Listek. Prvo sv. obhajilo. Spisal J. Toman. Kjer vera, tam tudi Ijubezen, tam pravi mir in zadovoljnost. Kjer pa sv. vere ni, tam tudi ni prave ljubezni in zadovoljnosti. Ni prave ljubezni med predpostavljenimi in podiožnimi, ne med zakonskimi, med možem in ženo. »Anica! prinesi mi ključ od vrat in povej materi, da me ni treba čakati z večerjo!« Tako je naročeval precej premožen gospod v mestecu P. svoji edini hčerki. Odpravljal se je namreč proti večeru v gostilno. Ljudje, ki navadno sodijo le po zunanjem, so sploh mislili, da je rodbina, o kateri govorim, sreCna in zadovoljna. In res, gospod in njegova žena nista nikdar pred drugimi nič takega govorila ali storila, kar bi nasprotovalo temu sploSnemu mnenju. Ako pa bi pogledal, dragi čitatelj, posebno zvečer v njuno lepo stanovanje, naSel bi malo kedaj gospodarja doma, videl bi pa večkrat gospo objokano in llletno hčerko žalostno. Ni bilo namreč med tem gospodom in njegovo ženo prave Ijubezni in sicer za to ne, ker ni bilo prave podlage, sv. vere. Vero je bil ta gospod že davno in davno izgubil. Bral je le sveti veri nasprotne knjige in časmke, občeval je le s takimi ljudmi, ki so na svojo zastavo zapisali: «boj zoper vse, kar človeka v resnici blaži in osrečuje — boj zi per vero in cerkev.» Pozabil je že vse, kar so ga bili pobožna mati naučili, pozabil je že davno tistih naukov, katere so mu dušni pastirji razlagali 8e kot otroku. Pa ne samo to, tudi oviral in nasprotoval je svoji blagi in pobožni ženi, kadar je hotela Bogu služiti in svojo hčerko krščansko izgojevati. Pred očetom nista smeli kazati svojega kršCanskega misIjenja. In ravno to je s strahom in žalostjo napolnjevalo njunih blagočutnih in pobožnih src. Pogosto, ko ni bilo očeta doma, sta klečali mati in hčerka pred podobo presvetega Srca Jezusovega in mu tožili svojo žalost in bolečino, proseč pomoči. Molili sta za moža in očeta. Pa dolgo sta morali čakati, preden so se njima izpolnile njune goreče želje. Približala se je »bela nedelja.« Pridni otroci šolarji so se veselili, da bodo prvikrat Sli k sv. obhajilu. Tudi Anica se je veselila tega svetega trenotka, ko bo prvikrat prejela ljubega Izveličarja. (Jospod katehet so srečne otroke posebno lepo pripravljali za prvo sv. obhajilo. Med drugim so jim tudi rekli, naj je tudi darujejo za svoje stariSe, učenike in naj posebno tokrat potcžiio Jezusu, ako njih srca kaj teži. Ljubi Jezus jih bo gotovo uslišal. Pridna Anica je hitro sklenila, da bo prvo sv. obhajilo darovala za očeta, da bi tudi oni radi Bogu služili in lepo v ljubezni in porazumljenju živeli z drago ji materjo. Razodela je ta svoj namen tudi materi, mati so jo za to pohvalili, jo v tem še bolj potrdili in zagotovili, da tudi oni hočejo posebno ta dan priporoCati očeta usmiljenemu Jezusu v prosv. Rešnjem Telesu. Srečni in veseli klečijo otroci v cerkvi med daritvijo sv. ma8e. Roke sklenjene, oči na oltar obrnjene, molijo in prosijo Jezusa, da bi ga vredno sprejeli. Tudi pridna Anica je vsa v pobožnost zatopljena. Njeno bledo obličje in solzne oči pa kažejo, da ima ztaven tega Se druge želje v svojem nedolžnem srcu. Njene misli in želje, njena duša je pri Jezu?u, njemu priporoča svojega očeta: »Moj ljubi Izveličar,« tako moli na tihem »sliši mojo najponižnejšo prošnjo in daruj dragi materi in meni očeta. Pomagaj jim, da zopet najdejo to, kar so izgubili, namreč sv. vero, in stori, da spoznajo zopet Tebe in Tebi služijo. Darujem rada, ako se Ti dopade, svoje življenje, le daruj očetu novo življenje!« Njena pobožna proSnja je bila usliSana. Po lepem in ginljivem sv. opravilu so se srečni otroci vračali domov. Tudi Anica se je vrnila s svojo materjo domu, vsa srečna. Čez nekaj dni proti večeru je občutila neko slabost. Mati ie mislila, da je še vsled velikega veselja tako vznemirjena; ko se ji pa nič ni zboljšalo, spravila \o je v posteljo. Poklicani zdravnik je spoznal, da je velika nevarnost. Ko je to izvedel tudi njen oče, prišel ie zdaj večkrat k Anici, pogovarjal se je ž njo ljubeznjivo in ji rad kaj postregel. Anica je vse bolečine mirno in potrpežljivo prenašala in ljubeznjivo se je vselej očetu zahvaljevala, če so bili pri nji ali ji kaj postregli. Ker pa se je bolezen vedno bolj in bolj hujSala, bilo jo je treba sprevideti. Kako pobožno in ganljivo je Anica sprejela svete zakramente! Istega večera je Anica očeta, ki so zopet priSli k nji, milo nagovorila rekoč: »Oče, ljubi oče, nekaj bi Vam rada povedala. Prosim lepo, vsedite se poleg mene! Vi ne veste, kako se mi polajša, ako ste vi pri meni.« Vzame očetovo roko, jo poljubi, pogleda jim v obraz in tiho Sepeta: >Dragi oče, vem, da je nevarna moja bolezen, čutim, kako me moči zapuSčajo, bržkone bom morala umreti, pa naj se zgodi st. Bozja Tolja.« »Ne govuii tako dragu dete,« reče ooe ginjen, »veš, da bi jaz in tvoja mati žalovala za teboj, ker te tako ljubiva.« »Oče« reče zopet tiho Anica »odpustite mi, rada umrjem! za vas sem darovala svoje prvo sv. obhajilo — Jezusa sem takrat prosila, da, ako mu dopada, darujem svoje življenje, da bi le vi, ljubi oče, v Njega zopet verovali in Njemu služili. Zdaj vem, da je ljubi Jezus slišal mojo prošnjo in da vsprejema v dar moje življenje. Vem pa, da boste tudi Vi Njemu zopet služili, in potem se v nebesih zopet vidiva, in zato rada umrjem!« Težko je Anica oddihovala, izgovorivSi te besede, in milo gledala očeta. »Drago dete«, reče ves ganjen oče, >ti si moj angelj, čutil sem dozdaj, da je le nemir in nezadovoljnost razjedala moje srce, obljubim ti pa, da hočem od zdaj drugače živeti, Bog, katerega sem zapustil, bodi za naprej moj Gospod!« Lahek smehljaj se je videl na lepem nedolžnem obrazku Anice, rajsko veselje je žarelo iz njenih čistih oči in njena usta so šepetala zahvalo Jezusu v presv. Rešnjem Telesu. Hvaležno je zopet poljubila roko svojemu očetu. In res, oče je držal besedo, začel je novo, bogoljubno življenje, in s tem se je tudi vrnil mir, ljubezen in prava zadovoljnost v njeguvo hišo. Anica pa je v največje veselje svojih starišev zopet polagoma ozdravela in nikdar ni pozabila svojega prvega svetega obhajila. Smešničar. 2e kaznovan. Sodnik: »Ali ste bili že kdaj kaznovani?« — Zatoženec: »Da, oženil sem se bil!« Čaden izgovor. Sodnik: Zakaj ste tako pretepli svojega prijatelja?« — Zatoženec: >Vidite, gospod sodnik, to je tako: Midva leživa skupaj v jedni postelji. Pa se mi je nekoč sanjalo, da sem dobil za god pečeno gosko v dar; ravno sem si jo razrezal ter hotel ponesti bedro v usta, kar se moj tovariš obrne ter me ob tem zbudi. To me je tako razjarilo, da sem ga prav pošteno naklestil.« Tajitev. Sodnik: Ti si gospodarja, pri katerem si služil, okradel; si li upaS tajiti?« Zatoženec: »Da, gospod sodnik, če mislite, da kaj pomaga, že tajim !¦ Nedolžen. Sodnik: ,Ali ste res rekli, oče Dremota, da je sosed Kolenec tat in slepar?' Dremota: >Res je, res, ali jaz, gospod sodnik, tega nisem rekelU !