nazaj svojim kmetom za preusmeritev njihovih kmetij v tržno proizvodnjo. 2al doslej ni uspela zbrati toliko sredstev, kolikor bi jih bilo potrebno ob močno povečanem interesu kmetov za modernizacijo kmetij. Delni vzrok zato je neurejena, razbita hranilno-kreditna služba v občini.
Kmetijska zadruga je v letu 1970 odobrila 212 milijonov starih dinarjev kreditov za investicije v zasebni sektor kmetijstva. Od tega je k zadružnemu kreditnemu zavodu prispeval DOZ — poslovalnica Celje 20 milijonov starih din, Ljubljanske mlekarne 25 milijonov starih din in GLIN 9,5 milijona starih dinarjev.
Sam sistem kreditiranja temelji na osnovi, da vloži 30 % investicijskih
sredstev sam investitor, 30 % kmetijska zadruga in 40 % kreditna banka Celje.
Kot pomembno dejstvo je potrebno omeniti tudi regresiranje obrestne mere. Le to regresira že tretje leto zapored občinska skupščina. V letošnjem letu pa je znatna sredstva v ta namen zagotovila s posebnim zakonom tudi republiška skupščina. Poleg tega pa daje občinska skupščina znaten materialni prispevek za napredek kmetijstva v naši dolini z davčnimi oprostitvami za tiste kmetije, ki vlagajo lastna sredstva v modernizacijo kmetij. V letu 1969 je bilo rešenih 44 prošenj za davčne olajšave v višini treh in pol milijonov starih dinarjev, v letu 1970 pa 59 prošenj v višini štirih milijonov in osemsto tisoč starih dinarjev. Znaten prispevek znašajo tudi

oprostitve od plačila prispevka iz osebnega dohodka od gozda za les, ki so ga kmetje uporabili pri modernizaciji svojih gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Te olajšave so za lansko leto znašale 3 milijone starih dinarjev.
To je nekaj osnovnih misli iz materiala, ki je bil pripravljen za zasedanje skupščine. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti celotnega gradiva. Skupščina je po obširni razpravi odbornikov sprejela o tej problematiki naslednje sklepe in priporočila, ki jih v celoti objavljamo!
1.	Skupščina občine je v politiki do zasebnega kmetijstva naredila doslej velik moralni in materialni napor, in sicer:
—	z raznimi oblikami davčnih olajšav,
—	z regresiranjem pomembnejših akcij,
—	z sofinanciranjem izobraževanja kmetov in kmečke mladine,
—	s poenostavitvijo vseh postopkov v zvezi z gradnjo in adaptiranjem gospodarskih poslopij itd.
Skupščina občine ugotavlja, da je imela takšna politika ne samo ugoden odmev, marveč tudi velike, konkretne materialne in pospeševalne učinke.
Celotna prineipielna politika ter ukrepi SO in kmetijske zadruge so imeli velik odmev v celotni slovenski in jugoslovanski javnosti tako, da je bil naš sistem razvijanja zasebnega kmetijstva osvojen na mnogih območjih v Sloveniji in da je že sestavni del politike republike Slovenije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mozirska planina iz drugega zornega kota. Tudi na območju od stare planinske koče proti Smrekovcu so lepi smučarski tereni
/Z RAZPRA VE O KMETIJSTVU
(Nadaljevanje s 1. strani)
2.	SO podpira dosedanjo proizvodno usmeritev in politiko kmetijske zadruge Mozirje ter ji daje v celoti, posebej pa še njeni strokovni ekipi, vse priznanje s priporočilom, da bj še nadalje pospešeno vodila akcijo za preusmerjanje, modernizacijo in specializacijo privatnih kmetij.
3.	Da bi bila prizadevanja kmetijske zadruge čim bolj uspešna, jih bo SO tudi v letu 1*971' podpirala z naslednjimi ukrepi:
—	kmetje, ki obnavljajo svoja poslopja, bodo oproščeni plačila prispevka iz osebnega dohodka od gozda za les, ki so ga uporabili pri obnovi.
—	Priznavala bo davčne olajšave vsem tistim kmetom, ki vlagajo sredstva v modernizacijo svoje kmetije po navodilih strokovne službe pri kmetijski zadrugi.
—	Priznavala bo davčne olajšave kme-tom-borcem NOV, odvisno od trajanja sodelovanja v NOV.
—	Kmetj,e, ki bodo zamenjali zemljišča zaradi arondacije posestev, bodo tudi nadalje oproščeni vseh prenosnih taks.
—	SO tudi v letu 197H ne bo zviševala kmetijskih davščin, da bi tako vplivala na hitrejši razvoj modenizacije kmetijske proizvodnje.
—	Kmetijsko zadrugo bo SO tudi letos oprostila plačila prispevka iz osebnega dohodka obiralcev hmelja.
—	SO je od leta 196*3 dalje prispevala kmetijski zadrugi vsako leto znesek 2,000.000 S din za regresiranje obrestne mere pri kreditiranju privatnih kmetov. Letos bo SO sofinancirala to akcijo v skladu z novim republiškim zakonom.
—	Finančno bo podprla akcijo kmetijske zadruge, GLIN in Gora j esa vinjske turistične zveze za strokovno izobraževanje kmetov in kmečke mladine.
—	Kmetijsko zadrugo bo oprostila plačila občinskega prispevka od prevozov mleka ter plačila občinskega prometnega davka pri prometu s kmetijskimi stroji in opremo.
—	Tudi v prihodnje bo plačevala predpisano premijo za kravje mleko ter v mejah svojih možnosti in pristojnosti podprla vsako akcijo, ki bi pozitivno vplivala na napredek kmetijske proizvodnje.
4.	Skupščina občine podpira idejo sodelovanja in združevanja hranilno-kre-ditnih služb v občini, da bi tako lažje zagotovili širokemu krogu kmetijskih proizvajalcev ugodne kredite za razvoj njihovih kmetij.
5.	Podpira tudi enotno organiziranje veterinarske službe v okviru veterinarske postaje Mozirje vključno z zaposlitvijo četrtega veterinarja s tem, da veterinarska postaja in kmetijska zadruga uredita ustrezne poslovne odnose v skladu z dosedanjim poslovanjem.
0. SO smatra, da je sedanja organizacija reprodukcijske službe v govedoreji, ki je predpisana z občinskim odlokom, pravilna. Vsako odstopanje od sedanjega načina poslovanja bi podrlo red v tej službi, za živinorejo pa bi to pomenilo korak nazaj.
7.	SO daje priznanje GLIN Nazarje za vsestransko koristno akcijo izgradnje gozdnih cest, ki so izrednega pomena za nadaljnji obstoj in postopno jačanje gospodarske meči hribovskih kmetij.
8.	Ob prvih spremembah statuta občine je razmisliti in proučiti potrebo po ustanovitvi sveta za kmetijstvo ali sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri SO.
9.	Pristojni organi v občinski upravi naj pripravijo predlog dodatnih virov sredstev kmetijskega sklada in poslovnik koriščenja sredstev sklada. Skupščina občine smatra, da bi naj kmetijska zadruga in GLIN podprla taka stremljenja.
10.	SO priporoča kmetijski zadrugi Mozirje in GLIN Nazarje, da bolj intenzivno sodelujeta pri reševanju problemov, ki zadevajo kmeta. Eden izmed Številnih problemov, ki bi jih naj kmetijski in gozdarski strokovnjaki reševali skupno, je pravilni izbor strojne opreme (traktorji-vlačilci itd), za kmeta-gozdne-ga posestnika, pri tem pa dati potreben poudarek tipizaciji.
11.	V zadnjih letih se je število kmetijskih strojev in naprav izredno povečalo. Zato se vsak dan bolj kaže potreba po ustanovitvi ustrezne servisne delavnice. SO zato predlaga kmetijski zadrugi, da čim prej prouči možnosti za rešitev tega problema.
12.	SO in kmetijska zadruga bosta v sodelovanju s splošno vodno skupnostjo »Savinja« Celje priparvila načrt melioracije zamočvirjenih zemljišč, predloge za postopno, izvedbo ter proučila način financiranja.
13.	SO jemlje na znanje spremenjene pogoje pri gospodarjenju v združbenem sektorju kmetijstva, pri čemer podpira prizadevanja za specializacijo in intenzifikacijo. proizvodnje.
14.	SO se bo v okviru svojih možnosti in pristojnosti zavzemala za hitrejše razreševanje neskladnosti v cenah kmetijskih proizvodov.
15.	Skupščina občine ugotavlja, da sedanji sistem dedovanja po zakonu o dedovanju zavira nadaljnji razvoj zasebnega kmetijstva, ker omogoča drobitev posestev ter hudo obremenjevanje mladih gospodarjev z odplačevanjem odpravnine drugim, pogosto dosti bolje situiranim dedičem. Zato bo skupščina občine skupaj s kmetijsko zadrugo s posebnim pismom opozorila republiško skupščino na ta problem.
16.	Dosedanji primeri kmečkega turizma pri nas kažejo, da bi z aktiviranjem možnosti, ki jih imajo posamezne kmetije, lahko dosegli izredno lepe dopolnilne dohodke iz tega vira.
Zato bodo organi skupščine občine, kmetijske zadruge in GLIN že do le-
tošnje pomladi pripravili program razvoja kmečkega turizma, ki bi naj obsegal:
—	spisek kmetij, ki imajo pogoje za razvoj turizma,
—	nosilca te dejavnosti,
—	način financiranja ter
—	oblike propagande.
17.	Skupščina občine podpira prizadevanja socialistične zveze za močnejšo organiziranost zasebnih kmečkih proizvajalcev v okviru ustreznih sekcij pri krajevni, občinski in republiški organizaciji socialistične zveze.
Smatramo, da bi lahko taka oblika organiziranosti opravila pomembno vlogo pri zaščiti samoupravnih pravic kmetov, pri usklajevanju različnih interesov ter pri odpravljanju nevzdržnih in nestimulativnih razmerij pri cenah nekaterih kmetijskih proizvodov.
18.	Skupščina občine, kmetijska zadruga in GLIN naj izdelajo skupen program dajanja finančne pomoči kmečki mladini, ki se želi kmetijsko izobraževati, pa nima dovolj sredstev.
19.	Skupščina občine bo predlagala ZIS, da spremeni odlok o premoženjskih pogojih za priznanje svojstva edinega hranilca družine in zviša letno osnovo za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek) na družinskega člana.
20.	SO na kraju ugotavlja, da je bil na kmetijskem področju storjen velik napredek, ne smemo pa prezreti, da še vedno obstoji cela vrsta problemov, ki jih bodo morali ob skupnih naporih intenzivno reševati kmetijska zadruga, GLIN in Skupščina občine Mozirje.
Lahko pridelamo več mleka?
Pridelovanje mleka v Gornjesavinjski dolini nima zgodovinske tradicije. Prejšnji poskusi odkupa mleka so vedno propadli. Pomembnejši začetek pridelovanja mleka za trg sega le par let nazaj, ko so bile po obeli dolinah, z njihovimi obrobnimi in višinskimi kmetijami vzpostavljene proge in zbiralnice dovoza in prevzema mleka. V letih 1965—1969 beležimo skokovit porast odkupa mleka ki je dosegel 1969. leta 3,105.491 litrov mleka kmečkega pridelka, leta 1970 pa je dosežena odkupna količina le 3,182.265 litrov ali le 76.774 litrov več kot leto prej.
Navajeni na letni porast v omenjenem obdobju za 500.000 litrov, nas to povečanje pridelka mleka ne navdušuje, še zlasti ne zato, ker vemo, da ga lahko pridelamo v obdobju nekaj let najmanj dvakratno količino sedanjega odkupa. Željeni cilj možnega pridelka mleka pa je odvisen od spodbudne cene sedanje produktivnosti krav in travinja, ki naj popelje kmeta k visoki proizvodnji travinje in krav z mlečnostjo 4.000—5.000 litrov (hlevsko poprečje molznosti), v kateri bo proizvodnost s ceno ugodena zahtevam dolgoročno in na nivoju evropskih razmer te pridelovalne panoge.
Sedanje zahteve pridelovalcev mleka o povišanju odkupnih cen so brez dvoma opravičljive. Predlogi o ekonomskih cenah mleka so pri sedanji proizvodnji zelo vprašljivi, sa je produktivnost travinja in krav na splošno nizka, med posameznimi kmetijami pa zelo različna, iz tega izvirajoči tudi različni predlogi ekonomskih cen, ki so za vsakega kmeta različni in različno utemeljeni. Enotni smo si vsi v tem, da je treba odkupno ceno mleka povišati za toliko, da bo vzpodbudna v iskanju večje produktivnosti in ekonomičnosti.
Odkupna cena mleka za kmete se je v poprečju od decembra 1969 do januarja 1971 dvignila za 34 starih dinarjev pri litru. Kljub temu povišanju cene mleka (sedanja poprečna cena 127,88 din prejšnja 93,88 din) še vedno niso vzpodbudne in bodo čedalje manj, če se ne umirijo cene krmil, gnojil in drugih sredstev za proizvodnjo.
Pripravljenost kmeta za večjo proizvodnjo ne le mleka, ampak tudi drugih dobrin, obstaja. To pripravljenost moramo še dalje vzpodbujati (tudi s primernimi cenami) in usklajevati interes pridelovalca z interesom potrošnika.'
Anton Venek
pišite v
Savinjske
novice
miru v občini
Nov odlok o javnem redu in
Zagotovitev javnega reda in miru v občini je ustavna pravica in dolžnost občine. Občinska skupščina je tak predpis sprejela že leta 1962, Dinamika življenja in hiter vsestranski razvoj pa sta terjala nekatere spremembe, zato je občinska skupščina na seji dne 1. februarja 1971 sprejela nov odlok a javnem redu in miru na območju občine.
Z odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, družbene discipline, ter ukrepi za osebno varnost in varnost premoženja. Posebno poglavje ureja varstvo reda in varnosti na smučarskih vlečnicah in na smučiščih.
Da se zagotovi red, mir in družbena disciplina, je po odloku prepovedano:
—	zadrževati se kljub opozorilu preko dovoljenega obratovalnega časa v poslovnih prostorih,
—	voditi pse in druge živali v javne lokale,
—	postavljati cirkuške ali druge šotore in naprave za zabavo na krajih, ki niso za to določeni,
—	točiti alkoholne pijače na cesti,
—	popivati v vinotočih in na drugih za to nenamenjenih prostorih,
—	izobešati zastave, ki ne ustrezajo ustavnim določbam, ki so raztrgane, umazane, obledele ali neprimerne.
Glede izobešanja zastav odlok določa, da so delovne in diruge organizacije, hišni sveti, lastniki oz. upravitelji zgradb v strnjenih naseljih in ob javnih cestah II. in III. reda dolžni skrbeti, da šo na
Nekaj o novi ivernih plošč v Nazarjah
Na mestu, kjer je do lanskega leta stala »stara žaga« tako smo jo namreč krstili GLIN-ovci potem, ko je bila zgrajena »nova žaga«, je zrastel pred kratkim nov industrijski objekt, ki že na zunaj priča, da gre za nevsakdanjo zadevo, za tovarno ivernih plošč namreč. Sama tehnologija proizvodnje ive-rič je relativno preprosta zadeva, vendar je bila pot od prvotne ideje pa do današnje stopnje realizacije projekta precej naporna in to po vsej verjetnosti tudi še bo. Pred in podevalva-cijski ukrepi predvsem prizadevajo gospodarske organizacije, ki investirajo. Pot, da se investitorji čimprej izkopljejo iz težav je v tem, da skušajo poleg ostalih vzporednih gospodarskih ukrepov čimprej dokončati investicijske objekte in jih usposobiti za novo proizvodnjo.
Z montažo uvožene in domače opreme za tovarno ivernih plošč smo v Nazarjah pričeli sredi novembra lanskega leta, tempo montaže bi bil lahko prekinjen le v primeru nepredvi-
denih komplikacij, sicer mora biti tovarna kompletno montirana enkrat ob koncu julija letos.
Prve iverne plošče bi lahko začeli proizvajati v zadnji četrtini 1971. leta.
Bruto proizvod nove tovarne iveric, ki bo zaposlovala okrog 70 delavcev, bo tolikšen, da bo sedanji bruto proizvod gozdarstva in lesne industrije po izgradnji tovarne iveric približno podvojen. Vodstvo podjetja skupno s samoupravnimi organi ima torej realne možnosti bistveno izboljšati družbeni standard zaposlenih gozdnih in lesnih delavcev, ki se že dolgo zavestno odpovedujejo velikemu deležu tekoče na račun investicijske potrošnje. GLIN Nazarje ima za leta naprej izdelan plan razvoja obeh gospodarskih vej združenega podjetja: gozdarstva in lesne industrije. Ravno nova tovarna ivernih plošč s svojimi 50.000 m3 viso-kovrednih iveric letne proizvodnje predstavlja osnovo za uresničitev nadaljnjih ciljev gospodarskega razvoja GLIN' Nazarje. ing. Mirko Tratnik
đan zveznih, republiških in občinskega praznika in ob posebnih priložnostih na splošen poziv pristojnega organa, izobešene državne in republiške zastave na primernih mestih poslovnih in stanovanjskih stavb. Zastave je treba izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj, najkasneje pa v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene.
Mlaje, ki se postavljajo ob posebnih priložnostih, je treba podreti najkasneje v enem tednu, ko prestane razlog, zaradi katerega so bili postavljeni.
Da se zagotovi varnost ljudi in premoženja, je prepovedano vsako dejanje, ki ogroža varnost ljudi in premoženja. Zlasti pa je prepovedano:
—	ugasniti, poškodovati ali odstraniti svetilke in druga svetlobna telesa, namenjena javni razsvetljavi, opozorila na nevarnost ali zaradi varnosti prometa;
—	poškodovati ali odstraniti ograje ali druge naprave, postavljene za to, da se prepreči nesreča;
—	pri gradnjah ali adaptacijah opustiti varnostne naprave za zavarovanje mimoidočih;
—zanemariti redno vzdrževanje in nujna popravila zgradb in javnih objektov, če to ogroža varnost ljudi;
—	imeti vodnjak, jašek, odprtino ali podzemni vhod nepokrit, ali imeti stopnice ali druge naprave nezavarovane tako, da to predstavlja nevarnost;
—	uporabljati smučarske vlečnice in smučišča v nasprotju z odlokom in s pravili o organizaciji reda na smučarskih vlečnicah, na smučiščih in progah v vplivnem območju žičnic ali vlečnic;
—	postavljati na zgradbe, ograje, okna, banlkone in druga vzvišena mesta nezavarovane predmete ali cvetlične lončke, ki lahko poškodujejo mimoidoče;
—	metati kamenje ter druge predmete in streljati z zračno puško, fračo ali lokom na krajih, kjer to lahko ogroža varnost ljudi in premoženje;
—	z brezobzirno vožnjo s kolesom, motorjem ali avtom poškropiti ali umazati ljudi oziroma pročelja stavb;
—	na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih krajih nositi predmete, ki se po zakonu o nabavljanju, posesti in nošenju orožja štejejo za hlaadno orožje in s katerimi bi se lahko prizadejala telesna poškodba;
—	sankati, smučati, drsati in kotalkati se .igrati se z žogo ali drugimi športnimi rekviziti na ulicah, cestah ali drugih javnih krajih, ki niso za to določeni ali so namenjeni prometu;
—	parkirati ali garažirati na dovoznih ali hišnih vhodih;
—	prosto puščati živino, perutnino ali pse na javne prostore v strnjenih naseljih, nasadih, njivah, okrasnih gredah in vrtovih, kjer lahko nastane škoda;
—	dražiti in plašiti živali;
—	prislanjanje koles ob stene hiš, ograje, izložbe in na druga mesta, kjer bi to povzročilo škodo, oviralo promet ali kazilo estetski videz kraja;
—	poškodovati, onesnažiti ali odstraniti predmete, namenjene za splošno rabo (turistične naprave, kot so; ograje, klopi, mize ter posode za odpadke, stojala za kolesa, oglasne deske in podobno), ali uničiti, poškodovati ali kako drugače prizadeti cvetlične nasade, cvetlične grede ali okrasno grmičevje, ki je namenjeno za okras in za lepši videz določenega območja ali kraja.
Za vzdrževanje reda in miru na prireditvah v gostinskih lokalih ali na drugih priredgitvah je odgovoren prireditelj.
Le-ta je dolžan:
—	postaviti na prireditvi ustrezno število rediteljev in ukreniti vse, da se ohranita red in mir;
—	zagotoviti parkirne prostore in varstvo prejnoženja na teh prostorih v času prireditve;
—	poskrbeti, da se s prireditvenega prostora odstranijo vinjene osebe, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje.
Kar zadeva varstvo otrok in mladine, določa odlok, da je prepovedano puščati predšolske otroke brez nadzorstva na cestah ali drugih prometnih mestih.
(Nadaljevanje na 4. strani)
»Tovarna ivernih plošč nov vidik GLIN«
izobraževalna akcija končana
S sklepnim razgovorom o aktualnih problemih gospodarjenja in kmetijstva nasploh se je v sredo, 10. februarja, zaključila letošnja izobraževalna akcija za kmete in kmečko mladino.
Iz presenetljivo lepega obiska in izjav nekaterih rednih poslušalcev minulih predavanj lahko sklepamo, da je bila seminarska oblika izobraževanja zelo uspešna. Od 90 do 100 najnaprednejših kmetovalcev iz vseh krajev naše doline je pozorno sledilo vsakokratnim predavanjem slovenskih strokovnjakov. Prikazovanje strokovnih filmov in diapozitivov je pripomoglo še k večji pestrosti in lažjemu razumevanju predavane snovi.
Ker gospodarsko strukturo naših kmetij vse bolj živo zadevajo tudi vprašanja o vlogi gozdarstva in razvijajočega se kmečkega turizma, je bilo po eno predavanje namenjeno tudi tema dvema področjema narodnega gospodarstva.
Trenutna ocena o izvedbi in u-
tij. Po ugotovitvi prof. Cizeja je v »Sklepih in priporočilih« izkazana pozornost mozirske občinske skupščine edinstven primer v slovenskem, oziroma še toliko bolj v jugoslovanskem merilu. Istega mnenja je bil tudi direktor Kmetijskega instituta Slovenije ing. Mastnak, ki je ob zaključku z vzpodbudnimi besedami spregovoril zbranim gornjesavinj-skim kmetovalcem. Zadrugi pa je v znak priznanja za opravljeno poslanstvo pri »praktičnem izobraževanju« številnih okskurzij iz vseh področij Jugoslavije poklonil strokovni film domače proizvodnje z naslovom »Več mleka — manj dela«.
Uspešnosti letošnjega izobraževanja ne smemo ocenjevati zgolj z vidika številčnosti udeležbe na se-
minarskih predavanjih. Dokončno oceno bomo lahko izoblikovali šele kasneje, ko bodo vidni rezultati v smotrnejšem gospodarjenju, večji prireji in smelejšemu zamahu vključevanja kmetij v tržno-blagovno proizvodnjo in turistično gospodarstvo.
Udeleženci kmetijskega predavanja ob zaključku nasmejanih obrazov zapuščajo poslopje SO
spehu letošnje izobraževalne akcije je torej ugodna. Njen namen ni izključno ta, da kmečke proizvajalce seznanja z novimi dosežki tehnološke znanosti, ki omogočajo v proizvodni praksi uspešnejše gospodarjenje. Širši, družbeni pomen izobraževanja je zlasti v tem, da čim širši krog kmetovalcev spoznava potrebo po splošni gospodarski in kulturni razgledanosti ter strokovnem znanju, ki je v današnjih pogojih gospodarjenja in težnjah po napredku nedvomno še kako potrebno.
Na zaključnem razgovoru, ki pa se ga žal, niso udeležili vsi povabljeni predstavniki, je bilo med drugim izrečenih precej pikrih pripomb na račun obstoječe politike odkupnih cen za kmetijske pridelke. Razprava je pokazala, da je zelo pereč problem obvezna registracija kmetijskih traktorjev in premajhno razumevanje organov prometne milce v primerih, ko pelje lastnik z neregistriranim traktorjem na črpalko po gorivo ali pa, zaradi razdrobljenosti zemljiške posesti, po krajšem odseku javne ceste. Višinske kmete je najbolj prizadela ukinitev vrednostnih razredov pri gozdnih površinah, saj ne bodo ob napovedanem povišanju odkupnih cen za gozdne asortimente skoraj nič pridobili. Govora je bilo tudi o težavah v preskrbi s predragim reprodukcijskim materialom (krmila, gnojila) in nabavi kmetijskih strojev (devizni pogoji, previsoka carina).
Večina nakazanih problemov je take narave, da niso rešljivi v okviru zadruge ali občinske skupščine, ker so posledica splošne gospodarske neuravnovešenosti in zahtevajo sistemsko preosnovo zakonitih predpisov.
Udeleženci te javne tribune so se imeli priložnost natančneje seznaniti tudi s prizadevanji SO Mozirje, ki se po svojih močeh aktivno vključuje v pospeševanje procesov usmerjanja in modernizacije zasebnih kme-
NOV ODLOK 0 JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI
(Nadaljevanje s 3. strani)
Otroci in mladoletniki do 16. leta starosti se ne smejo, brez spremstva staršev ali skrbnikov zadrževati po 20. uri v gostinskih ali drugih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače.
Na področju varstva zdravja in čistoče so prepovedana vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ter kazijo zunanji videz naselij, in sicer:
—	kajenje v javnih prostorih, kjer obstoja izrecna prepoved;
—	onesnaženje vode, namenjene ljudem in živini;
—	odmetavanje odpadkov ali drugačno onesnaženje javnih prostorov;
—	puščati na dvoriščih in na drugih vidnih mestih v strnjenih naseljih kurivo, kmečko in drugo orodje, odpadni in drug material, kar ovira promet ali kvari videz kraja, preko časa, ki je potreben za njihovo odstranitev ali spravilo;
—	pustiti greznice nezadostno zaprte tako, da iz njih uhaja smrad;
—	odlagati sneg, dopadkq ali drugo na mestih, ki niso za to določena;
—	v strnjenih naseljih na javna mesta, kjer se zadržujejo ljudje, iztepavati preproge, izlivati ali stresati stvari, kar bi utegnilo umazati ali vznemiriti mimoidoče;
—	metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih Lahko zamašijo;
—	imeti zunanja stranišča in podobne objekte, če niso sanitarno higiensko urejeni;
—	napajati živino pri javnih pipah in vodnjakih, ki niso za to namenjeni;
—	pisanje ali risanje po zidovih, ograjah, javnih lokalih in po vozilih;
—	zanemarjanje osebne čistoče, snage v stanovanju ali delavnici, če to moti okolico, povzroča zgražanje in utegne škodovati zdravju ljudi.
Posebno važno je določilo, ki nalaga delovnim organizacijam, lastnikom in upraviteljem stavb, da so dolžni redno odstranjevati sneg s pločnikov in dvorišč, če so ta mesta namenjena javni uporabi in če je zaradi snega oviran promet in gibanje ljudi, ali ogrožena osebna varnost. Prav tako so dolžni pravočasno odstraniti ledene sveče in sneg s streh, ki so nagnjene na javno pot ali javni prostor, pa to ogroža varnost uporabnikov teh poti in prostorov.
Varstvu reda in varnosti na smučarskih vlečnicah, na smučiščih in progah, na vplivnem območju žičnic in vlečnic je dan v odloku poseben poudarek. Odlok določa, da je vsakdo, ki uporablja žičnice in vlečnice ali javna smučišča, dolžan svoja početja uravnavati tako,
da ne nasprotujejo pravilom o organizaciji reda na smučarskih vlečnicah, na smučiščih in progah v plivriem območju žičnic in vlečnic.
Zlasti pa mora:
—	paziti, da s svojim obnašanjem in ravnanjem ne ogroža sebe in drugih;
—	hitrost, smer in način vožnje prilagoditi svojim spretnostim, znanju, težavnosti proge in terenu ter vremenskim razmeram, ki vladajo na smučišču;
—	za vzpenjanje uporabljati le rob smučišča;
—	upoštevati markacije, opozorilne znake in napise;
—	prehitevati v taki razdalji ,da je varnost drugemu smučarju zagotovljena in da ima le-ta dovolj prostora za ..nemoteno in varno vožnjo;
—	prepričati se, če je smučišče ob nameravanem prečkanju prosto in ni nevarnosti, da bi bila ogrožena varnost;
—	izogibati se nepotrebnemu zadrževanju na zoženih in nepreglednih smučarskih progah, ob padcu pa progo takoj zapustiti;
—	ob nesreči pomagati ponesrečencu, o nesreči pa po najkrajši poti obvestiti službo prve pomoči na smučišču ali upravljalca smučišča ali vlečnice.
Smučarji so tudi dolžni uporabljati lo-vilke, da pridržijo smučko v primeru, če popusti vez. Nedopustno je tudi prerivanje in vrivanje v vrsto ob čakanju na vožnjo ali vleko na postajah žičnic in vlečnic. Prepovedana je tudi smuka po progi in prečkanje čez progo vlečnice v času, ko je smučarska vlečnica v pogonu.
Posebej je še treba opozoriti, da je za vzdrževanje reda na smučarskih žičnicah, na smučiščih in progah na vplivnem območju žičnic in smučarskih vlečnic odgovoren upravljalec žičnice in smučarskega območja. Le-ta mora zagotoviti na smučiščih tudi primerno službo prve pomoči.
Za kršitev zgoraj naštetih norm so predpisane za pravne in fizične osebe denarne kazni v višini od 20,06 do 500,00 dinarjev. Višina kazni je odvisna od teže prekrška. Za manjše prekrške smejo delavci milice in pristojni inšpektorji izterjati denarno kazen od kršilcev takoj na mestu.
Posebej še velja opozoriti, da staršir skrbniki ali rejniki in tisti, ki jim je zaupano vodstvo, oskrba in vzgoja otrok ali mladoletnikov, odgovarjajo za njihova dejanja, če so zanemarili vzgojo ali potrebno nadzorstvo.
Rudi Zager
POPIS PREBIVALSTVA I\ STANOVANJ 31. III. 1971
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V prvi številki «-Savinjskih novic« ste bili seznanjeni, da bo v dneh od 1. do 10. aprila 1971 na ozemlju cele Jugoslavije popis prebivalstva in stanovanj. Popis prebivalstva je izredno obsežna in dokaj draga akcija. Zato mora biti vsestransko temeljito pripravljen. Od priprav je odvisen uspeh in sam potek popisa.
Ena od prvih in izredno važnih nalog v pripravljalnem delu je tudi ta, da ima vsaka stavba, ki je namenjena stanovanju, svojo hišno številko z navedbo imena naselja, ki mu pripada.
Kako mora biti to izpeljano in o-pravljeno, določa zakon o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Ur. list LRS št. 10—64/48 in 20—108/50) in pravilnik o označevanju imen naselij, Ulic in trgov ter o označevanju hiš (Ur. list LRS, št. 35—180/59).
Poglejmo kaj pravi pravilnik o označevanju hiš in stavbišč s številkami: »Vsako stanovanje in poslovno poslopje mora imeti praviloma nad hišnimi vrati ali na desni strani hišnih vrat napisno tablico v velikosti 20 X 15 cm z imenom naselja in s hišno številko ...
Hišna tablica mora biti pritrjena tako, da se vidi s ceste oziroma pota, ki pelje mimo hiše ali k hiši...
Za stanovanjsko poslopje se šteje vsako poslopje, ki je namenjeno za stalno ali začasno prebivanje.
Za poslovno poslopje se šteje vsako poslopje, ki je namenjeno za kakršnokoli dejavnost, najsi se uporablja stalno ali začasno.«
Pristojne občinske upravne službe in krajevni uradi, ki skrbe za hišno numeracijo, sicer ugotavljajo, da je hišna numeracija izvedena kot smo opisali zgoraj. Dopušča pa možnost, da posamezne nove hiše še nimajo določene hišne številke, ali pa posamezna hiša zaradi različnih razlogov nima pritrjene tablice z določeno hišno številko.
Zaradi tega vabimo vse delovne organizacije, upravljalce in zasebne lastnike stavb, da ugotove, če je njihovi stavbi določena hišna številka in če je hišna številka na stavbi tudi pravilno pritrjena.
V primeru, da stavbi še ni določena hišna številka, prosimo, da se obrnete na pristojni krajevni urad, oziroma prizadeti iz območja matičnega urada Mozirje, na oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje, kjer boste izvedeli, katera hišna številka pripada vaši stavbi.
Tudi v primeru, če je vaši stavbi hišna številka že določena, nimate pa tablice, ker se je izgubila, ali pa je tako poškodovana, da ni več uporabna se obrnite na navedeni organ, kjer boste dobili potrebne napotke in kjer bodo poskrbeli, da bodo izdelane nove manjkajoče in izgubljene hišne tablice z ustrezno hišno številko.
Upamo, da bomo pri vseh prizadetih našli polno razumevanje za u-reditev hišne numeracije, še v tistih redkih primerih, kjer to še ni urejeno in da bo tudi S te strani vse nared za nemoten popis, ki bo kot smo navedli v uvodu tega članka, od 1. do 10. aprila letošnjega leta.
Označevanje stanovanjskih hiš in drugih objektov je pomembna, hi pa edina naloga v pripravah na popis prebivalstva. Kot je potrebno označevanje hiš zaradi boljše orientacije popisovalcev in popolnejšega zajetja popisovanih oseb, tako je za hitrejši potek popisovanja potrebno že pred popisom pripraviti nekatere podatke, da se popisovalcu ne bo treba predolgo zadrževati pri posameznih gospodinjstvih. Oseba, ki vodi gospodinjstvo, bo morala dati popisovalcu podatke o zemljiških površinah, o številu živine po vrstah in podatke o površinah za stanovanje rabljenih prostorov. To so tudi podatki, ki jih ni mogoče trenutno zbrati in ponuditi popisovalcu. Njihovo zbiranje zahteva precej časa, je zamudno pa tudi površno, kadar se opravlja v času, ko so podatki že potrebni. Zato z zbiranjem podatkov ne bomo čakali do takrat, ko bo popisovalec že vstopil v hišo, ampak jih bomo pripravili prej, tako da bodo ob popisu že na razpolago. V zvezi s tem je potrebno, da si vsi posestniki, ki še nimajo posestnih listov, le-te priskrbijo ali kako drugače zagotovijo zanesljive podatke o velikosti zemljiških posestev. Oseba, ki bo popisovalcu dajala te podatke, mora biti o njih natanko poučena. Pri živini je važno to, da bomo popisovalcu lahko natanko povedali, koliko in kakšno vrsto živine imamo (konji, govedo, ovce, svinje itd.). Pri tem je treba razumeti, da bo upoštevano stanje na dan 31. 3. 1971 ob 24. uri. To velja na splošno za vse podatke, ki bodo zbrani, ob popisu. Prejšnje ali kasnejše stanje ne bo upoštevano. Glede stanovanjskih površin priporočamo vsem lastnikom in uporabnikom stanovanj tako v zasebni kot v družbeni lastnini, da pripravijo potrebne izmere za vse tiste prostore, ki se uporabljajo za
stanovanje. Izmere morajo biti natančne in označene po prostorih kot npr. spalnica 4,20 m X 4,10 m, otroška soba 3,15 m X 3,10 m, kuhinja, pomožni prostori itd. Poleg podatkov o površinah stanovanjskih prostorov bo popisovalec želel zvedeti še druge podatke: oskrba z vodo, inštalacija elektrike, način ogrevanja prostorov, čigava last je stanovanje, velikost zgrabe, v kateri se stanovanje nahaja, leto zgraditve, material, iz katerega je stavba zgrajena, in druge podobne podatke, iz katerih je mogoče ugotoviti vrednost, opremljenost in kvaliteto stanovanja. Če bomo naštete glavne podatke o površinah zamljišč, o stanju živine in o velikosti stanovanjskih prostorov imeli pripravljene, ko nas bo obiskal popisovalec, bo popis enega gospodinjstva hitro končan. S tem bomo prispevali, da bo tudi popis kot celota hitro in pravočasno opravljen.
PRED OBČINSKO KONFERENCO ZVEZE MLADINE
Občinski konferenci ZM in njenim izvršnim organom je potekel dvoletni mandat. V preteklih dveh mesecih so mladi na krajevnih konferencah izvolili novo občinsko konferenco in dali predloge za predsedstvo. Sedaj so v teku zadnje kadrovske priprave, ob katerih se odpirajo tudi številni problemi mladinske organizacije v občini.
Na konferenci bomo ocenili delo mladinske organizacije v preteklih dveh letih in sprejeli smernice nadaljnjega delovanja. Razprava naj bi potekala o naslednjih vprašanjih:
•	Ocena reorganizacije in vloga občinske konference ZM.
•	Naloge mladih pri razvijanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov.
•	Odprta vprašanja kadrovske politike.
•	Možnosti udejstvovanja mladine na raznih interesnih področjih.
Predsedstvo obč. konf.
Zveze mladine Mozirje
OBVESTILO
Zaradi spremembe delovnega časa upravnih organov Skupščine občine Mozirje ob sredah popoldne, obveščamo vse člane, da je pd 1. 2. 1971 dalje naslednji delovni čas:
—	ponedeljek od 7. do 15. ure
—	torek od 7. do 15. ure
—	sreda od 7. do 17. ure (prej od 7. do 15. in od 17. do 19. ure)
—	četrtek od 7. do 15. ure
—	petek od 7. do 15. ure
Uradni dnevi za stranke so vsak ponedeljek od 7. do 15. ure in vsako sredo od 7. do 17. ure, pri krajevnih uradih pa vsak dan.
Tajništvo Skupščine občine Mozirje
SMUČARSKI TEČAJI IN TEKMOVANJA
Vse naše šole so v semestralnih počitnicah organizirale za svoje licence začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje. Tečaja v Mozirju se je udeležilo 70 otrok. Tečaj so imeli na Golteh. Na Ljubnem je bilo tečajnikov 28, v Gornjem gradu 25 in v Lučah 20. Prizadevnost vodstva šol, občinske zveze za telesno kulturo in smučarskih vaditeljev in učiteljev zasluži vse priznanje.
Rezultati te dejavnosti so postali kar hitro vidni. V zadnjih dneh je bilo v občini precej smučarskih tekmovanj. 10. 2. 1971 je bilo medobčinsko smučarsko prvenstvo v orientacijskih tekih. Tekmovanje je bilo na Golteh — na Starih stanih. Skupa je nastopilo 90 tekmovalcev. Pri pionirjih je bilo 22, pri pionirkah pa 11 ekip. Med pionirji je prvo mesto zasedla ekipa Mozirja, druga pa je bila ekipa Gornjega grada. Pri pionirkah je prvo mesto zasedla ekipa Celja, druga pa je bila ekipa Mozirja.
V petek 12. 2. 1971 je bilo občin-ško šolsko prvenstvo v veleslalomu na Golteh. Pri pionirjih je zmagala ekipa Luč s časom 3.85,7, druga je ekipa Ljubnega s časom 3.88,8. Pri pionirkah je vrstni red ekip naslednji: prva je ekipa Mozirja s časom 3,77 druga pa ekipa Ljubnega ob Savinji s časom 3,88.
Yrstni red posameznikov je bil naslednji: Pionirji — I. ZAGER Miran, Mozirje, II. STRMČNIK Jože, Luče,
III.	KOCUTAR Vito, Ljubno. Pionirke — I. PRODNIK Jadranka, Mozirje, II. CIZEJ Andreja, Mozirje,
III.	MERMA.L Polonca, Ljubno.
V nedeljo 14. 2. 1971 je bilo republiško tekmovanje pionirjev v orientacijskem teku na 2,5 km na Gorjah pri Bledu. Občinska zveza telesno kulturnih organizacij je poslala na to tekmovanje dve moški in dve ženski ekipi. Na tekmovanju je bilo 28 moških in 15 ženskih ekip. Naše ekipe so osvojile odlično II. mesto — ekipa Gornjega grada in III. ekipa Mozirja pri pionirjih in IX. mesto ekipa Mozirja ter X. mesto ekipa Ljubnega pri pionirkah.
16.	II. 1971 je bilo občinsko prvenstvo najmlajših v veleslalomu. Vrstni red posameznikov je naslednji: I. ERMENC Erni, Mozirje, II. RE-PENŠEK Darko, Gornji grad, III. PRUŠEK Robi, Mozirje. Tekmovalo je 25 tekmovalcev.
Na republiškem tekmovanju mlajših pionirjev v veleslalomu, ki je bilo 14. II. na Golteh, je za barve celjskega »Izletnika« tekmoval tudi TRATNIK Metod iz Mozirja, ki je med 60 tekmovalci iz vse Slovenije zasedel 17. mesto.
OBVEZA DEIA DOLG
V zadnji številki »Sävinjskih novic« smo objavili plan dnevov in čas, ko strokovni delavci kmetijske zadruge iz Mozirja uradujejo po posameznih krajih naše občine. To je bil članek pod naslovom »Kmetovalci pozor«. Takšna pripravljenost kmetijske zadruge je bila s strani naših bralcev — zasebnih kmetov — dobro sprejeta. Pomembnosti takšne objave pa se niso v celoti zavedali v kmetijski zadrugi. Upajmo, da se ne bo več ponovilo to, kar se je zgodilo na Rečici ob Savinji, ko so ljudje čakali v pisarni zadruge, strokovnjaka, ki bi moral dajati odgovore, pa ni bilo od nikoder in so ga skoraj zaman čakali.
SINDIKALNE TEKME
Na Golteh je bilo pred kratkim sindikalno tekmovanje v smučanju med osnovnimi organizacijami sindikata pri GLIN Nazarje. Tekmovalo je 40 tekmovalcev, ki so se med seboj pomerili v veleslalomu.
Najboljši so bili: I. Urank inž. Drago, II. Supin Mirko in III. Pod-meninšek Stanko.
Prireditev za
varčevalce
V nedeljo, 31. Januarja je bila v kinodvorani v Mozirju zabavnoglasbena prireditev s quizom znanja o kmetijstvu, ki jo je za svoje varčevalce gornjesavinjskega področja nm-ganizirala Kreditna banka družnica za kmetijstvo — skoraj dveurnem programu slušalce zabavala ansambel »kulvi« iz Žalca in folklorna skupina iz Šempetra, ekipi mladih kmečkih fantov in deklet iz Savinjske in Zadrečke doline pa sta se pomerili v znanju iz kmetijstva. Na prireditvi so bili razglašeni tudi rezultati tekmovalne akcije hranilno-kreditnih služb s celotnega bančnega območja. Med štirinajstimi organizacijami, ki so sodelovale v razpisanem natečaju, je Hranilno-kreditna služba Zadruge dosegla 5. mesto, za kar ji je bila dodeljena tudi denarna nagrada v znesku 1000 din.
Premiranje plemenskih telic
Pretekli teden je bilo izvedeno premiranje plemenskih telic iz kmečkih rej gornjesavinjskega področja.
Sklad za pospeševanje živinoreje v SR Sloveniji je namreč v letu 1970 prevzel obveze, da bo v nadaljnjih petih letih izplačeval denarne premije v znesku 400 din zasebnim rejcem in družbenim obratom za vsako rodovniško telico, ki ustreza predpisanim pogojem. Ti pogoji pa so: znano mora biti poreklo po očetu in materi; zaželjena je pasemska čistost, izjemoma pridejo v poštev tudi križanke, ki pa so že v tipu rjavega goveda, plemensko poreklo mora biti izkazano s tetovirnim listom, obrejitev s priznanim plemenskim bikom pa s pripustnico.
Gornjesavinjski živinorejci so prignali na krajevne dogone 102 plemenski telici, ki jih je pregledala in ocenjevala pristojna komisija. V 99 primerih je bilo rejcem izdano potrdilo za uveljavitev premije, trem pa je bila le-ta odklonjena, ker niša imeli ustreznih dokumentov o poreklu oz. pripustitvi.
Podobno premiranje bo odslej vsake tri mesece, ker zajema samo ple-menice, breje nad 6 mesecev.
Nadkontrolor pri ZKZ Mozirje Franc RAJTER iz Radmirja pri svojem delu
ZAHTEVA
Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji zahtevali, da se v »Savinjskih novicah« objavi odlok o javnem redu in miru in problematiko osemenjevanja goveje živine.
Odlok o javnem redu in miru, v nekoliko prirejeni obliki že objavljamo. Problematika osemenjevanja pa je na vrsti prihodnjič.
Urednik
Žirija za podeljevanje Priznanja OF pri Občinski konferenci SZDL Mozirje
POZIVA
vse zainteresirane delovne in druge organizacije, krajevne organizacije SZDL, samoupravne skupnosti, občane in druge k vlaganju predlogov za podelitev
PRIZNANJA OF V LETU 1971
Priznanje OF se podeljuje za posebne družbeno-politične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov posameznikom, družbeno-poli-tičnim in drugim organizacijam in se podeljuje vsako leto ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda, to je 27. aprilu.
Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbeno-političnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja.
Predlog za podelitev Priznanja OF lahko poda vsaka pravna ali fizična oseba.
Predloge je treba obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstaja.
Žirija sprejema predloge za podelitev Priznanja OF v letu 1971 do Vključno 15. marca 1971.
Predloge z obrazložitvijo je treba poslati na naslov:
Občinska konferenca SZDL Mozirje,
Žirija za podeljevanje Priznanja OF.
Občinska konferenca SZDL Mozirje Žirija za podeljevanje. Priznanja OF
OBJAVA
KOMUNALNI ZAVOD ŽA ZAPOSLOVANJE VELENJE uvaja uradne dneve za svojo službo za poklicno usmerjanje na posameznih občinah.
Namen uradnih dni je dvojen:
1.	Na podlagi Statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje in Ravne na Koroškem ima mladina do 18. leta starosti, ki se ni mogla vključiti v nadaljnje šolanje, uk ali zaposlitev pravico do ZDRAVSTVENEGA VARSTVA. Pogoj za pridobitev te pravice je, da se kandidati prijavijo.v 60 dneh po zaključku šolskega leta-(za vsako generacijo je to do 31. oktobra) na KOMUNALNEM ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE.
Vse tiste, ki bi si to pravico radi pridobili in so končali obvezno šolanje v preteklih letih, pa še niso starejši od 18. let, vabimo, da se prijavijo na zavodu za zaposlovanje do 28. februarja t. 1. ob uradnih dnevih med 7. in 10. uro.
Uradni dnevi so:
V	Velenju in Dravogradu ob ponedeljkih,
V	Mozirju ob sredah,
v Slovenj Gradcu in Radljah ob četrtkih,
na Ravnah ob petkih.
Ob sredah bo v Dravogradu tudi psiholog.
2.	Število mladine, ki bi rada dobila informacije ali nasvet o izbiri poklica, raste iz dneva v dan. Tudi število staršev, ki se oglašajo v poklicni svetovalnici, se močno viša. Ker je možnosti za obisk POKLICNE SVETOVALNICE zaradi razdrobljenosti področja sorazmerno še vedno malo, bomo po 1. marcu 1.1. ob času in dnevih, ki so navedeni, po strokovnih sodelavcih zavoda opravljali to nalogo.
Vsi strokovni nasveti, informacije in svetovalni postopek : so brezplačni.
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
VELENJE
Šopek rdečih rož
Samo ob sebi je umevno, da se član — članu ZK ne zahvaljuje, vendar ne morem mimo pozornosti, tovarištva in razumevanja organizacije ZK Mozirje do svojih članov.
Bolezen je premagala trdno voljo in mi tako preprečila obiskovanje sestankov, tudi partijskih, kar je najtežje priznanje samemu sebi. Razumevanje organizacije se vidi v tem, da je vsa leta pošiljala vabilo za sestanek ravnotako meni kakor ostalim članom. Ob nastopu novega leta pa so mi s čestitko in podaritvijo šopka rdečih rož zaželeli zdravja in zopetne vrnitve med nje.
Stisk roke in solze v mojih očeh pa so bile jasen dokaz razumevanja in tovarištva. Tudi ostalih tovarišev so se spomnili, ki smo prehitro omagali.
Prisrčna hvala Hortikulturnemu društvu, katerega članice me razveselijo vedno za 8. marec in na vsako novo leto s šopkom rdečih nageljnov.
Mejač S.
Imenovanja
Občina skupščine je na svoji zadnji seji imenovala predstojnike upravnih organov občinske skupščine. Ponovno so bili menbvani vsi dosedanji predstojniki razen načelnika oddelka za gospodarstvo in finance POŽARNIK Matevža. Ta je odšel na novo službeno mesto. Imenovan je za strokovnega tajnika samoupravnega organa zasebnih lastnikov gozdov. Za njegovo uspešno delo v vseh letih službovanja na občini se mu je na seji skupščine zahvalil Jože DEBERŠEK. Za novega načelnika oddelka za gospodarstvo in finance je bil imenovan Hinko ČOP, dosedanji direktor poslovne enote Mercatorja »JELKA« Gornji grad.
Hinko ČOP, novi načelnik oddelka za gospodarstvo in finance
Drobne vesti
V Mozirju se je 2. februarja sestala komisija za mednarodna družbeno ekonomska vprašanja občinske konference ZKS Mozirje, razširjena s predstavniki družbeno političnih organizacij. Tema razgovora je bila aktualna mednarodna problematika.
Na seji predsedstva občinske skupščine in predsednikov družbeno političnih organizacij konec januarja so obravnavali problematiko nadaljnjega razvoja trgovine v naši občini. Beseda je tekla predvsem o možnostih združitve sedanjih trgovskih organizacij v občini. Sprejeto je bilo stališče, da se morajo samoupravni organi »Savinje« Mozirje in ZKZ
RAZGOVOR O OSNUTKU ZAKONA
V torek, 9. februarja so se v Mozirju sestali predsedniki osnovnih organizacij sindikata in direktorji delovnih organizacij. Na posvetovanju, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet, je bila tema razgovora osnutek zakona o usmerjanju in delitvi dohodka delovnih organizacij. Uvodno besedo na tem posvetovanju je imel predsednik republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jože VIDIC. Navzoči so pozdravili takšno obliko seznanjanja o aktualnih problemih in izmenjavo mnenj.
Mozirje čimprej izjasniti o tem vprašanju.
Ob sedemdesetletnici rojstva skladatelja Blaža ARNIČA — Zaleskega, ki je bil po rodu iz Luč, je bil v osrednji slovenski glasbeni hiši, v Slovenski filharmoniji koncert nekaterih njegovih del. Orkestru slo-
venske filharmonije je dirigiral sin pokojnega Blaža Arniča — Lorene.
Koncerta, ki so mu kritiki'slovenskega kulturnega življenja izrekli visoka priznanja, se je udeležilo precejšnje štvilo naših občanov. Poleg predstavnikov družbenih organizacij iz naše občine se je koncerta udeležilo preko trideset prebivalcev iz Luč.
Zanimiv lovski uspeh
Lovska sreča se ne nasmehne nikoli preveč na debelo, tako vsaj pravijo lovci. V primeru, ki se je zgodil v Gornjem gradu, pa tega ne moremo trditi. Mlademu gornjegrajskemu lovcu Janezu ŠTIGLICU je s pomočjo psa terierja »Amija« uspelo v eni uri spraviti iz jazbine kar šest jazbecev. To se je zgodilo pred štirinajstimi dnevi. V Gornjem gradu pravijo, da je skoraj iz vseh hiš, kjer stanujejo lovci, »dišalo« po jazbecu, toliko je
bilo mesa
DEŽURNA
VETERINARSKA
SLUŽBA
Nedelja 7.	3.	1971	—	MERMAL Jože, dipl. vet. — Ljubno ob Sav.
Nedelja 14.	3.	1971	—	LUKAN Drago, dipl. vet. — Gornji grad
Nedelja 21.	3.	1971	—	RESNIK Tone, dipl. vet. — Mozirje
Nedelja 28.	3.	1971	—	MERMAL Jože, dipl. vet. — Ljubno ob Sav.
IN ŠE TO:
V prvem razredu mozirske osemletke je učiteljica razlagala otrokom kaj so »novice« in kdo jih med ljudi prinaša. Pri tem je imela v mislih TV, radio in razne časopise. Še pred-no je stvar razložila do konca se je dvignila Metka. Na vprašanje kdo prinaša novice je povedala, da jih prinaša SAVINEK. (Tako pravijo po domače občinskemu kurirju v Mozirju) Ugotovimo lahko torej, da so »Savinjske novice« poznane že med prvošolci.
Od	SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI 1. 3. od 7. ure	
do	8. 3. do 7. ure	— Dr. France URLEP — Gornji grad
Od do	8. 3. od 7. ure 15. 3. do 7. ure	— Dr. Franc KOCUTAR — Ljubno ob Sav.
Od 15. 3. od 7. ure do 22. 3. do 7. ure		— Dr. Ivan BUT — Mozirje
Od I do	22. 3. od 7. ure 29. 3. do 7. ure	— Dr. Franc SIRKO — Mozirje
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje