V Ljubljani, dne 13. januarja I938.
IPesaraeraa Star. Dla
Stev. |
UpraraiStvo »Domovine v LJubljani — Knafljeva ulica S Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/IL, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuiemitvo: Četrtletno > din, polletno lt celoletno 3« din; za Inozemstvo razen Amerike: (etrtfetto 12 din, polletno 24 din, celoletno 4S din. Amerika letno I dolMk Račun poitne hranilnice, podružnice * Ljubljani it I0.1M.
Ljubljana deluje za dvig
sadjarstva In vrtnarstva
Uničevanje plevela, voluharja in drugih Škodljivcev je potreb*
no za mesto in deželo
V dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani je polagala nedavno račun podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Ta podružnica je bila edina na mestnem ozemlju pred priključitvijo okoliških občin, zdaj pa imamo v Ljubljani kar šest podiružnic.
Namesto obolelega predsednika g. Zelenka je začel občni zbor delavni nadzornik v pokoju, Josip štrekelj, ki je z žalostjo ugotovil pičlo udeležbo in navedel, da je bilo delo v preteklem letu prav živahno, saj je podružnica priredila lepo uspelo razstavo o priliki velesejma, poučni tečaj za sadjarske pomočnike, imela celo kopo predavanj in tudi praktično fskrbelia s škropljenjem sadnega drevja za napredek in koristi svojih članov.
Tajnik profesor Anton Lovše je podal pregled društvenega dela v preteklem letu. Dolga leta je uživala podružnica za svoja predavanja brezplačno gostoljubje v mineraloški predavalnici na vseučilišču. Lani je to Ugodnost izgubila ter je morala plačati za svečavo, kurjavo in snaženje od vsakega predavanja 100 din. Poizkus kritja tega zneska s prostovoljnimi prispevki pri predavanjih se ni obnesel. Letos je vseučiliška uprava črtala zaostale zneske in spet dovolila brezplačno rabo predavalnice. V preteklem letu je imela podružnica devet prav odlično obiskanih predavanj. Na željo članstva je podružnica priredila tečaj za vzgojo sadjarskih pomočnikov, ki W jim člani lahko z zaupanjem prepustili sadjarska in druga dela na vrtu, posebno pa snaženje, obrezovanje in Škropljenje drevja. Tečaja se je ude'ežiio 36 kandidatov, izmed katerih bo pa pripuščenih k izpitu le petnajst. Izpit bo v januarju in bodo tako imeli ljubitelji vrtov že to zimo na razpolago zanesljive delovne moči. Vsa zahvala gre podpredsedniku Štreklju, ki je vodil ta res potrebni tečaj. Da bi se moglo izvesti čini uspešnejše zatiranje raznih sadnih škodljivcev, je nabavila podružnica letos dve prevozni škropilnici, za kateri je prepustil brezplačno shrambo odbornik Olup.
Blagajnik je bil zadržan zaradi razstave malih živali v Beogradu, pač pa je poslal poročilo, i% katerega je razvidno, da je v preteklem letu zraslo število članstva za 15, tako da šteje zdaj 333 člaivcv. Ves denarni promet je znašal 27.156 dinarjev, kar je prav lepa vsota za razmerao majhno društvo. Posebno pohvalno je omeniti razveseljivo okol-nost, da ni skoro nclbenih zaostankov pri članarini, kar bodi za vzgled mnogim dragim društvom.
Pti volitvah je bi soglasno izvoljen za predsednika vladni svetnik dr. Fran Špiller-Muys, za podpredsednico ga. Klučenko, za odbornike pa Lovše, Zelenik, Štrekelj, Gom-bač, Olup, inž. Mastnek, inž. Levstik, Koruza in Drenig. Za revizorja sta bila postavljena Slajmer in šušteršič.
Nato se je razvija na pobudo predsednika Bukovca razprava o zatiranju voluharja v mestnem območju. Bukovec je naglasi!, da je treba za zatiranje tega nevarnega škod-
ljivca naših vrtov naravnost poklicnega lovca, ki razpolaga z dolgoletnimi izkušnjami in dovoljmim številom pasti. Priporočil je že lani odboru, naj najine podružnica znanega vo-luharskega lovca Kladtnika iz Rovt pri Logatcu, ki razpolaga s tri sto pastmi. Izdelek 10 do 30 din za vrt ni v nikakšni primeri s koristjo zatiranja. V Švici imajo obvezen zakon in nalašč za to nastavljene lovce, ker se pač zavedajo velikanske škode, ki jo povzroča ta pretkani glodavec vsako leto. Tudi izven Ljubljane bi se morale razne podružnice bolj posvetiti temu vprašanju. Bukovec je vprašal, zakaj ni cdbor izvedel njegovega koristnega nasveta. Profesor Lovše mu je odgovoril, da je bil Bukovčev predlog v odboru sprejet, do izvedlbe pa ni prišel, ker se je na poziv v »Sadjarju« prijavil en sam član Pri pretresanju tega žalostnega pojava se je poudarilo, da ljudje takšne poizive pre-zro. Bilo M treba pač vsakega člana opozoriti na važnejše dogodke v podružnici. Pravilno je poudaril Bukovec, da se mora pri nas vsaka, naj bo še tako potrebna in koristna zadeva, Izvesti naravnost z vnebovpijo-čim trudom. Odposlanec glavnega odbora je priporočal najetje žirovskega lovca Krošlja, ki računa le po kosih ujetih škodljivcev. Zatirati je treba tega škodljivca v zgodnji pomladi, marca, preden ozelenijo travniki. Ravnatelj Lap je pripomnil, da ima v mestni vrtnariji za preganjanje voluharja tri pare najcenejših lovcev, to je padlasic.
Bukovec je nadalje zahteval, da stopi podružnica v stik z mestnim poglavarstvom, da ono na podlagi zakona o zatiranju živalskih in rastlinskih škodljivcev stori odločne ukrepe proti vsem onim lastnikom vrtov, ki se ne menijo za zatiranje škodljivcev. Ne gre
tu le za preganjanje voluharja, temveč tudi za uničevanje raznega plevela, ki se kljub obstoječim zakonskim predpisom po nemarnosti lastnikov in nezazidanih parcel tako naglo širi, da preti onemogočiti tudi redkim pametnim sadjarjem in vrtnarjem ves napor.
Poleg rumeno cvetočega ameriškega rogo-vilca, ki je postal že prava egiptovska nadloga ne le za Ljubljano, temveč za vso deželo, se zadnje čase s čudovito naglico širi visoki stročkasti pleveljč, ki je po neznanem naključju utekel iz rastlinoslovskega vrta, kjer ga gojijo v znanstvene svrhe. Ta plevel ima to posebno lastnost, da meče iz dozorelih strokov pri najmanjšem dotiku seme ve5 metrov daleč. Ta umi sovražnik je lani ž« prekoračil Gruberjev kanal in ograža že vrtove v sredini mesta. Razni govorniki so ob tej priliki ostro bičali zanemarjenost vrtov in tudi poljskih kultur. Nekateri poznavalci raamer so pri tem naglašali, da tega pojava niso toliko krivi lastniki kakor vsako leto občutljivejše pomanjkanje pridnih in zanesljivih delavcev. Kljub izrazito kmečkemu obeležju naše dežele so zlasti med mlajšim rodom prav redke izjeme, ki so voljne ukvarjati se z delom na poljiu. Vse tišči v industrije in v mesta, kjer rajši stradajo, kakor da. bi se oprijeli spet kmetijstva, iz katerega so izšli. Prav nevarni pojav je to, ki nam bo še delal bridke preglavice, kakor to že vidimo v drugih državah, v Franciji, v Angliji in Nemčiji.
Humek je še priporočal iz dosedanjih izkustev, naj misli podružnica tuidi na nabavo motornih škropilnic, ki so zlasti pri nezanesljivem ljubljanskem vremenu v stanu res izdatno in pravočasno preprečiti širjenje raznih hudo nevarnih glivičnih bolezni. Za zgled naj bosta Vič in Šiška, ki dobita v kratkem takšni škropilnici. Izrekel je tudi začudenje, iz kakih razlogov je okrajni šolski svet odbil podružnicam v priključenih občinah brezplačno uporabo šolskih prostorov za prepo-trebna sadjarska predavanja. Iz svojega žepa so postavili občani šolska poslopja in jih saimi vzdržujejo, zato morajo biti pač brezplačno odprta za pouk vseh slojev naroda ia ne le otrok.
Nov trošarinski pravilnik je hud udarec za vinogradnike
V prostorih Kmetijske družbe v Mariboru trošarino. Dobra stran pravilnika pa je ta.
so v nedeljo zborovali številni vinogradniki in kmetovalci iz mariborskega okoliša. Zborovanje je vodil predsednik podružnice dr. Kovačič, ki je podal poročilo o novem tro-šarinskem pravilniku. Slovenski vinogradniki so bili udarjeni že takrat, ko je prenehal izvoz vina v Avstrijo Drugi udarec jih je zadel, ko so se začela uvažati cenena južna vina. Zadnji dve leti pa sta tepli našega vinogradnika peronospora in toča, ki sta uničili dve tretiini letine, poleg tega pa sta znatno podražili pridelovanje, ker so morali vinogradniki po petkrat do sedemkrat škropiti, in to s podraženo galico. Zaradi tega je novi način pobirania trošarine na vino zadel našega vinogradnika še huje.
Senčne strani novega pravilnika so. da bo moral vinogradnik do novem plačati trošarino od nadrobne prodaje vina sam, poleg tega pa še jamčiti, da bo kupec plačal občinsko
da bo oviral vtihotapljanje vina brez plača nja trošarine v naše kraje iz drugih pokrajin.
Vinogradniki so govorili o sladkanju letošnjega vinskega mošta, ki je bilo zaradi slabega vremena ob času zoritve grozdja nujno potrebno. Ker pa je mošt hitro povrel, niso mogli organi finančne kontrole v roku treh dni prisostvovati pri vsakem posameznem vinogradniku sladkanju mošta, vinogradniki pa tudi niso mogli dalje časa čakati na organe finančne kontrole in so izvršili slad-kanje brez njih. Ker so bili dotični vinogradniki zdaj kaznovani, prosijo, naj bi se jim ta kazen odpustila.
Naposled je bil izvoljen poseben odbor, ki bo obrazložil želje in zahteve vinogradnikov v posebni resoluciji, ki se predloži banu in finančnemu ravnatelju.
STRAN %
DOMOVINA St. 2
Priprave za skrčenje
hmeljskih nasadov
Poročali smo že pred nekaj tedni, da je mrednjeevropski hmeljski urad na svojem »flrnberškem zasedanju sklenil pozvati najvažnejše države, ki imajo izvozne presežke, da zmanjšajo obseg hmeljskih nasadov. Predvsem prihajajo tu v poštev Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska, med tem ko sta Nemčija in Francija dali zagotovilo, da se obseg hmeljskih nasadov v teh državah ne bo povečal.
Pobudo, ki je izšla od srednjeevropskega fcmeljskega urada, so prevzela društva češkoslovaških hmeljarjev. Te dni se vršijo v Češkoslovaški pogajanja glede podlage za »porazum z ostalimi državami. Češkoslovaška hmeljarska društva so stopila že v stik
z jugoslovenskimi in poljskimi društvi in so obenem naprosila češkoslovaško vlado, da bi podprla ta prizadevanja. Pričakovati je,
da bo proti koncu januarja sklican v Pragi sestanek zastopnikov češkoslovaških, jugoglo-venskih in poljskih hmeljarjev z nalogo, da sestavi načrt za zmanjšanje nasadov v vseh treh državah. Ker naj bi se zmanjšanje izvedlo že v teku letošnjega leta, je bilo sklenjeno, da se pogajanja pospešijo.
Šele potem, ko bo prišlo do sporazuma med omenjenimi tremi državami, bo srednjeevropski hmeljski urad sestavil navodila za ureditev v ostalih državah, ki spadajo v območje srednjeevropskega hmeljskega urada.
Politični presled
Te dni je obiskal novi rumunski zunanji minister Istrato Micescu Prago, v torek pa Beograd. V obeh prestolnicah je bil prisrčno sprejet,
v Obisk Micesca v Pragi in Beogradu je gotovo velikega pomena za nadaljnje 1 odnošaje med posameznimi članicami Male antante
in za nadaljno neposredno delo v okviru te aveze. Razgovori v Pragi kakor v Beogradu Bo pokazali, da ostane Mala antanta še nadalje odločna braniteljica miru v Srednji Evropi in da se Ruinunija nikakor ne namerava odreči obveznostim, ki jih je prevzela v okviru Male antante in Balkanske iveze.
Rumunski zunanji minister Micescu je dal novinarjem izjavo, iz katere povzemamo: Ze pri prevzemu svojega mesta sem izjavil, da
bo Ruinunija nadaljevala politiko zvestobe do svojih zavezništev.
Upam pa, da bodo vse države, s katerimi smo v stikih, ločile zunanjo in notranjo politiko. Prosim jih, naj ne podležejo vplivu lažnih poročil, ki se širijo v zvezi z rešitvi-
jo notranjepolitičnih vprašanj. Rumuoska vlada bo vztrajala pri dogovorih, ki jo vežejo s Francijo, Poljsko, Malo antanto in Balkansko zvezo. Hkratu je za misel miru, ki ji bo služila z vso globoko in potrebno odločnostjo in vztrajnostjo.
Preko tiska je te dni naslovil francoski ministrski predsednik Chautemps na delavce in delodajalce poziv.
naj bi se sklenilo socialno premirje v Franciji.
Ceste stavke delavstva so položaj do skrajnosti poostrile in ustvarile stanje, ki resno ograža blagostanje in varnost Francije. Po gospodarskem ozdravljenju se hoče zdaj vlada posvetiti ureditvi socialnih razmer v državi in poziva zaradi tega delavstvo in delodajalce, da jo pri tem podpro. Vlada želi, da bi se ustvarilo socialno premirje, ki bi ga vlada potrdila in v obliki zakona predložila v odobritev tudi državnemu zboru. Ta zakon naj bi bil v bodoče osnova razmerja med delavci in delodajalci in ta zakon bi moral sleherni francoski državljan brezpogojno spoštovati.
Ruska vlada je ustanovila nov ljudski ko-misariat, in sicer za mornarico. To dokazuje, da
posveča Rusija največjo pozornost zgraditvi močne mornarice.
Podrobni podatki o sili ruske mornarice žaJ niso na razpolago, toda poznavalci razmer menijo, da ima Rusija že danes največ podmornic na svetu. V zadnjem času se s posebno vnemo obnavlja lahko brodovje. Mnogi listi so pisali tudi o nakupu večjega števila ladij v Zedinjenih državah.
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je na posvetu gospodarskih strokovnjakov napovedal, da
bo imela Amerika za prihodnje proračunsko leto največji proračun povojne dobe.
Proračun, ki se zdaj sestavlja, bo skoro za miPijardo dolarjev večji od sedanjega, Skoro ves ta povišek je namenjen v oboroževalne svrke. Roosevelt smatra, da zdajšnji mednarodni položaj nujno narekuje Zedinjenim državam, naj se pripravijo na vse in tudi na vojno, da bi v danem primeru mogle uspešno braniti svojo varnost. Za potrebe narodne obrambe bo morala vlada vrhu tega zahtevati še poznejše prispevke. Za mornarico je v novem proračunu določenih 570, za vojsko pa 418 milijonov dolarjev. Poleg tega so že v letošnjem proračunu določeni veliki zneski za zgraditev novih vojnih ladij in okrepitev vojnega letalstva.
Iz Hankova poročajo, da je v torek osrednja kitajska vlada prvič izdala službeno poročilo o položaju na bojiščih, zlasti z bojišča okrog Hangčova, kjer so
Kitajci izvojevali zmago
ter se znebili japonskega pritiska na železniško progo Tiencin—Pukov. Kitajske čete preganjajo Japonce proti Tungčangu. Druga kitajska vojska, kateri je grozila japonska obkolitev pri mestu Tenhzi, se je prav tako rešila japonskega obroča in izvršila uspešno protiofenzivo. Po vesti iz Tokia so na Japonskem mobilizirali še pet letnikov. Kaže torej, da se Daljni vzhod še ne bo kmalu pomiril.
S španskih bojišč ni javljenih posebnih iz-prememb.
Boji okrog Teruela se nadaljujejo
in so vladne čete zabeležile uspehe. Po vesteh iz Bilbaa je policija v Madridu odkrila veliko zaroto proti republiki. V zvezi s tem je bilo aretiranih mnogo oseb v Madridu, Valenciji, Barceloni itn drugih mestih.
ftuoni domače blago!
PAVEL !0 HRIBAR
PLAZ USODE
ta
V tem premišljevanju obvisijo njegove 'misli na lastnih otrocih. Žalost ga obide, ko občuti, da se je Mimika iztrgala iz njegovega sveta... Pa je vendar njegovo meso in kri... Pod isto streho so dihali, živeli in delali kot neločljiva enota: njegova mati, on sam in otroci! Pa se ti izneveri dekle in gre po svojih potih, o katerih se njemu še sanjalo ni... Mimika se je neznansko oddaljila od njega, čeprav je do Luč samo tri ure. Ne, tega vsega ne more doumeti, le hudo mu je, kadar se spomni vsega tega
Devetak se obrne in stopi nazai k delu ter hoče vedeti, kaj je prav za prav iskala (Mimika poleg:
»Vse to pač niso ženske zadeve!...«
Peter kar ne razume, kako je zdajci postal Devetak povsem drugačen, kakor ga sicer pozna... Nekaj se zgane v hlapcu, da je bolj zaupljiv:
»Seveda je to tudi ženska zadeva!... Brez ienske vendar ne more kmet prav nikamor, »e v hiši, ne na polju... Posebno, recimo, J>ri ustanovitvi novih domačij... naselij nosi žena dobršen del dela in skrbi... To je jpač povsem jasno!«
Preden Devetak na to odgovori, hoče vedeti navidezno nekaj postranskega, in vpra-ia:
»Kako pa prideš Peter na te misli?«
»Saj se vendar mnogo govori o tem!« se jsačudi hlapec.
»Kdo govori?« izprašuje dalje Devetak.
»Časniki, knjige... Morda se pri nas ne govori toliko o tem kakor po drugih državah. Gregorinov France tudi govori o tem ... Menda mu je kaj rekla Mimika...«
Doslej je bil gospodar miren, čeprav mu je vidno rasla notranja vznemirjenost. Zdajci pa stopi pred Petra in srd mu zažari iz oči:
»Vi začenjate revolucijo proti gruntarjem! He, tukaj bi imel pa tudi jaz še besedico pristaviti!« Prav besno je zaklical to, se obrnil od zavzetega hlapca stran in krenil proti vratom, kjer Še vedno lije dež izpod neba
Sam pri sebi premišljuje Lojz: Kako je vendar mogoče, da se tukaj za njegovim hrbtom zbere mladina in se zaletava v nekaj, kar je že stoletja priznana oblika posesti in imovine? ... Kaj je sam stal tako daleč stran, da mu je vse to ušlo?
Kakšni ljudje so sploh pod njegovo streho, v njegovi najbližji okolici in v drugih solčavskih hišah? ... Kdo je ta Peter, ki je naenkrat ves drug, kakor ga je videl doslej vsak dan dolgih dvajset let? ... In kdo je ta Gregorinov France? ... To ti mora biti resničen revolucionar! In njegov otrok. Mimika?
Devetak stoji v senci vseh teh vprašanj, ki so padale čezenj, da se kar več ne spozna... Kaj se je spremenil čas, ali ljudje v njem. ali oboje skupaj? .., Kaj je sam že
zares tako kar za smrt star, da ne ve prav ničesar o vsem tem? Morda je celo sam na vsem tem sokriv, ker je bil vedno in povsod le Devetak, kakor da ni poleg njega in nad njim nič več.
Pa ti živi takale mlada stvar, kakor je Mimika, pod tvojo streho, pa ji še mar ni, da bi vprašala očeta, temveč si kar sama izbere moža po svoji ljubezni. Ko jo potem oče odrine od sebe, mar misliš, da ti moleduje za povratek v domačo hišo!
Prav za prav se kaže v vsem tem trdna volja, ki se ne da zlomiti in katero je treba prav za prav spoštovati!... Seveda, če bi ne šlo za njegovo lastno hčer... No, pa ti gre in napravi takale deklina celo zaroto proti vsemu staremu!.. Devetakova proti Devetaku!
Kakor lijejo zunaj brezkončni debeli curki okoli hiše kakor valovje okoli samotne ladje sredi morja, tako divjajo misli in čuv-stva v Devetaku in ga tako zmedejo, da kar ne ve, kako bi se jih odkrižal.
Ce bi se obrnil nazaj k svojim ljudem, ne ve, kaj bi rekel Petru in sploh, če naj še sploh kaj k temu reče. Peter in vsi so tako mirno pri svojem delu, kakor da so celo kljub njegovemu gospodstvu kakor zid proti njemu!... Zdi se mu. kakor da sedi na prestolu, ki stoji sredi puščave.
»Oni ne razumejo mene, jaz ne morem njih!« pravi tiho predse. Nekaj hudo bolečega je v njem. Toda iz tega se dvigne volja, da se mora držati, da mora vendar ostati on gospodar!... Zato stopi zunanje povsem pomirjen k Petru in mu da navodila za nadaljnje delo. To vse je sicer le neka zunanja oblika; sam to dobro čuti, toda zato jo
D 0 P I SI
MALA NEDELJA. Gasilska četa uprizori r nedeljo 23. t m. ob 15. uri v Društvenem domu. Jalenovo norčavo burko »Leseno peč«, bomo * obilnem številu udeležili te prire-bomo * obilnem Številu udeležili te prireditve!
PTUJ. V tukajšnji sreski kmetijski odbor Je imenovala kot posvetovalnega člana Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani g. Lovra Petovarja iz Ivanjkovcev.
ST. VID PRI PTUJU. Koliko bede skrivajo preproste koče našega šolskega okoliša, zlasti v haloškem delu, ve vsakdo, ki je kdaj tudi samo mimogrede pogledal vanje. Najbolj pa je znano njih siromaštvo onim, ki imajo vsak dan pred seboj otroke teh ubogih družin. Da bi tudi v te ubožne domove zasijal Žarek božičnega veselja, je priredila tukajšnja šola lepo uspelo božičnico. S prispevki raznih ustanov, kakor banovine, podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju, domačega krajevnega šolskega odbora, in z darovi dobrih ljudi je bilo obdarovamh 180 otrok s čevlji in obleko. Vsem dobrotnikom izreka upraviteljstvo šole v imenu obdarovancev najtoplejšo zahvalo. Posebno požrtvovalnost je to pot spet pokazala učiteljica ga. Ivana Pernatova, ki je neumorno trkala na vrata dobrih Ptujčanov. Tudi njej najlepša hvala!
ŠTRIGOVA. Največja naša novica se suče okoli občinskega pisarja Toneta Nemca. Kmetje so »e začeli pritoževati pri občinski upravi, Ai bo tu živinski potni listi dražji kakor dmarje. Tem govoricam je sledilo poizvedovanje občinskih odbornikov in trodnevna revizija. Nemčevega poslovanja je ugotovila, da je obSfneki r>isar Tor.e Nemec prodajal živinske. pota« liste po znatno višji ceni, kakor mu je bik) to določeno od občinskega odibora. Ugotovljeno je bilo, da je Nemec v času od L 1932. doslej zaradi teh višjih cen zaslužil 18.108 dfrierjerv. Zadeva je bila takoj sporočena sreskemu načelstvu v Ljutomeru.
' VELIKA NEDELJA. V začetku januarja je bil na tukajšnji občini na vpogled proračun za leto 1938.-39. Proračun izkazuje 94.871 (tekočI proračun 85.280) Din izdatkov, ki so porazdeljeni na posamezne postavke takole (številke v oklepajih pomenijo lanski proračun): oseb i i izdatki 16.960 (18.460), materi-jalni Izdatki 11.262 (11 352), osebna in imovinska varnost 1700 (1700) narodna prosveta
prav zdaj nekoliko poudari. Nato odide iz ute.
Komaj je bil za oglom, že skoči starejši pastir pokoncu in zapleše kakor obseden okoli Petra.
»Dobro si mu jih povedali... Razumel seveda tega ne bo nikoli. Pa nič ne maraj za to!...
Naprej pa mu zastane beseda, ker ga je Peter pograbil za šinjek in ga dvignil od tal, da mu zabingljajo noge:
»Ti razumeš pa bolje, kaj ne?« zarentači Peter, ga enkrat obriše in postavi spet na tla: »Ti zelenec ti!... Spravi se k svojemu delu!«
Peter sicer rentači. vendar ne misli hudo, zato se tudi vsi ostali smejejo.
Pastir se spravi spet nad les in kolje bele škodle. Ko pa se pozneje še Peter odstrani, stisne pest in zatrdi še enkrat, sicer bolj po tihem pred sebe:
»Devetak pa le ne razume!...«
XI. poglavje
Ne, Devetak zares vsega tega ne razume. Peter je govoril nekaj o delitvi zemlje in novih naseljencih. Devetaka so te besede hudo razvnele, ker je slutil za njimi nekaj puntarskega. Zares niti ne ve, če je prav odgovoril Petru. Nemara sta Peter in on govorila drug mimo drugega. Tako stoji ves poln notranje negotovosti.
Razsrdilo ga je vse to, da bi prav on. Devetak, stal v lastni hiši pred celo kopico vprašanj, ki so že za pastirja vsakdanje, zanj pa so še vedno knjiga s sedmimi pečati.
»Ne bil bi se smel povsem vase zapreti, temveč bi moral pomisliti tudi na druge, stare in mlade, da bi vedel, o čem premiš-
15.440 (8358), finančna stroka 16.100 (16.100), gradbena stroka 17.135 (13.500), kmetijstvo 7000 (7736), narodno zdravje 220 (220), socialno skrbstvo 5000 (3800), občinsko gospodarstvo 2350 (2494), nepričakovani razhodki 1704 (1560) Din. Dohodki znašajo le 9221 (18.050) Din ter se bo v kritje primanjkljaja 85.650 pobirala 70 odstotna doklada na vse neposredne davke. Kljub pridobitvi dveh katastralnih občin se bo pri enakih upravnih stroških doklada zvišala za 10°/o. Prav čudna se nam vidi razlika v osebnih izdatkih, kjer znaša nagrada predsedniku 3000, plača tajniku le 6000 in plača slugi 4800 Din letno. Čeprav mora uprava skrbeti za čim manjšo obremenitev občanov, vendar ne bi smela iti pri plači tajnika pod eksistenčni minimum.
ŽELEZNIKI. (Smrtna kosa.) Tik pred vstopom v novo leto je zatisnil po hudem trpljenju svoje oči veleposestnik g. Anton Globočnik. Stel je 71 let. Selška dolina, predvsem pa Železniki, so izgubili z njim enega svojih najvidnejših predstavnikov gospodarskega življenja, čigar ime bo ostalo vedno v lepem in hvaležnem spominu. G. Globočnik je vzorno skrbel za družino in obsežno gospodarstvo. Sokol in Bralno društvo sta ga štela v svoje članske vrste. Bodi mu časten
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali: prasci 5 do 6 tednov stari po 80 do 100, 7 do 9 tednov po 100 do 110, 3 do 4 mesece po 140 do 155, 5 do 7 mesecev po 230 do 330, 8 do 10 mesecev po 400 do 510, eno leto po 700 do 780 din. Mesne cene? kg žive teže 6 do 7.50, kg mrtve teže 9 do 11 din.
ŽITO. Prizad plačuje pšenico po 168 din, to je skoraj za 50 din nad svetovno ceno. Svetovni trg za turščico pa kaže čvrstejše razpoloženje. Na trgu je začel spet kupovati turščico Prizad ter jo je plačeval po 90 do 91 din Našo turščico so kupovali tudi avstrijski in skandinavski uvozniki, ki so jo plačali tudi po 104 din.
Sejmi
18. januarja: Novo mesto;
20. januarja: Beltinci, Kočevje, Sv. Lenart v Slov. goricah;
ljujejo in kaj nameravajo in kaj se sploh dogaja po svetu!... Figo veš, če tičiš zmerom med štirimi stenami!« Na glas in povsem nenadno spregovori te besede Lojz, da ga mati vsa osupla pogleda, ker ne more slutiti, kam merijo te besede.
»Prav zares je!« nadaljuje sin. »Takole čepiš notri, pa misliš, da bo že svet k tebi prišel!... Še v glavo mu ne pade, svetu!... Je treba pač že k njemu iti, mati!...
Ta zmaje z glavo: »Kaj pa ti je Lojz?... Se je spet kaj pripetilo?... Prav ničesar ne I razumem, o čem govori?! Pa vendar nisem tako neumna!«
»Petra bi morala slišati, kako govori o vseh mogočih rečeh!« pravi Devetak.
»Kaj pa pripoveduje?« hoče vedeti mati Odgovora na svoje vprašanje pa zaman pričakuje, ker ne ve sin ničesar natančnejšega povedati, temveč meni kar na splošno:
»Peter je pač nezadovoljen, da gara, pa nima sam niti koščka zemlje. Prav po revoluciji so smrdele njegove besede, ko je govoril proti posesti, ki jo je kmet podedoval in s svojim znojem odslužil in spet od" j služil!«
»Pomisli malo, Lojz!« pravi mati. »Postavi se v njegovo kožo, pa boš videl, ali nima Peter prav ali ne.«
»Seveda, če se tako vprašaš, ima pravi... Toda...«
»Potemtakem,« nadaljuje mati prav mimo in preudarno, »kar ne vem, kaj naj bo tukaj uporniškega, če hoče imeti lastno streho nad glavo. Kako bo govoril proti posesti, kdor sam zase želi posest?«
Devetak pomisli in prikima, toda sam pri sebi pa le ve, da gleda vso to reč drugače.
21.	januarja: Gradec v Beli krajini, Teh ar« je, Videm ob Savi, Višnja gora;
22.	januarja: Mozirje;
24. januarja: Marenberg.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 11. t. m. TI devizah (s prišteto premijo):
1 holaindski goldinar za 23.99 do 24.13'Din}
1 nemško marko za 17.34 do 17.47 Din;
1 angleški funt za 215.03 do 217.08 Dinf
1 ameriški dolar za 42.72 do 43.09 Din;
100 francoskih frankov za 145.77 do 147.2® Din;
100 češkoslovaških kron za 151.93 dO 152.04 Din;
100 italijanskih lir za 225.64 do 228.73 Din«
Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 431.50 do 432 Din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 8.60 Din, nemški klirinški čeki pa po 14 Din*
Drobne vesti
— Vinski sejem in razstava v Ivanjko^cih. bo v četrtek 20. t. m. To bo že trinajsti ivanj-kovski vinski sejem. Te prireditve so pri vinogradnikih kakor tudi pri vinskih kupcih izredno priljubljene. Čeprav ni bila vinska letina posebno obilna, bo vendar razstavljenih okoli 80 vrst vina izključno iz ormo-ško-ljutomerskih vinogradov in bo kupcem na razpolago 2000 do 3000 hI vina. To bodo izvrstno sortirana in mešana vina. Prireditev bo v dvorani tik kolodvora in so železniške zveze prav ugodne, vinogradi pa so tudi v neposredni bližini.
= Koliko pride samoupravnih davščin na osebo. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo v proračunu za 1. 1935.-36. določenih' samoupravnih davščin na osebo: v dravski banovini 146, dunavski 109, savski 98, zetski 48, vardarski 48, moravski 45, primorski 41, drinski 35 in vrbaski 31 din. V mestnih ob" činah pa v dravski banovini 765, savski 323, zetski 236, dunavski 224, moravski 175, drinski 167, primorski 146, vrbaski 128 in var< darski 122 din.
=» Poravnalno postopanje pri Strojnih tovarnah in livarnah odgodeno. 16. novembra preteklega leta je bilo uvedeno sodno poravnalno postopanje o imovini Strojnih to* varn iin livarn d. d. v Ljubljani. Upniki so morali prijaviti svoje terjatve do 28. decembra, poravnalni narok pa je bil določen za 7. t. m Strojne tovarne in livarne so nudilo upnikom, med katerimi je bilo tudi njih de-
Materi pa ne reče ničesar o tem, kako on misli. Mati okrene svojo sivo glavo na des« no in levo ter izpregovori:
»V mojih letih, Lojz, so oči pač že nekje drugje in ne visijo več tako na zemlji in na pozemskem blagu. To boš šele razumel, ko boš nekoč v mojih letih. Ti še prav trdno stojiš na zemlji. Prav je tako, Lojz! ImaS tudi moč v sebi za boj in delo. Ko pa ta moč popusti, tedaj se odmakne tudi po malem želja do posesti, pa pridejo drugi, ki se ho* čejo boriti in posedovati. Tem se je treba pač potem umakniti, če ti je prav ali ne. Tako pač teče življenje.« Njene oči so se zagledale v daljavo, njen pogled se zdi, kakor da gre skozi stene in zidovje, kamor no more slediti sinovo oko. Kakor tiha prošnja se zdi ta molčeči pogled, da sin tiho vprašal
»Mati, mati, kaj vam pa je?« Ta se pa zdrzne:
»Kaj bi mi naj bilo? Zadovoljna sem paS in vesela, da sem že spredaj in nimam ve$ skrbi, kakršne imaš ti. Ti se moraš še tepsti* Lojz!... Pri tem pa ne pozabi: Boj nI vedno sovraštvo proti onim, ki drugače mislijo* temveč je naperjen mnogokrat proti tebi sa« memu, da razbereš in spoznaš!... še mnogo* žrtve je treba, Lojz!... Seveda je težavno^ toda treba se je privaditi... na žrtve!« 1
Ugoden odmev so dosegle te materine be-» sede v sinovem srcu. Moral je dati prav materi in požreti očitke, ki so zveneli it njenih besed. Mimo tega pa se je uprla njem njegova samozavest, ki jo je le s težavo tlačil:
»Saj razumem, kal mislite, mat!! Toda k a« ko naj se vse to spremeni? Jaz pač ne vidim nobene poti. kako bi mogel kdo pomagati
STRAN 4
DOMOV I N A št. %
lavstvo in nameščenstvo, 40 odstotkov terjatev. Podjetje je bilo zašlo v težavno stanje, da kljub velikim naročilom ni moglo izplačevati delavstva in nameščenstva, tako da so se ti čutili prisiljeni, odreči nadaljno pomoč v obliki svojega dela podjetju za toliko časa, dokler bi jim ne izplačalo pripadajočih in Že davno zapadlih mezd. V takih okoliščinah Je oodjetje, ki je imelo dobra naročila in bi Ob njih moglo s polno paro nadaljevati delo, prišlo v tem večjo zagato, ker je bil obrat sa dolgo časa povsem ustavljen. Razmere so poslabšale še številne odpovedi naročil, katerim se groze priključiti še nove. Dasi so nevknjiženi upniki v pravem času prijavili svoje terjatve upravitelju poravnalne mase dr. Rojserju, je bilo sodišče prisiljeno raz-
f lasi ti, da je poravnalni narok odgoden na 2. t m. ob 9. Razlog tej odločitvi je bil predvsem v tem, da sodni cenilci še niso mogli natančno oceniti vse obsežne imovine podjetja. Upati je predvsem v korist delavstva, ki je že toliko časa ob zaslužek prav v najhujšem letnem času in po vrhu vsega piti ne more priti do pripadajočih zaostankov na mezdah, da bi se težavni zaplet v tem velikem podjetju zadovoljivo in čim prej razpletel.
= 63 milijonov din dolgoročnega posojila
!e dobila Zadružna zveza v Ljubljani pri 'oštni hranilnici na jamstvo dravske banovine. Posel s prenosom posojila bo izvršila Zadružna gospodarska banka, katere obveznosti napram Zadružni zvezi znašajo okoli 120 milijonov dinarjev.
Domače novosti
*	Knez Pavle in kneginja Olga v Atenah. V četrtek sta se na potovanju v Atene ustavila v Beogradu vojvoda Kentski in vojvod-ka. Na železniški postaji sta ju sprejela knez namestnik Pavle in kneginja Olga. S postaje sta i odpeljala na Dedinje, kjer sta se udeležila tudi slavnosti pravoslavnega božiča. Vojvoda Kentski in vojvodka sta nadaljevala pot proti Atenam. Z njima sta se odpeljala tudi knez Pavle in kneginja Olga Vsi štirje so prisostvovali svečani poroki grškega prestolonaslednika Pavla s princeso Friderik o Brunsviško in Hanoveransko.
•	Iz pisarne Vodnikove družbe v Ljubljani. Vljudno obveščamo poverjenike (ice), člane In prijatelje Vodnikove družbe, da je Vodni-
Petrul Saj mu vendar ne morem dati sam kosa polja ali planine, gozda ali pa živine!«
Mati gladi z obema rokama namizni prt, kakor da bi odgrebala nekaj, kar leži med njo in sinom. Smehljaje se reče:
»Saj moraš vedeti, da Peter tega noče. On ti ne bo ničesar vzel! Samo upanje hoče Imeti, da bo tudi nekaj posedoval Čeprav le ne vem, se mi zdi, da bi se mogla najti pota, ki bi mu to omogočila. Treba je pač pomisliti in čuti Petra, kako on to misli!«
Ni všeč to Devetaku, toda če prav premisli tn presodi, s tem tako še ničesar ne podari, te malo pretiplje. kako in kaj misli mladina. Tako bo tudi obenem zvedel, kakšni so tisti čudoviti načrti, pri katerih sodelujeta tudi Mimika in France.
»Kakopak, to bi se dalo storiti!« pravi napol pritrjajoč. Ker se je pravkar spet spomnil Gregorinovega, skočijo njegove misli spet na drug tir in so takoj pri gospodarju Grilcu, Petrova zadeva pa se je odmaknila v ozadje. Zato pravi bolj mimogrede, da bi pokazal materi svojo dobro voljo, da bo še vse to natanko premislil in tudi s Petrom bo še govoril o tem. Prej pa mora še nana-clo v uto in v hlev gledat, kako je z delom in opravkom, da bo imel potem čas, ko pride gozdar, kakor sta se domenila.
Urno gre iz sobe, postoji malo pred hlevom. kjer dekle molzejo, pogleda še k volom itn prisluhne cingljanju zvoncev, ki prihajajo dol s planine, kjer se je pasla živina. Ko 6topi v uto. najde Petra še vedno pri delu, ko ureja skladovnico škodel. ki so jih dekle bolj malomarno zložile. Devetak postoji za njegovim hrbtom in reče:
kova pmtlka za leto 1938. podla. Člani za-mudndlki morejo dobiti le še ostale tri pripovedne knjige letošnje izdaje za člansko ceno 20 din, dokler traja zaloga. Kdor se torej zadovolji samo s tremi pripovednimi knjigami letošnje izdaje, naj takoj pošlje po položnici, ki jo kupi na poštnem uradiu, znesek 27 din, to Je članarino 20 din in poštnino 7 din (na položnico napiše: Vodnikova družba, število čekovnega računa 14.520), odnosno naroči knjige direflctmo v pisarni Vodnikove družbe, Ljubdijana, Knafljeva 5, pritličje.
*	Hud mraz je popustil. Pred dnevi so prihajala iz vseh krajev države in iz tujine poročila o hudem mrazu, ki so mu ob koncu preteklega tedna sledili snežni zameti. V dravski banovini je znašal mraz ponekod 22 stopinj pod ničlo. Zlasti mrzlo je bilo v Ba-natu, kjer so v Beli crkvi imeli 29 stopenj mraza. V nedeljo pa je nastopil preobrat irn je v Ljubljani padlo živo srebro od 16 na okoli nič stopinj.
*	Ponemčevanje na Koroškem se začenja pri deci. »Koroški Slovenec« poroča, da je »Heimatsbund«, hi na Koroškem vodi po-nemčevalno delo, izmislil nov način vsiljevanja nemščine slovenskemu prebivalstvu. Ustanavljati je začel po slovenskem ozemlju otroške vrtce, ki niso nič drugega, kakor ponemčevalnice slovenskih otrok. Doslej je ustanovljenih že več takih ponemčevalnic, in sicer v St. Ilju, Glinjah, Bistrici v Rožu, Svečah, St. Jakobu in Doberli vasi. Voditeljice teh otroških vrtcev so trde Nemke in se morajo posluževati tolmačev, da se lahko pogovore s slovenskimi otroki.
*	Resnica je božja hčerka... »Domoljub« piše: »Lani se je vse, kar protikatoliški čuti in misli, kakor en mož dvignilo proti sprejetju konkordata, to je pogodbe z državo, po kateri bi bila katoliški cerkvi v naši državi priznana enakopravnost z Judi, Turki in drugimi veroizpovedmi. Pri tej priliki velja poudariti tudi to, da se je vse slovensko svobodomiselno časopisje postavilo na stran onih, ki so podlo napadali im blatili katoliško cerkev in preprečili sprejetje konkordata.« Pozivamo »Domoljuba«, naj dokaže, da je napredno časopisje v borbi za konkordat podpiralo tiste, »ki so podlo napadali in blatili katoliško cerkev.« »Katoliški listi morajo biti vedno v službi resnice in pravice,« se glasi novoletna izjava škofa dr. Tomažiča. Za »Domoljuba« pa menda po stari navadi taka izjava ne velja!
»Peter, tisto popoldanšnje sem malo premislil. Drugič se pomeniva več o tem. Če bi pozabil, me pa ti spomni, kadar bo tako naneslo.«
Petra je prej užalil Devetak s tistim »revolucionarjem«, zato se ne znajde takoj in ne ve, kaj naj pomenijo te besede. Ko pa vidi. da misli Devetak resno, prikima: »To se lahko kmalu zgodi, gospodar!« »Kaj boš pa drevi?« vpraša Devetak mimogrede. »Ostaneš doma?« Prav za prav niti ne ve, čemu je vprašal, saj mu je vseeno, kaj počne Peter, ko je enkrat z delom gotov »Seveda ostanem doma!« odvrne hlapec. »Sele prihodnjo nedeljo bodo imeli spet svoj sestanek, zato hočem še nekaj prečitati v kuhinji in posedeti pri Lizi.« »Kdo vse pa pride?« poizveduje Devetak. »Mladina, seveda, zaradi agrarne reforme in tako...«. odvrne Peter.
»Tako, tako,« de kmet zamišljeno in se obrne ven gredoč še enkrat proti Petru:
»Nemara bo še prav, da ostaneš nocoj doma, Peter!... Kdo ve. kaj še pride!«
Zagonetno zveni to za Petra in tako čudovito, da kar ne ve, kam vse to meri Toda tudi Devetak sam si ni na jasnem, zakaj in kako je prav to rekel. Saj je prav tako, kakor da bi se oglasila iz njega nejasna bojazen. Devetak stoji, kakor da posluša sam sebe Eh, to mora biti prazna domislica. Sam nad seboj zmaje z glavo.
Ze na osmo gre, ko potrka gozdar Grilc. Devetakovi kakor tudi družina so že pove-čerjali: prežganko z žganci. Ker se je na ta deževni dan zgodaj zmračilo, so tudi že prižgali luč v hiši. Pod ostenkom sedi družina
•	Kaj pravi dr. Maček o kmečki državi,
Dr. Maček je napisal v svojem listu ostej ugovor proti profesorju Kriškoviču, ki j4 nedavno izdal knjigo o kmečki državi, v kateri naglaša, da hrvatskega naroda ne sestavljajo samo kmetje, temveč vsi stanovi skupaj. Dr. Maček priznava, da so tudi ostali stanovi poleg večinskega kmečkega sestavni del hrvatskega naroda, pristavlja pa, da samo dotlej, dokler so njihove težnja in njihovo delo v skladu s težnjami in delom ogromne večine naroda. Čudim se, piše dr. Maček, kako se more kdo razburjati, ki stoji na stališču polne demokracije, če ogromna večina kmečkega naroda zahteva oblast za sebe. Kdo ima med Hrvati pravico do oblasti in vlade? Morda delavstvo, meščanstvo ali razumništvo, ki so v manjšini? Profesor Kriškovič mi bo odgovoril: Vsi skupaj! Ta je res. Potrebno pa je prej, da spravijo ne-kmetje svoje težnje v sklad s težnjami in koristmi kmetstva. Dr. Maček dalje zavrača mišljenje, da je potrebno za vladanje in vodstvo narodnih poslov neko posebno znanje, pridobljeno v šolah in iz knjig Po njegovem mnenju je mogoče uporabiti za vladanje kot edino in najboljšo obliko izrek! Leva Tolstoja: »Ako hočeš ljudem vladati, potem jim moraš tudi služiti « Ako bi no* sitelji takih misli samo malo pogledali v hrvatske vasi, nadaljuje dr. Maček, pa bi našli brez števila mož. ki vzorno opravljajo zaupane jim posle županov občinskih odbornikov, predsednikov gospodarskih in političnih društev, čeprav nimajo nobenih vi" šokih šol.
•	701etnico je praznoval te dni t Celju znani skladatelj, višji zdravstveni svetnik V pokoju g dr. Anton Schwab. Uglednemu in zaslužnemu kulturnemu delavcu iskreno čestitamo k jubileju in mu želimo še mnogo let uspešnega javnega udejstvovanja!
•	Kaj bo z nadaljevanjem regulacije Savinje. Te dni je bil na mestnem pog'avarstvu v Celju sestanek o regulaciji Savinje. Sestanek je vodil g. pod>.an. Nadzorni inien jer g, Mursa je podal strokovno poročilo o dosedanji in bodoči regulaciji Savinje pri Celjti. Da se regulacijska dela na Savinji v bodoče zagotovi jo in pospešijo, bo morala banska uprava najeti posojili; v znesku 16 milijonov dinarjev. Mestna občina celjska je prispevala doslej 17°/» vseh regulacijskih »trošikov, kar je za Celje, ki ima najvišje občinske do-klade med vsemi mesti v dravski banovini, preveliko breme. Neobhodno je potrebno, da
in posluša pastirja, ki igra na orglice. Poskočni melodiji se pridružujejo brenčeči glasovi poslušalcev, nekateri bolj, drugi manj posrečeno. Sam Bog ve, kaj je podžgalo Petra, da je celo zavriskal na ves glas, da se odmev opoteka od planine do planine. Ze je skoraj zamrl, pa se spet oglasi tam nekje iz Robanovega kota.
Iz navade in vljudnosti vpraša Devetak gozdarja, ali bi vzel kaj v usta Dekla Liza že kar prinese krožnik s kruhom in debelimi rezinami prekajenega svinjskega želodca, te najboljše mesne konzerve cele dežele Stara Devetakovka je postavila iz zidne omarice steklenico hrušovega žganja in droje vitkih kozarcev.
Logar vljudno odkloni jed, češ. da ni la* čen, Devetak pa nalije oba kozarca: »Malo mokrote pa ne bo škodilo, gospod Grilci«
»Ne bo, zares ne bo škodilo, saj me je t gori dobro naprala nevihta.«
Devetakovka vzame s police sveto pismo, sede na drugi konec mize, kakor da je ta večer prav tak kakor vsi drugi večeri njenega dolgega življenja, ko je vedno imelai navado zaključiti dan s pobožno zgodbo ia svete knjige. Brez naočnikov čita, čeprav mora držati knjigo malo dalje od sebe.
Nocoj pa v resnici ne čita. čeprav visijo njene oči nad sveto knjigo, ji vendar ne gredo k srcu njene besede. Vso pozornost je osredotočila na pogovor, ki se je pletel med moškima. Nalašč se je tako vsedla. da ji na uide noben pogled, noben vzeib logarjevega lica. Tako sedi navidezno zatopljena v sveto berilo, njena namera pa je kaj malo sveta.
(Dalje prihodnjič.J
kadi država prispeva redno k regulacijskim Stroškom. Čuje se pa, da za ta dela vse do L 1941 ne bo na razpolago državnega denarja. Glede prispevkov in del pri regulaciji tako zvaiuega celjskega ovinka je bilo doseženo popolno soglasje z železniško upravo. Novi železo betonski most čez Savinjo naj se gradi šele obenem z regulacijskimi deli pod Starim gradom. Banovinsko cesto prvega reda Celje—Laško, ki je do ene četrtine izpostavljena poplavam, bo treba dvigniti in razširiti na sedem metrov. Potrebno bi bilo Sodi regulirati ovinek Savinje v Laškem.
*	Visoka globa za vino. Sokol v Dobovi si je lani v avgustu nabavil vino, namenjeno za veselico po običajnem letnem nastopu. Ker pa vtoogradnik ni hotel prodati samo potrebne količine, je Sokol sklenil, da kupi nekaj vež vina in odvišek odda dalje po nakupni ceni. Društvo je smatralo, da to nii ni kak prekršek ker je oddalo vino tabo, kakor bi bil to storil sam vinogradnik, ki ga sme brez vsega zadržka prodajati od 5 litrov dalje. Toda za to oddajo je zvedel finančni oddelek v Brežicah, ki je uvedel postopek. Sledila je kazen z banovinsko in občinsko globo, ki je oškodovala društveno blagajno Sokola v Dobavi aa nič manj kakor za 4700 dinarjev. Nič na pomagalo, to lepo vsoto je moralo •društvo dvigniti iz sklada za zidavo Sakol-skega doma in se povrhu še zadolžiti. Na ta način je seveda onemogočena popolna izvedba Petrove petletke in uničen je večletni trud mladega društva.
*	Lovci! Vseh vrst kožuhovino že sprejema prodajna organizacija »Divja koža«, Ljubljana, velesejem, na zalogo za prvo leboHnjo dražbo, ki bo 24. t. m. Kar imate blaga pripravljenega, ga takoj odpošljite. Tuji kupci hočejo biti informirani o naših zalogah ta kakovosti blaga. Zato je takojšen odziv nujno potreben. Cim več bo tujih kupcev, tem boljše cene za naše krzno bo možno doseči.
*	Devetič namenjen v Ameriko. Posestnik Jernej Končar z Vač je bil doslej že osemkrat v Ameriki. Končar leze sicer že v šesti križ, a ker je domača zemlja na Vačah bolj skopa, namerava še enkrat čez veliko lužo. Končar ima v daljnem svetu več sorodnikov. Eden izmed njegovih bratov ima precejšnjo farmo. Zdaj se mu je ta brat oglasil iz Amerike in ga prosil, naj pride pomagat na njegov grunt. Zadnje čase so sicer precejšnje ■težave zaradi potnih dovoljenj v Ameriko.
Ker pa prosi za brata brat iz Amerike In zagotavlja, da ga bo zaposlil na svoji farmi, menda ne bo nobenih težav.
*	Smrt slovenskega zdravnika v Gradca.
V Gradcu je umrl celjski rojak g. dr. Zoran Jošt, bivši zdravnik v Žalcu in Celju. Pokojnik je bil odličen sokolski delavec in pisec mnogih sokolskih znanstvenih razprav in člankov. Za časa svojega delovanja v Žalcu je bil načelnik žalskega Sokola, član strokovnega odbora in uprave celjske sokol-ske župe in župni zdravnik. Zasluženemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin, hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
" Nagrado je dobil iz Mussolinijevih rok Pri vsedržavni tekmi za izboljšanje žitnega pridelka v Italiji se je posebno dobro izkazal Idrijčan Janez Golja Italijanska vlada ga je povabila v Rim, kjer je prejel nagrado za svojo zmago v tekmi. Nagrado, ki sestoji iz lepe diplome in 2500 lir v denarju, je prejel neposredno iz Mussolinijevih rok.
*	Pri Dubrovniku je zamrznilo morje. Du-brovničani še ne pomnijo, da bi bilo kdaj zamrznilo morje, kakor je zdaj na Pilah Morje je bilo pokrito z ledom kakšna dva dni. Ko je pa mraz popustil, je led izginil.
*	Mladeniči rek ruti! Oni, ki ste potrjeni ali skrajšanega roka službe čimprejšnjega vstopa v kader ali odložitve službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana. Maistrova ulica 14 Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
*	Led je na vseh naših plovnih rekah: Savi, Dravi, Tisi in Dunavu. Največ ledu je na Tisi. Na Dunavu se ledene plošče že trgajo iin z vodo pomikajo navzdol. Zamrzli so tudi vsi vojvodinski prekopi.
® Tudi kmetska žena mora gledati na svojo zunanjost. Ce hoče, da jo bo imel mož zmerom tako rad kakor v prvem času zakona, se ne sme nikdar zanemariti To ni drago in ni treba nikakšnih dragih mazil. Na deželi se najde obilo sredstev ki nič ne stanejo, pa pomagajo bolj ohraniti lepoto kakor vse drugo. Samo poznati je treba ta sredstva. Seveda pa mora imeti žena svetovalca, ki ji vse to pove. Ta svetovalec je knjiga »Kako naj se žena neguje?«, ki je pravkar izšla v založbi mesečnika »Žena in dom«. Knjiga prinaša vse polno nasvetov
navodil in receptov, kako se lepota ohrani, pa tudi, kako se lahko izgubljena privlačnost spet pridobi. Katera žena ima rada hrapave rdeče roke, prhljaj v laseh, dvojni oodbradek, neprijetne dlačice po obrazu in druge okvare? Kako jih boste odstranila!, vam pove ta knjiga! Čeprav je zelo obsežna, stane samo le 30 dinarjev, naročnice revijo »Zene in doma« pa dobe razen nje še štiri druge poučne knjige, ki jim bodo prav prišla (Od zakona do ljubezni, Spol in usoda. Ve« zenje in Gospodinjski koledar za leto 1938) za skupno 37 dinarjev. Kdor si želi ogledati te knjige, naj piše upravi »Zene in doma« v Ljubljani, Dalmatinova 8 d. pa bo dobil na ogled eno številko revije in eno knjigo. Z«* ložbo prav toplo priporočamo.
* Zaloigra rudarskega invalida. Te dni 80 stanovalci hiše Pod skalo v Zagorju opazili, da ni na spregled iz stanovanja rudarskega invalida okrog 501etnega Franceta Poženela. Ko so prišli tudi nekateri prijatelji k njemu na obisk ter zaman trkali na vrata, so odprli vrata s silo in našli moža visečega in že mrtvega Poženelu je pred nekaj meseci umrla žena in je bil od tistega časa prepuščen sam sebi. Ker je bil tudi njegov edini sin France odsoten zaradi zaposlitve pri javnih delih na cesti Radeče—Ljubljana, je po« stajal čedalje bolj potrt Ko je nedavno sin France dobil pri tukajšnjem rudniku službo, se je očetovo razpoloženje spet zboljšalo* Hud udarec pa je bil zanj, ko je zvedel, da odide med drugimi tudi njegov sin na Francosko Usodnega dne zjutraj se je sin odpravil na pot k Sv. Križu pri Litiji, da 8« poslovi od svoje tam bivajoče tete. Sinovo odsotnost je oče izrabil, da si je vzel življenje. Govori se, da ga je k obupnemu koraku dovedlo tudi slabo tolmačenje novega pravilnika bratovskih skladnic ,po katerem bi se znižala njegova že tako skromna invalidnina. Pokojnik je bil več let rudniški kočijaž. nazadnje pa dodeljen zunanjemu obratu, kjer ga je zadela nesreča, da je postal invalid Udejstvoval se je v strokovnih organizacijah, zlasti v narodnem strokovnem gibanju in je bil nacionalist. Bodi žrtvi rudarske bede ohranjen blag spomin!
Advokat dr. Jos. Klepec
je preselil svojo pisarno iz Ljubljane
v Mokronog
nekim neznancem,« je dejal nato Eden. »Sto vragov, pravkar prihaja tisti tujec v lokal.«
Foyle je naglo vstal.
»Pojdite na kriminalno policijo in me počakajte tam,« je dejal mirno in naglo stopil po dvorani. Ko je prispel do tujca, ga ja prijel za roko.
»Vi ste tisti mož, ki je bil sobar pri gospodu Robertu Grellu,« je dejal polglasno po francosko. »Policijski uradnik sem in vi morate z menoj.« Pri tem je Foyle, ne da M kdo opazil, povedel možaka nasilno iz ra-stavracije in poklical mimo vozeči taksi.
»To je pomota!« je vzkliknil tujec. »Jas sem zlatar iz Pariza in se imenujem Pierta Bazarre, kar Lahko dokažem s svojimi listinami. Ne poznam vašega gospoda Grelia.«
»Saj ne maram ničesar drugega od vas kakor samo pojasnilo, zakaj ste zapustili Gre!-lovo hišo eno uro po umoru,« je rekel Foyla čisto mirno.
Bila sta že čisto pri avtu. Ivan je zaklel, aa hitro obrnil in udaril Foyleja po obrazu. Toda Foyle ga ni izpustil, temveč mu Jo prisolil s prosto roko sunek, ki je bil tako spretno izveden, da mimo idoči niso opazili ničesar drugega kakor to, da se je na vide« pijan možak zgrudil na tla, čeprav se je njegov prijatelj prizadeval, da bi ga obdržal po-koncu.
V naslednjem trenutku je Foyle vzdignil tujca v avto. »Peliite naju na Kraljevo cesto!« je naročil šoferju in se vsedel v avtu nasproti Ivanu.
»Takoj boste spet dobili sapo,« je rekel mirno aretirancu. »Zal mi je, da ste me sami prisilili k nasilnemu sredstvu.«
Frank Froest:
.neznanka s tančico
Kriminalni roman.
»Ne, gospod načelnik. Samo eden izmed trgovcev s starinami je ugotovil, da izvira bodalo iz Mehike in da je zelo redko orožje. Pa poročevalci časnikov nas oblegajo. Radi bi kaj podrobnega izvedeli o Goldenburgu.«
»O, tudi jaz bi rad več vedel o njem!« je Odgovoril Foyle. »Povejte jim čisto resnico, Mailand, da ne veste o njem več, kakor je bilo zapisano v razglasu. Sicer pa vam tako ne bodo verjeli. Lahko noč!«
Zamišljen je stopil Foyle po ulici in čez aekaj časa je stopil v veliko, lepo restavracijo v bližini obrežja. Tu si je naročil dober prigrizek in si je postavil stol pri mizi tako, da je lahko udobno opazoval dva moža, ki rta sedela pri sosedni mizi.
Ni trajalo dolgo, ko je eden izmed obeh opazil načelnika kriminalne policije Foyleja. Možak je takoj izpraznil kozarec in pomig-nil glavnemu natakarju. Preden je ta dobil plačan zapitek, je Foyle vstal in mirno stopil k obema možakoma.
»Dober večer. Eden!« je vzkliknil vedro. *No, kje vse vas dobim! Kako se vam godi?«
Nagovorjeni je skril svojo nevoljo, kolikor se je dalo, in je prijazno odgovoril: »Jej, gospod Foyle! Kaj pa delate tu? Pravkar eva hotela plačati in iti. Dovolite, da vas Seznanim z gospodom Maxwellom.«
Govorilec, čeden mlad človek z briljantno iglo v kravati in z lepim prstanom na roki, je bil na kriminalni policiji zaradi svojega
deško nedodžnega obraza znan pod imenom »Cvetica«.
»Obžalujem, da vaju moram motiti,« je dejal Foyle ljubeznivo proti Maxwellu, »toda govoriti moram nekaj nujnega z vašim prijateljem.«
»Da, oprostite, Maxwell,« je potrdil Eden. »Poiščite me jutri okoli enajstih v Palace-hotelu.«
Ko je Maxwell odšel, sta oba sedla za mizo, in Foyle je zibaje glavo pripomnil: »O, Eden, Eden, že spet ste na starih potih!«
»Saj ne počnem ničesar zlega, gospod Foyle!« je zagotavljal Eden užaljeno.
»No, potem se pa preseliva iz Palaceho-tela in pustite tega zelenca pri miru. Povejte mi, Eden, kdaj ste zadnjič govorili z Gol-denburgom.«
Edenov obraz se je zjasnil, ko je spoznal, da se Foyle ne zanima baš za njegove grehe. »A tako je to,« je menil Eden. »Zaradi tega bi me pač ne smeli prikrajšati za pošten zaslužek. Tale moj tovariš je tako neumen, da je hotel za jutrišnjo konjsko dirko staviti na takšnega konja, ki ne bo zmagal. To bi mi prineslo lepo vsotico.«
Foyle je vzel iz žepa bankovec za 10 funtov in mu ga vrgel preko mize. »Vzemite ga!« je rekel.
Eden je hitro popadel denar in porinil v žep. »V sredo zvečer je bil Goldenburg na Viktorijini železniški postaji in je govoril z
*	Zelo priljubljena knjiga »Boj nalezljivim boleznim« dr. Josipa Tičarja se prodaja od novega leta dalje po znižani ceni 13 din, po pošti 1.50 din več, za izvod v knjigarnah Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova Ulica 3, in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13, pa tudi v drugih knjigarnah.
*	V smrt zaradi neozdravljive bolezni. V ljubljanski gostilni »Pri Amerikancu« so na-•11 te dni v tujski sobi mrtvega bivšega ljubljanskega trgovca Ernesta Sarka. Nesrečnik •e je zastrupil zaradi neozdravljive bolezni
raka na jeziku in v grlu.
*	Za živinorejce zelo važna knjiga »Prva
fomoč ponesrečenim živalim« profesorja dr. erda Kerna se dobi od novega leta dalje po telo znižani ceni 23 din, po pošti 1.50 din iveč, za izvod v knjigarnah Tiskovne zadru-
Ee v Ljubljani, Selenburgova ulica 3, in v lariboru. Aleksandrova c. 13. pa tudi v vseh drugih knjigarnah!
\ * Zavoljo davk-e na treh vozovih k zdravniku. V litijskem srezu so imeli to zimo že na več krajih davico. Te dni je bila zaprta ljudska šola na Prežganjem, ker je zbolela mladina v več družinah. Omenimo naj dogodek v družini kmeta Ulčarja iz naselja Reke-Gozda pod Prežganjem. Kmet Ulčar, po domače Gojzdar, ima ducat otrok. Najmlajšemu
!e komaj pol leta, a najstarejša hči šteje 18 et. Pa so se Gojzdarjevi otroci počutili nekaj slabo Za prvim je zbolel drugi, nato tretji in kmalu je bolehala vsa hiša. Očetu so nasvetovali. naj vendar stopi v Litijo k zdravniku. Pa je napregel Ulčar konja in tiri otročičke naložil kar na navaden kmečki voz Nato je pognal proti Litiji, kamor je dve uri hoda. Zdravnik je takoj ugotovil, da •o otroci oboleli za davico. Obolelim je dal potrebne vbrizge in potolaženi oče je odpeljal mladino nazaj domov. V skrbi za družino pa Je nato naložil skrbni Ulčar še vse ostale svo-
Je otroke in jih je na dveh vožnjah prepe-jal v Litijo k zdravniku, da je dobil zanje pomoč pred zavratno otroško boleznijo.
*	Kaplan se je obesil v duševni zmedenosti. ,V novoletnem jutru so našli v zakristiji žup-Be cerkve v St. Pavlu pri Preboldu obešenega domačega kaplana Draga Pepelnaka. Pokojni, ki je bil med prebivalstvom splošno priljubljen, je izvršil obupno dejanje očitno v duševni zmedenosti.
*	Požar pri Rimskih Toplicah. Nedavno Zvečer je nastal požar na Gračnici pri Rimskih Toplicah v tvornici podpetnikov. ki je last g. Falterja iz Jurkloštra. Člani gasilska
Počasi se je Ivan spet opomogel. Bil je gibčen, gladko obrit mož s kostanjevimi lasmi In gosto črno brado, ki je delno zakrivala njegova usta.
Foyle mu je ponudil cigaro, ki pa jo je z naglo kretnjo odklonil. Foyle si je prizadeval, da bi ga pripravil do pogovora, a je bilo vse zaman. Ko sta izstopila pred policijskim uradom na Kraljevi cesti in sta roko v roki stopila v sobo kriminalnega oddelka je vstal širokoplečati mož, ki je bil dotlej marljivo pisal za pultom.
»Dober dan, gospod Norman,« je začel Toyle. »Tale gospod bi rad nekaj izpovedal o Grellovi zadevi. Dajte mu stol in pokličite stenografa, ki razume francoski.«
»Ničesar ne bom izpovedal!« je jezno iz-pregovorll Rus. »Vsa reč je pomota, kj vas bo drago stala.«
»Saj prav to bi rad ugotovil. Morda me je res zavedla moja uradniška vnema, toda vi, gospod Bazarre, ste vzbudili v meni sum, ter imate umetno brado.« Njegova roka se je komaj premaknila, a že v naslednjem trenutku snela tujcu o brado z obraza. Tujec je skočil pokon-cu, a Foyle ga je spet potisnil na stol.
»Hotel sem samo ugotoviti, ali se nisem bil motil Zdaj me pa poslušajte, gospod. Nisem opravičen, izpraševati vas. Ce pa želite kaj povedati, bomo to zapisali in se bom potem odločil o tem, kakšne ukrepe moram storiti proti vam.«
Ivan je mračno strmel predse in molčal. *"oyle je premišljal Ruska policija ni mo-<la ničesar ugotoviti o dozdajšnjem življenju tega moža, zato g.a ne more aretirati.
čete iz Rimskih Toplic-Smarjete so prvi prispeli k požaru. Prvotne vesti, da je vsa tvor-nica podpetnikov v plamenih, k sreči niso bile potrjene. Požar je bil nastal v stanovanjskem poslopju delavcev. Ta stavba je pogorela do tal, ostale zgrodbe podjetja pa so rešili.
*	Smrtna žrtev pri podiranju dreves. 30-
letna Krištofova Minka, dekla pri posestniku Simončiču v Spodnjem Logu, je nedavno jutro šla z drugimi v gozdove pod Mamol, a je po nesrečnem naključju padla nanjo pod-žagana bukev. Nesrečnica je obležala nezavestna. Hlapca sta poizkusila vse, da bi ji pomagala. Nesrečno Minko sta na zasilni nosil-nici prinesla v dolino, vendar ji ni bilo več pomoči. Smrt jo je rešila trpljenja.
*	Smrtna nesreča na progi. Te dni je pri koroški postaji v Mariboru šel preko tračnic 461etni delavec železniške kurilnice Ka-rol Baukman. Prav tedaj se je vršilo v bližini premikanje dveh vlakov. Baukman je počakal, da se prvi premikalni vlak odpelje proti glavnemu kolodvoru, nato pa je stopil preko drugih tračnic. Toda v tem trenutku je že bil na mestu drugi premikalni vlak, ki je prihajal z glavnega kolodvora. Lokomotiva je nesrečneža zagrabila in povozila. Baukman je bil takoj mrtev. Pokojnik je stanoval s svojo družino v Limbušu in zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Bil je marljiv in vesten delavec.
*	Za poškodbami je umrl. Te dni se je ponesrečil 71 letni občinski ubožec Anton Va-bič iz Dobrove pri Celju Padel je doma tako nesrečno, da sj je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je čez nekaj dni izdihnil.
0 Ogenj v Vižmarjih. V Vižmarjih pri St. Vidu je nastal pri Komanovih požar, ki bi lahko postal usoden, ker v ogroženi hiši v usodnem času nj bilo nikogar in je tik poleg nje bencinska črpalka K sreči so ijudje ogenj pravočasno opazili in pogasili.
*	Predrzen rop. V Kapelskem vrhu pri Slatini Radencih je bil izvršen na praznik sv. treh kraljev drzen rop. Posestnika, gostilničarja in trgovca Lukovnjaka Ivana so štirje okrinkani neznanci prisilili, da jim je moral izročiti 6000 dinarjev v gotovini. Po vrhu tega so mu odnesli še za 8008 dinarjev raznega blaga Roparji so se namreč splazili v Lukovnjakovo stanovanje in šli naravnost v njegovo spalnico, kjer so zahtevali od njega denar. Lukovnjak se je pozivu vdal, ker so neznanci naperili nanj revol-
| Znano ni niti njegovo rodbinsko ime. Foyle j je poizkusil s še razločnejšo grožnjo.
»Rad bi vam pomagal, kolikor je mogoče,« je dejal milo. »Ni mi na tem, da bi vas dol-žil umora svojega gospodarja.«
Rusu je planila kri v glavo. V trenutku je planil kvišku in se pognal proti uradniku, hoteč ga pograbiti za vrat. To se je zgodilo tako nepričakovano in tako hitro, da se Foy-le ni mogel ubraniti in da se je z njim vred prevrnil na tla Rus je res prijel svojega nasprotnika za grlo in mu ga začel stiskati. Toda tega je bilo hitro konec, kajti ropot je priklical Foylove pomočnike, ki so svojega predstojnika rešili.
»Lisice,« je ukazal Foyle. Otrkal si je prah z obleke in pobral neki predmet, ki je padel med borbo na tla.
Med tem so uradniki dvignili Ivana in ga uklenili.
»Torej priznate, da ste Ivan?« je dejal Foyle. potem ko je svojim ljudem razen Normanu ukazal, naj se vrnejo na svoje delo.
»Da, jaz sem Ivan,« je potrdil Rus škripajoč z zobmi. »Storite z menoj, kar hočete. Toda zaradi umora gospoda Grella me ne boste mogli spraviti na vislice — sami veste dobro, zakaj ne!«
»Ker gospod Greli sploh ni mrtev,« je mirno odvrnil Foyle. »Da, tudi to vem. Zdaj bi vas pa samo še prosil, da mi poveste, kako je prišlo tole v vašo last!« Pomolil mu je majhen zavojček pod nos — zavojček iz usnja, v katerem je bila dragocena ovratnica. »Te bisere le namenil gospod Greli svoji nevesti.« je nadaljeval.
sGospod Greli mi jih je dal,« je dejal Rus.
ver. Izročil jim je takoj 6000 dinarjev y gotovini. Lukovnjaka so nato razbojniki pri« jeli, mu zamašili usta in ga zvezali. Nato so pretaknili vse stanovanje in pobrad eno zlato in tri srebrne ure, zlat prstan, srebrno žensko verižico, pet rjuh, pet prevlek za odeje, dve moški obleki, 30 svilenih robcev in ogromno drugih raznovrstnih reči. Trgovec je zjutraj izpovedal, da so našemljeni razbojniki govorili hrvatski. O ropu so bili obveščeni radenski orožniki, ki so šli takoj na zasledovanje.
* Žrtev tatinskega nagona. Lani oa jesen je služkinja Angela Tomazinova iz Dolane pri Metliki zapustila kaznilnico v Begunjah. Prestala je tri leta strogega zapora. Spet je bila svobodna in poiskala si je službo. Naj-brže je imela trden namen postati pošten član Človeške družbe, toda tatinski duh v njej se je kmalu oglasil. Angela je bila nekaj časa vzorna delavka. Se plače ni zahtevala. Rekla, je da bo zadovoljna, ako bo imela hrano in posteljo čez zimo. Gospodar ji je pa obljubil sam od sebe S00 dinarjev na mesec, ako se bo držala. Nekega lepega dne je gospodarju, Zorcu v Ljubljani, ukradla voziček, na katerega je naložila del gospodarjevega premoženja. Izmaknila je tudi 700 dinarjev v gotovini in z dobro naloženim vozičkom izginila. V novembru je bila že v Zgošah pri Begunjah. Mencinger Viktor in njegova sestra sta jo vxela v službo. Bila je nekaj dni vzorna delavka, Neko noč je pa služkinja izginila z >oct z vozičkom, ki je bil težko obložen s plenom. Mencinger je drugo jutro naznanil tatvino orožnikom in je začel sam zasledovati tatico. Peljal se je za njo s kočijo in jo dohitel pri Kranju. Nekaj plena je še dobil pri njej. Ko jo je vprašal, zakaj je kradla, je Angela odgovorila, da bi rada bila poštena, pa se ne more premagati, kadar jo prime, da bi kradla. Po aretaciji je pa prišlo na dan, da je Angela okradla tudi Fendetovo Marijo v Primskovem. 37 let stara Angela je stala te dni pred sodniki malega senata ▼ Ljubljani. Po zunanjosti bi je človek n<» imel za zločinko. V preiskavi je večino grehov tajila, na glavni razpravi je pa vse oriznala. Zagovarjala se je pa, da pri Mencingerju soba, iz katere je vzela obleko, ni bila zaklenjena. da je nekaj plena zanesla ▼ zastavljalnico, nekaj ga je pa pus+ila dH neki znanki. Sodišče se bo še oreoričalo. a'i je govorila resnico, in bo zaslišalo še nekatere priče.
Uradnik ni ničesar odgovoril, pač pa je takoj preiskal Ivanove žepe. Med njegovimi papirji je odkril tudi neko pismo, ki je bilo naslovljeno na gospoda Ivana Abramoviča in ga je pošiljala neka pariška tvrdka s drago-tinami. Tc pismo je položil posebej.
»Takoj bova vzela odtiske njegovih prstov,« je pftem dejal Normanu. To je bilo hitro storjeno. Potem je odtiske samo be&nm pogledal.
»2e dobro,« je rekel. »Lahko greste, gospod Abramovič. Snemite mu okove, Norman.«
Rus je stal negibno sredi sobe Foyle ee §e malomarno obrnil stran in pomignfl Normanu.
»Pustite vse, kakor je.« mu je šepnil. »Vzemite nekaj liudi in ne pustite tega CToveka niti za trenutek izpred oči.«
VII. POGLAVJE
Z vzdihom olajšanja se je odprav* Foyle spet na delo. Počasi se je začelo svetlikati, kako je prav za prav s to skrivnostne *adevo. Seveda bi bil moral pustiti Rusa v »poru, že zaradi ovratnice, toda zdelo se mu je, da je boljše, če ga pusti v svobodi, »za eno nogo privezanega«, kakor je to imes.T-al. Pozneje je imel dolg pogovor z Edenom, ki mu je obljubil, da bo gledal za človeka, ki je zelo podoben Harryju Goldenburgu Sko-ro polnoči je že bilo, ko je šel Foyle domov.
Drugo jutro je sedel ob devetih ie spet v svoji pisarni. Prvi, ki je prišel k n|ewiu. je bil sir Hilarij Thornton. Foyle mu je i>ove-dal vse. kar je o tej zadevi vedel .n je 4ejal na koncu- »Vse mogoče smo stoHV fa bi skrivnost razkrili. Ogled mrtveca sem dal pod raznimi pretvezami preložltf !» tri dn
*	Nenadna smrt družinskega očeta. Iz Tolmina poročajo o smrtni nesreči, ki je zadela 52 letnega Antona Janeža iz Prapretnega. Ko §e je vračal pozno zvečer domov, mu je na ozki in pomrzli brvi, ki veže obe obali potoka Tolminščice, spodrsnilo in je padel v globoko strugo. Pri pregledu trupla, ki so ga našli šele naslednji dan, se je ugotovilo, da je ponesrečenec pri padcu zadel z glavo ob ostro kamenje v strugi in je zaradi hudega udarca nastopila takoj smrt.
*	Smrtna nesreča na žagi. V soboto popoldne je v veliki žagi v Toplicah pri Zagorju delal kakor običajno Ivan Grabnar, stanujoč v Podlipovici, kjer je imel svoj dom. Pri delu pa ga je jermenje nenadoma zagrabilo za obleko in že v naslednjem trenutku ga je z divjo silo sleklo do golega. Gotovo bi nesrečnika še bolj razmesarilo, a se je jermen utrgal. Grabnarja pa je zagnalo na beton kraj žage, kjer je obležal. V trenutku nesreče je bil Grabnar sam. Na njegov krik so prihiteli tovariši z lesnega prostora, pomagati mu pa niso mogli več. Hitro so tekli po rudniškega zdravnika dr. Kaj-zelja, ki mu je nudi! prvo pomoč. Odredil je prevoz v ljubljansko bolnišnico, toda med prevozom je Grabnar izdihnil. Pokojni Grabnar je štel dobrih 48 let. Zapušča poleg žene devet otrok, izmed katerih so trije stari izpod 16 let. Bil je izredno priljubljen med tovariši in pri predstojnikih, član motniškega Sokola, delaven in zaveden. Naj počiva v miru. preostalim izrekamo naše sožaljel
4	Stara tatvina pojasnjena. Pred dvema letoma so pri vlačilnih napravah v Potočni vasi pri Zagorju zmanjkale železne vlačilne vrvi, poleg tetra pa tudi več kosov tračnic. S tem ie bilo Trboveljski premogokooni družbi povzročeno okrog 3000 dinarjev škode. Kliub vestnemu zasledovanju tatov ni bilo mogoča zaslediti. Te dni pa je orožniška postaia preiela nepodnisano nismo, ki je pomagalo prijeti dva tatova. Polovico ukradenega materiala sta že zazidala v beton raznih gospodarskih naprav. ostalo pa so orožniki našli skrito v senu.
*	Svojega slepega otroka je prodal ciganom bogat kmet iz vasi Sumetice pri Požegi. Mož je rad pil. zaradi česar je odprodal mnogo zemlje in večji del živine. Tri otroke, ki jih je imel, je nečloveško mučil. Nekega dne je svojega desetletnega slepega sina enostavno prodal ciganom. Iz hiše je pognal tudi druga dva sinova, čeprav sta bila še mlečno-toba. Ni čudno, če je zaradi take vzgoje sta-l mm !■ »11111111111 i f iiiimiiiihuimii imiiMu—mm mu in m
ln zunanje ministrstvo je tudi dobilo pravi migljaj, tako da se ameriška vlada ne bo po nepotrebnem v zadevo vmešavala.«
Policijski ravnatelj se je sklonil čez papirje in jih začel vneto študirati.
»Tega Rusa ste izpustili,« je pripomnil. »Ali se vam je zdelo to potrebno?«
»Za vado ga bom uporabil,« je odvrnil Foyie. »Trije ljudje so mu za petami, trije drugi pa siru Ralfu.«
»Hm, razumevati začenjam,« je rekel sir Filarij. »Ivan je moral biti več kakor navaden sobar. Ce ve, da je Greli živ, bo tudi vedel...«
»Čisto pravi« je prikimal Foyle.
Potem sta morala nehati pogovor, ker je kil napovedan sestanek vseh kriminalnih uradnikov. Cela kopica jih je sedela v majhni dvorani, kjer so vsak dan izvedeli, kakšne naloge jih čakajo.
Foyle je sedel na oder pred njimi in začel:
»Opis Rusa Ivana imate. Zaenkrat ga pustite Dri miru. Samo nadzorovati ga je treba hi treba je vedeti za vsak njegov korak.
»Da, gospod,« so odvrnili vsi v en glas
5	tem je Foyle povedal svoje in se umak-
:TU1
Pol ure nato je cokljal velik delavec s širokimi hlačami kuštravimi lasmi in brado po cesti v bližini policije. Bil je Foyle, ki , Je šel preob1očen na svoj človeški lov.
Mimo grede se je zaletel v nekega gospoda, ki je stal na oglu. Ta gospod je bil nad-scrnik Green, ki je nerodnega delavca takoj ozmerjal.
»Kaj vam pa hočem?« je bil odgovor. Potem pa ie delavec šepnil nadzorniku: »Jaz sem Foyle. Kako je tu?«
rejši sin obupal in se sklenil maščevati nad svojim očetom. Ko se je nekega dne vrnil domov, ga je oče takoj začel spet poditi od hiše, ko ga je zagledal. V prepiru je sin pograbil puško in očeta ustrelil. Sodišče je razsodilo, da se morilec pošlje v poboljše-valnico.
*	Huda kazen. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je moral zagovarjati 55 letni delavec Matija Weisbacher iz Bohove, ki je bil obtožen, da je ukradel na premi-kalnem kolodvoru na Teznem iz vagonov razne železne dele v skupni vrednosti 135 dinarjev. Soobtožena je bila tudi 31 letna Terezija Zupančeva, ki je bila obsojena na štiri mesece strogega zapora, med tem ko je bil Weisbacher obsojen na eno leto in tri mesece robije, na izgubo častnih pravic za dobo treh let in na izgon iz Maribora in okolice za dobo treh let.
*	Drzen vlom na Čatežu. Pred praznikom so vlomili neznanci v hišo železniškega uradnika Matije Mikliča na Čatežu. Ker stanuje lastnik v Ljubljani in je bila hiša pozimi brez stanovalcev, so imeli vlomilci lahko delo. Tatovi so v spalnici pobrali vso posteljnino in drugo perilo, iz omar pa precej moške obleke. V drugi sobi so našli skor ro nov gramofon in 40 plošč, kar se jim je tudi izplačalo odnesti. Vlomilci so premetali tudi vso posodo in odprli velik zaboj, v katerem so bila jabolka. Nekaj jabolk so po-basali v žepe, nekaj pa so jih pojedli kar na mestu in ogrizke razmetali po sobi. Vlom je opazil že naslednje jutro neki domačin, ki se mu je zdelo sumljivo, da je ležala poleg hiše žrd, ki so io vlomilci pustili oo vlomu pred oknom. Videč razbite šipe v kletnem oknu, je takoj spoznal, da so v zapuščeni hiši gospodarili vlomilci Zato ie o tem ne-mudno obvestil orožnike v Trebniem. Ti so telefonično obvestili lastnika g. Mikliča v Liubliani, ki se je nato pripeljal na Čat^ž. Ko so odprli hišo, so našli v nji pravcato razdejanie. Orožniki, ki so popisali škodo, so uvedli preiskavo in že takoi p*-vi dan zaslišali nekatere sumljive postopače v okolici.
*	Viničar obsojen zaradi požiga. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zaeo-varial Franc Fekonja, 381etni viničar iz Zg. Vo'ičine. Obtožen je bil, da je iz sovraštva zažgal uto posestnika Alojza Potočnika. Ogenj se je razširil tudi na hlev ter je povzročil Potočniku veliko škodo. Fekravia, ki je dejanje tajil, je Ml obsojen na drve leti robije iin šitird leta izgube častnih pravic.
»Če ne pojdete takoj dalje, bom poklical stražnika,« je odvrnil Green, ki je komedijo razumel, zraven pa je tiho dodal: »Fairfield še ni zapustil hiše. Pravkar je pismo-noša prinesel zanj neko pismo. Rekel sem mu, da tudi jaz pričakujem neko pošto, in tako sem lahko od daleč videl Ralfovo pismo.«
Čez pol ure je Foyle že prodajal vžigalice na ulici, toda neprestano se je držal v bližini Fairfieldove hiše. Njegova vztrajnost je bila poplačana. Kmalu je namreč Ralf stopil na cesto. Poklical je taksi in Foyle je še ujel njegovo naročilo: »Gravesova cestal«
fAha, Ivan se začenja gibati,« je zarar mršl Foyle predse. Trenutek nato je že tudi sam sedel v drugem avtomobilu in drvel za Ralfom. Šofer mu v prvem trenutku ni zaupal; ko mu je pa hitro vtaknil precej velik novec v roko, se je pomiril in ga peljal. Za njim pa se je vozil še tretji, kjer je sedel neki človek, ki je prej prav vneto opazoval neko izložbo.
Gravesova cesta ni prav nič imenitna. Fairfield je takoj zbudil pozornost, ko je v svoji lepi »bleki stopil med same slabo oblečene ljudi. Ozrl se je in zavil proti neki prodajalni časnikov. Hišna številka prodajalne je bila namreč označena na pismu, ki ga je bil Ralf prejel po pošti. Pismo ni bilo podpisano in se je glasilo takole:
»Če hočete izvedeti resnico o umoru na Grosvenorskem trgu, pridite na Gravesovo cesto štev...«
Fairfield je že stopal v prodajalno, ko se mu je približal človek s črno brado in mu stisnil v roke novo pismo Foyle je to opazil in je pospešil korake. Preden je Ralf mogel
*	Žalostne posledice fantovskega spopada.
V Socki pri Novi cerkvi se je sprlo več dw mačih fantov. Nekateri so potegnili nože in navalili na nasprotnike. Pri tem je dobil 231etni dninar Franc Krajner osem vbodov v ramo in levo roko, 221etni sin najemnika Maks Skoflek poškodbe na glavi in po telesu, 31 letni dninar Franc Iskrač pa vbod v levo ramo. Vse tri poškodovance so oddali v celj* sko bolnišnico.
*	Nevaren vlomilec je pobcgniL V Ljub« ljani so nedavno aretirali mladega vlomilca, bivšega trgovskega pomočnika Ignaca Šalaja iz Lendave. Preden so ga spravili v sodne zapore, je podal Šalaj na policijski upravi ganljivo izjavo o bedni usodi vlomilcev in tatov in je izrazil radost, da bo prišel za nekaj časa za jetniške zidove, kjer bo rešen mraza in gladu. Kakor pa je pokazal nadalj-ni potek dogodkov, Salaj ni govoril prav od srca. Takoj naslednji dan, ko je prišel v sod" ne zapore, je požrl kos železa z namenom, da bi prišel v bolnišnico. Zdravnik je res odredil, da so ga poslali vanjo, tam pa se je Šalaj takoj začel pripravljati na beg Nekega bolnika, ki je pravkar odhajal iz bolnišnice, je nagovoril, da mu je preskrbel civilno obleko. Preužitkarju Filipu Lovšinu iz R bni-ce, ki se je zdravil z njim, je izmaknil ves njegov prihranek, nato pa se je na tihem preoblekel in izginil. Ubral jo ie menda v P?ek-murje.
*	Prevrnjcn in okraden avtomobil. Nedavno se je blizu Perkove gostilne v Dolnji Počehovi prevrnil v jarek osebni avto, ki sta se z njim peljala trgovski potnik Ludvik Ziger iz Maribora in njegov llletni 'in. Po nesrečnem naključju se jima ni nič hudega zgodilo. Ker je bila ura že p^zna je Ziger pustil avto v jarku in se odpravi1 s fantom peš domov Ko pa je drugega jutra pregledal avtomobil, je opazil, da manjkajo v njem štirie kovčegi ■>. raznimi čokoladnimi vzorci v skuoni vrednosti RW0 d:n^rjev. Orožniki so takoj začeli preiskovati to tatvino in so res v nekai urah prijeli tri mladeniče v starosti 17 do 18 let. pri kot^rih so še našli kovčepe in nekai bl^>ga. Poškodovani voz so nr^d tem dvignili iz iarka in odoeliali v Maribor, Tatinska t*-<v'ici pa se bo morala zagovarjati pred sod;šč°m.
Po Slovenifi gre glas: »Domovina« je za nm
|i|l'IIIHll»IMII'llll II III IIIII1—IIIIII ■11111» II IIIMI lili ■lllllllll	I »I
pismo odpreti, se je zaletel vanj in mu ga iztrgal. Potem je zbežal, kar so mu dale moči. Sir Ralf je bil ves presenečen. Črnobra-di mož je izginil, toda nekje so se začuli zamolkli glasovi kakor udarci s kladivom po lesu, in v istem trenutku je Foyle začul kroglo, ki mu je zažvižgala mimo glave
»To si bom pa zapomnil ki jim zaračunal,« je dejal sam pri sebi Fairfield je tekel za njim in kričal: »Primite tatu!« Pri tem se je zadel ob moža, ki se ie bil pripeljal s tretjim avtom, in ta se je tako spretno obrnil, da je Ralf odletel po tleh, kolikor je bil dolg t in širok. Foyle si je hvaležno zapomni' svojega pomočnika Chamberta ki mu je bil tako spretno prišel na pomoč in ga rešil zasledovanja. Potem je izginil na postajo podzemske železnice.
Šele ko je že sedel v vlaku, je odprl oi-smo. Ko ga je prebral, se mu je nagubalo čelo.
»Vse naj hudič vzame! Tako se zgodi če se človek prenagli. Ce bi bil počakal bi bilo zdaj morda že vse urejeno «
V pismu je bilo namreč napisano samo tole: »Živ sem in moram govoriti s teboj Pojdi za možem, ki ti prinese tole pismo R nT.«
Foyle je takoj spoznal Grellovo pisavo. Jezen se je vrnil domov, potem oa se je oko-pal in šel v pisarno Tam je drbil nadzornika Greena zelo zaskrbljenega.
»No, Green. kaj pa je?« ga ie vprašal
Stari uradnik je nemirno odvrni': »Še ne vem Ob pravem času prihajate Wawerlevn pogrešamo «
»Pogrešate ga: Kakšna neumnost' Saj H bil poslan ven da bi zamenial Normana ">W nadzorovanju Rusa Ivana.«Dalie prihodnji
STRAN 8 jBffTgSBMIlilHIIIII lili |i|MII'l
" Jakupmovega brati, so prijeli. Nedavno ponoči je bil izvršen drzen roparski napad na samotno domačijo usnjarja Piška v Veliki Kostrevnici. Številne orožmške patrulje so sk-diie napadalcem do Radeč. V dolini Sopote so aretirali Toneta Jakopina. med tem ko se je megoverau pajdašu Valentinčiču posrečilo da je pobegnil v kumljanske gozdove. Nekaj časa se je skrival fant po skritih naseljih, nato se je napotil na Dolenjsko. Sestal se )e z Lojzetom Jakopinom, bratom aretiranega Toneta Lojze je bil zadovoljen, da osnujeta skupno druščino po dolenjskih vaseb m po hribovskih naseljih okrog Javorja. Orožniki šentviške in stiške postaje pa so marljivo zasledovali oba nepridiprava. Njihov trud ni bil zaman zdaj je prišel pravici v roke tudi Lojze Jakopin, ki je priznal več vlomov in tatvin Kakor kažejo poizvedbe imajo Valentinčič in brata Jakopina na vesti vrsto nepoštenih dejanj, ki so bila izvršena v poslednjih štirih letih, glede katerih pa oblastva doslej niso mogla ugotoviti krivcev Vse lopovščine bodo dokončno pojasnjene, ko pride orožnikom v roke glavni krivec Tone Valentinčič Njega obtožujeta oba Jakopina, da je snoval vlome in rope Lojzeta Jakopina so aretirali po tatvini, ki je bila izvršena v Goričici pri posestnicj Pavli Kovačičevi V preskavi je Lojze priznal, da je bi! soudeležen pri nočnem vlomu v Debečah. vasici blizu Javorja, kjer so oplenili posestnika Jožeta Roglja Dalje so isti pajdaši oplenili v Planini Gro-movo hišo Verjetno imajo Jakooinovi na Pepci Rusovi
POUK IN ZABAVO, OBOJE DOBIŠ, CE »ŽENO IN DOM« TAKOJ NAROČIŠ.
Ženski časopis »Zena in dom« stane četrtletno i2. s prilogo vred pa 18 dinarjev Naročite ga pri upravi, Ljubljana 108/D.
* baia j«, je privedla pred oOuniKe. Pred velikim senatom v Ljubljani so sedeli te dni kot obtoženci občinski sluga France Obreza z Vač, posestnik in miinar Anton Razpotnik iz Gradišča pri Lukovici in posestnikov sin Anton Prašnikar iz Zabave. Prva dva je obtožnica dolžila, da sta 25. maja 1. 1929. izvršila roparski naapd v vasi Vidergi v hišo Ivane Vidergarjeve, tretji pa da je stal na straži. Zgodba je torej stara nad osem let Nekako po po.noči je spečima Ivam Vidergarjevi in njeni rejenki Pavli Zoretovi posvetil z žepno svetilko v obraz 2 belo ruto čez lice prekrit človek, poleg njega pa je stal drugi prav tako okrinkan. Kakor je Vidergarjeva pripovedovala, sta se storilca, še preden sta prišla do njene spalnice, spravila nad neko omaro v prvi sobi in iz nje pobrala nekaj srebrnine in zlatnine. Ko sta prišla do Ivane in njene rejenke, ki sta spali v isti postelji, je eden pomolil Ivani samokres pod nos z zahtevo, naj mu takoj izroči ves denar, kar ga ima in zagrozil, da jo bo sicer ubil ali pa hišo zažgal. Ker se je njegove grožnje ustrašila, ga je povedla v prvo nadstropje, kjer je imela pripravljenega nekaj denarja za davke. Izročila mu je 1100 dinarjev, sam pa je vzel le nekaj drobiža in zahteval od nje klobas, Žeš, da sta lačna on in vsa njegova SOglava družba, ki ga čaka zunaj. Te njegove besede Je slišal v sosedni sobi speči hlapec. Na njegovo nenadno vprašanje, kaj se dogaja, »ta zločinca pobegnila v noč. Tako vsaj je opisovala napad Ivana Vidergarjeva. Sodna razprava je postala zanimiva zaradi tega, ker se je izkazalo, da so bili zaradi tega razbojništva že drugi pravomočno obsojeni, In sicer 1. 1930. Vsi trije sedanji obtoženci so vztrajno zanikali krivdo, čeprav Obrezi ni kazalo proti izpovedim prič tajiti, da ne bi bil sam izjavljal, da so bili on in njegova tovariša pravi razbojniki na Vidergi. Trdil pa je. da je govoril v šali. Obreza se je s prijateljema Dežmanom in Hribarjem nekoč v gostilni sporekel in tedaj je Dežman očital Obrezi, da je on pravi »ropar«. Seveda je Sel očitek, katerega se Obreza ni trudil izpodbijati, od ust do ust in dobil naposled tudi resno obliko v kazenskem pregonu.
IMMMMBM——■■ mmmmmmmmmm
Veliki kazenski senat seveda je svojo prvo sodbo v letošnjem letu izrekel oprostilno, ker je smatral, da so bili obtoženci iz leta 1930. pravomočno obsojeni na podlagi takih dokazano natančnih priznanj, kakršnih ne bi mogli izpovedati, če ne bi bili v resnici pri razbojništvu zraven.
- S:";.		i' f -S t		
^mm-				\
Naročniki, izrabite položnic«!
Za novo leto smo priložili koledarček in položnico za vsakega naročnika, da lahko takoj plača naročnino za leto 1938. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, da jo plačajo že prve dni meseca januarja, po možnosti za vse leto naprej. Tako ne bodo med letom imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti z opomini in tudi pota na pošto jim bodo prihranjena. Naročnina ostane nespremenjena: za domačo državo: celoletna naročnina 36 din, polletna 18 din. četrtletna 9 din; za tuje države: celoletna 48 din. polletna 24 din, četrtletna 12 din, za Ameriko pa celoletna 1 dolar.
Kdor bi po pomoti ne prejel položnice ali če se mu pokvari, naj piše na upravništvo po drugo. Oni naročniki, ki so naročnino za leto 1938. plačali že v preteklem letu, naj kot zvesti naši prijatelji izroče položnice znancem, ki še niso naročeni, in jih pridobijo, da se na »Domovino«, ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najbolj priljubljen list, naroče za novo leto.
Kdor je preteklo leto zaostal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico hitro poravna tudi zaostanek, da ne bo presledka pri pošiljanju lista.
Upravništvo »Domovine«
MMltll^^
PopotnikouotorDo
Eazprava o kmečki raz-iolžitvi m nacionalističnem sestanku v Ptuju
Nedavno je bil v ptujskem Narodnem domu sestanek odbornikov sreske in odposlancev krajevnih organizacij JNS iz ptujskega sreza. Zbor je vodil predsednik sreske organizacije dr. Senčar, prisostvovala pa sta mu tudi narodna poslanca Ivan Prekoršek in Avgust Lukačič. O političnem položaju v državi in posebej še v Sloveniji je izčrpno poročal poslanec Prekoršek, katerega izvajam j a so bila ponovno prekinjena z odobravanjem.
Z enako napeto pozornostjo so zborovalci poslušali poročilo poslanca Lukačiča o gospodarskem položaju v državi, v Sloveniji in posebej v ptujskem srezu Po njegovem poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri sta bila glavna govornika dr.»Ivan Fer-mevc iz Ptuja in Jakob Zadravec iz Središča. Oba ta dva sta enako kakor drugi govorniki opozarjala zlasti na obupni položaj, ki so v njega zašli zadolženi kmetje. Nujno je treba opozoriti odločilne činitelje na ta usodni položaj.
Nadalje se je v razpravi obravnavala elektrifikacija ptujskega sreza, ki si jo vse prebivalstvo želi, a je ni mogoče izvesti brez izdatne podpore banske uprave. O elektrifikaciji in o izterjevanju kmečkih dolgov so bile soglasno sprejete primerne resolucije. Prav tako so bili sprejeti predlogi glede de^a v krajevnih organizacijah stranke, naposled pa je bil izvoljen še pripravljalni odbor za mladinsko organizacijo JNS v ptujskem srezu.
Z velikimi počastitvami je bil naposled sprejet predsednikov predlog, naj se pošlje pozdravna brzojavka predsedniku Jugoslo-venske nacionalne stranke Petru Živkoviču.
Z nožem na sokolskega naraščajnika
Sv. Marko pri Ptuju, januarja.
Jesem je društveno delo tudi pri nas oživelo. Fantovski odsek se uri v cerkveni dvorani, a Sokoli so telovadili v šoli. Proti koncu novembra pa je sokolska četa nepričakovano prejela odločbo, s katero se prepoveduje Sokolom uporaba šolskih prostorov za telovadbo in druge svrhe. Hud je ta udareo in posebno mladina ga le s težavo prenaša. Naraščajniki pa so pokazali izredno požrtvovalnost V temnih in mrzlih nočeh so hodili peš v oddaljeno ptujsko sokolsko telovadnico. Toda ponočna pot je bila nevarna. Prišlo je do pretepov in ptujski sokolski načelnik je mladini odsvetoval nadaljno posečatnje, da se bodo tudi pri Sv. Marku izboljšale razmere. Tudi prosvetno delo se zaradi sile razmer ne more razviti, vendar ni prenehalo. Knjižnica ki je v zasebni hiši, prav pridno posluje in vrši svojo nalogo. Pač pa je duhovna povezanost postala trdnejša. Pogum je narasel. Z znaki na prsih se srečujejo Sokoli in »Zdravo« čuješ povsod.
Na Silvestrov večer sta se zbrala sokolska deca in naraščaj ori br. Cvetku, ki jim jo razdelil novoletna darila. Tudi nekaj starejših bratov je prišlo. Brez hrupa je sokolska družina silvestrovala. Mladina je žarela od navdušenja in veselja, ko je slišala izpod-budne besede iz ust starejših preizkušenih sokolskih borcev. Vladalo je veselo razpoloženje in naraščaj je zapel: »Le naprej brez miru.. .« Vse bi poteklo v miru in veselju, ali na lepem so prišli v hišo trije nepovabljeni fantje. Ker ni bilo plesa in ne pijače, so kmalu zapustili sobo in šli. Nihče ni njihovemu prihodu in ne odhodu posvečal pozornosti, zakaj vedli so se mirno. Na dvorišču pa so omenjeni fantje naleteli na nekaj sokolskih naraščajnikov, ki so se mudili zunaj. Ni bilo nobenega prerekanja, le nekaj besed se je slišalo in sokolski naraščajnik Šimenko je dobil v hrbet globok vbod a nožem. Junaki noža so nato zbežali v temo. Ranjenega Sokoliča so prepeljali v bolnišnico.
Žalosten je ta primer! Poznavalci markov-skih razmer pravijo, da je to eden izmed prvih sadov vzgoje, ki jo uče nekateri
Smrt uglednega
savinjskega trgovca
Žalec, januarja.
Predzadnji torek je preminil v Žalcu vele-trgovec Jurij Krašovic v 66. letu starosti. Pokojnik, ki se je udejstvoval tudi v javnem življenju, je bil svetel vzor neumorne delavnosti Rodil se je 1. 1872. v Braslovčah kot sin kovača in posestnika. Izučil se je v ugledni trgovini Jakoba Janiča v Žalcu. Kot trgovski sotrudnik je služil pri več tvrdkah V Ljubljani in se je naposled osamosvojil kot trgovec na Jesenicah S pridnostjo in varčnostjo mu je uspelo pridobiti tako premoženje, da je leta 1906 kupil od svojega bivšega šefa Jakoba Janiča staro trgovino.
Tako je nadaljeval svojo trgovino v hiši, kjer je nekoč prejel svoje prve trgovske nauke. Z neverjetno spretnostjo je vodil trgovino in jo v teku let spravil na zavidanja vredno višino.
Za svojo življenjsko družico si je izbral braslovško rojakinjo iz ugledne rodbine Pla-skanove, ki mu je bila ves čas zvesta in krepka opora. V srečnem zakonu se mu je rodilo pet otrok, izmed katerih živijo sinova Branko in Milan in hčerka Nada. Otroke je vzgojil v odločno narodnem in naprednem duhu. Pred dvema letoma je zgradil v Braslovčah, na kraju, kjer je rojstna hiša njegove soproge Marice, moderno trgovsko hišo, ki jo j» posetil še na dan svoje smrti. Tam mu ja postalo nenadno slabo in se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga takoj z avtomobilom v Žalec, kjer se je pred večerom še enkrat zavedel nato pa je zatisnil oči.
Uglednega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu Niegovi užaloščeni rodbini naše iskreno sožaljel
Iz Prebffluria
Neprilike zaradi slinavke in parkljevke v Prekmurju. Iz Polane pišejo: Tukajšnje prebivalstvo ima hude neprilike zaradi slinavke In parkljevke, ki so jo v Prekmurje zanesli sezonski delavci iz Francije, zaradi česar so oblastva prepovedala vsak promet z govejo živino in s svinjami. Ljudstvo ne sme prodajati svinj in ne voziti z govejo živino, zavoljo česar si ne more niti drv pripeljati domov, tako da marsikatera hiša nima s čim kuriti. Prosimo oblastva, da nam dovolijo voziti vsaj drva iz domačih gozdov, ki so v tej hudi zimi nujno potrebna.
Hsšl no tujem
Iz Mariadorfa (Nemčija) nam pišejo: Ju-goslovensko nacionalno društvo je imelo 19. decembra letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen tale odbor: predsednik Strnad Jože, podpredsednik Ferlič Ivan, tajnik Mi-klič Ivan, blagajnik Kopriva Jakob, revizorja Mravlak Jurij in Zavrl Anton. — Na Štefanovo smo imeli obdarovanje otrok. Slovesnost je otvoril predsednik z lepim govorom. Ob prižganih svečkah na božičnem drevesu smo zapeli nekaj božičnih pesmi. Sledila je prosta zabava s harmoniko, ki jo je spremljalo dvoje gosli. Zabava je bila prav prijetna
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Framciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 — Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija, štev. 1458-66 Ned Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno našo Vkovne nakaznice
Ženski vestnlk
Kako so v Ameriki TOgafiii dobre jajčarice
V Ameriki so najprej odbirali kokoši po nosnosti jajc. Za pleme so pustili samo takšne potomke, ki so bile od kokoši, ki so dajale najmanaj 150 jajc letno. Petelinčke pa so Izbirali od takih kokoši, ki so dajale najmanj 200 jajc letno Takšno odbiranje so vršili 10 let zaporedno. Vendar se nosnost kokoši na ta način ni nič povečala.
Tedaj so pričeli puščati za pleme take kokoši, ki so znesle letno po najmanj 150 j-ijc, hkratu pa so izhajale od dobrih jajčaric. Ce kakšna potomka od dobre jajčarice ni bila dobra jajčarica, so jo odstranili. Enako so odbirali peteline. Petelini se niso odbirali 6amo po tem, kakšni so bili roditelji, ampak tudi po tem, kako so prenašali potomstvo dobrega jajčarstva. šele na ta način se je jaj-fcarstvo zares povečalo.
Tudi pri nas bi morali delati tako, da bi bila reja kokoši dobičkanosna, kar zdaj ni, zlasti ne pri reji kokoši na veliko.
Za kuhinjo
Kruhovi cmoki z gobami. Dve pesti suhih gob popari. ocedi in drobno sesekljaj Štiri deke sirovega masla razpusti, prepraži malo drobno sesekljane čebule in zelenega peteršilja, stresi zraven jurčke in vse skupaj duši. Pet žemelj zreži na kocke in ko so se jurčki dušili pol ure, jih odstavi; ko se malo shlade, stresi k jurčkom zrezane žemlje in
premešaj. Dve jajci dobro zmešaj v osminki litra mleka in polij po žemljah. Ko so se žemlje malo napojile, primešaj še dve zvrhani žlici moke. Vse skupaj dobro zmešaj. Iz testa oblikuj štiri velike cmoke, jih zakuhaj v slan krop in naj vro 12 minut. Kuhane poberi v skledo in zabeli z ocvirki. Daš s kislim zeljem za večerjo na mizo.
Žemljev praženec. Osem en dan starih žemelj zreži na kocke. V lonec daj pol litra mleka, osem dek sladkorja, tri rumenjake in dobro raztepi, nato polij po žemljah in na-lahko premešaj. Tako namočene žemlje naj stoje eno uro. Stolci trd sneg treh beljakov in ga previdno primešaj k žemljam. Ce imaš dodaj še pest rozin V kozi razbeli osem dek masti ali sirovega masla, stresi žemlje na mast, razravnaj in peci v pečici približno eno uro. Ko je praženec pečem, ga potresi po vrhu s sladkorjem in daj s kuhanimi češ-pljami, jabolčnim kompotom ali malinovim sokom na mizo.
Svinjsko meso s hrenom. Svinjsko meso od mladega prašiča, in sicer od križa, prsi ali plečeta, zreži na drobne koščke, deni jih v kozo. prideni malo drobno zrezane čebule, lavorjev list, nekaj zrn popra, nekoliko kisa,
soli in toliko vode, da je meso pokrito, pristavi ter naj počasi vre. Pazi pa, da se meso ne razkuha. Kuhano meso stresi z juho vred v skledo in potresi po vrhu z drobtinami ia naribanim hrenom. Daš kot samostojno jed na mizo.
Praktični nasveti
Kazne košarice, jerbase in podobno očistiš na ta način, da jih najprej opereš s toplo vodo in milom. Zato vzemi mehko krtačico, da laže odstraniš nesnago tudi iz kotov, kjer ne moreš zraven s vrsti. Potem splahni ko" šarico s čisto vodo. Zmešaj še v litru voda žličko salmiaka in operi še s to vodo košarico. Nato jo obesi na prepih in v senco, da; se posuši.
Povoščenega platna ne umivaj s toplo vo« do in milom, ker sčasoma pokvariš vzorec na platnu. Pa tudi se vsak predmet, posebno papir, rad prijemlje platna. Zato umivaj tako platno z mlekom ali z raztopljenim voskom, kateremu primešaj terpentina (vsakega pol). V to zmes pomakaj čisto kroo in umivaj platino. Ko se posuši, zdrgni še s čisto volneno krpo. To stori pa le, kadar je platno umazano.
Kako je ravnat!
z živalmi v mrazu
Še manj kakor s seboj znajo ljudje v mrazu ravnati s svojimi živalmi. Kakor bi morali ljudje vedeti, da se na prostem najbolje obranimo škodljivih posledic mraza, če se gibljemo, bi morali skrbeti tudi za to, da bi se naši četveronožci na sprehodih po mrazu čim bolj gibali, če jih hočemo obvarovati prehlada. Marsikateri gospodar misli, da svojemu psu najbolje ustreže, če mu v mrazu ne dovoli na prosto. To je zgrešeno, zakaj posledica so hude prebavne motnje.
Psu napravlja mnogo zabave, če more divjati po snegu. To zabavo mu torej privoščimo. Kadar pa neha divjati, tedaj ga dobro odrgnimo in ga ne jemljimo mokrega v tramvaj ali v avto. Mraz žival nazadnje lahko prenese, mokrote pa ne. Zato psa in tudi drugih živali v zimskem času tudi ne koplji-mo tako pogosto kakor poleti.
Mačke polegajo pozimi vse prerade okrog peči. V tem času se ne sprehajajo po zasneženih strehah, pa si potem ližejo kožuhe. Zavoljo te njihove lenobe jim dlake izpadajo in se zavoljo lizanja nabirajo v želodcu v celih kepah in nazadnje začnejo b'ju-vati, ne da bi jim znala gospodinja poma-
gati. Zato tudi mačkam ne škoduje, če jih v tem času naženemo kdaj na prosto, da se razgibljejo.
Zlate ribice v svojih posodah ne čutijo zime, če jim večkrat obnovimo vodo, ki naj ne bo mrzla Hiba prenese nazadnje tudi to, če ji pustimo, da v svoji vodi zamrzne Cez nekaj časa jo še lahko otajamo v življenje. Toda takšnih šal si rajši ne dovoljujmo.
Kanarček, škorec in druge ptice ni*o rade poleg okna, ob katerem je prepih Ce jim v tem pogledu ustrežemo, jim zima v ostalem ne more kaj škodovati Konjem oa ne dajajmo v gobce zmrzlega železia Marsikateri ubogi konj je na tem železu ?e pustil kos kože svojega jezika. Ce žo1ezle malo odrgnemo, je zadeva v redu. Ničesar drugega žival ne zahteva.
Naposled ne smemo nikoli pozabiti, da Je dolga vrsta pevk in drugih koristnih ptič v tem času brez strehe in hrane Malo zrnja in drugih cenenih dobrot, ki jim iih natre-semo na suh nezasnežen prostor, se nam pozneje zelo obrestuje: kmetovalcem in vrtnarjem z boljšo letino, drugim pa z nižjimi cenami za pridelane dobrote.
Mraz je prignal v Jugoslavijo »smrtne
ptiče"
V	mrzlih zimah prileti k nam čudovito lep ptič. Zelo je požrešen in bedast. Velik je kakor kos. Rdečkasto sivo, na trebuhu bolj bledo perje je rahlo in mehko kakor svila Grlo in proga nad očesom sta črna, črne perutnice so rumeno lisaste in belo obrobljene. Tudi kratek rep je na koncu rumeno zarobljen. Poseben okras so mu škrlataste, kakor iz pečatnega voska narejene luske na zadnjih letalnih peresih. Leiso mu pristoji pernata čepica ki jo po volji privzdiguje ali spet spušča. Zoblje jagode, posebno jerebikove in bri-nove. Požeruha ni težavno ujeti. Gnezdi na Švedskem, Norveškem in severnem Ruskem. Tako opisuje pri nas redkega polarnega gosta prirodoslovec Fran Erjavec.
Ta ptič je pegam, tudi kužna svilorepka imenovan Nemci mu pravijo tudi Pestvogel ali pa Sterbevogel (kužni ali oa smrtni ptič) Ljudje so si zapomnili, da sta prihodu svilo-repk sledili po ostrih zimah večkrat kužna bolezen in lakota, tako da so ljudje v trumah umirali.
V	minilem letu so večjo jato teh ptičev opazili na Rožniku. V okolici Zagreba so jih
lani videli cele trope. Letošnjo zimo so številne jate poiskale hrane v Dalmaciji
Svilorepke se selijo iz zaledenelih polarniK predelov, kjer jim zmanjka jagod vsako letol Ustavijo se pa že ob južnih obalah Baltskega morja Le majhen del potuje še dalie » Poljsko, Nemčijo, Nizozemsko. Belgijo delno tudi Francijo Če pa se v večjih tropah selijo dalje. jih gotovo poženo iz baltskih prezimovališč močni snežni viharji in oster mraz Odtod tudi dolga pot, ki so jo ubrali letos preko srednjeevropskih pokrajin z zadostno zalogo gozdnih iaprvd naravnost do Da^aoiie.
Listnica uredništva
Jesenice-Fužine. Tako žaljivih pesmi in po vrhu še slabo ssetavljenih pesmi ne objavljamo!
Subotica Naročite tisto zdravilo v eni 1a-med tamkajšnjih lekarn.
Mali in Veliki Dolenci. Ni razumljivo, kaj hočete povedati!
Kapele. Odgovor je tako slab in poln sa» mih nerazumljivih namigavanj, da bi pra^ nič ne zalegel
UTKAN 10
DOMOVINA St.2
lastnine izpreminjajo
solftčno svetlobo v snov
Mnogo čudovitih vesti o svojih raziskava-ajih so sporočili angleški učenjaki na shodu Ameriškega društva rastlinoslovcev v In-dianopolisu. Najzanimivejše je bilo roročilo profesorja Spessarda, da pridobivajo solncu izpostavljene rastline na teži tudi, če so tako zaprte v steklenih posodah, da ne more vanje priti nikaka snov. Ker je svetloba edino, kar prihaja v posodo, moramo iz tega pati, da Imajo rastline čudno sposobnost zgoščevati svetlobne edinice, tako zvane fotone, neposredno v gmoto.
Do tega zaključka je prišel profesor Spes-sard že pred dvema letoma. Toda takrat njegovi poskusi še niso bili čisto dognani. Delal je nove poizkuse na zanesljivejši način, ki je izključeval vse pomote. Profesor Spes-sard je delal poskuse z najfinejšimi tehtnicami. Na njih je stehtal temeljito zaprte
V Varšavi so prijeli berača Racowera, ki je bil znan po vsem mestu, in je dognano, da je bil možak znan poglavar nevarne razbojniške tolpe. Ko je Raeower prosjačil po varšavskih ulicah, je med beračenjem v resnici samo oprezoval, kje bi se splačalo vlomiti. Na podlagi tega svojega opazovanja je potem svoji tolpi dajal navodila, kako in kaj naj dela. Med beTačem in njegovo vlomilsko tolpo je bila sklenjena prava pogodba, v kateri je bilo natančno določeno, koliko dobi od plena berač, koliko pa vlomilci sami. B°-rač si ie izgovoril polovico vsega izkupička od dobljenega plena, med tem ko jo druga polovica pripadla tolpi.
X Na Holandskem pričakujejo veselega dogodka. Iz Amsterdama poročajo, da se je stanje z avtom ponesrečenega soproga ho-landske prestolonaslednice princa Bernhar-da tako izboljšalo, da so sklenili prepeljati ga iz javne bolnišnice v Amsterdamu v grad Soestdijk. Z njim je zapustila bolnišnico tudi prestolonaslednica, ki mu je ta čas stregla. Ker je prestolonaslednica tik pred porodom, eo menili, da bo povila svojega prvorojenca ali prvorojenko v bolnišnici, ki je ni hotela ostaviti, dokler je bil njen mož v nevarnosti. Zdaj pa bo rodila v gradu Soestdijku, ki stoji v ljubki pokrajini sredi širnih parkov.
X Nova puška zoper tank. Letos nameravajo v angleški vojski uvesti novo puško zoper tanke. Nova puška tehta kakšnih dobrih 15 kg ter z njo lahko ravna en sam vojak. Puška odda vsako minuto devet strelov. Nese pa ta nova puška še enkrat tako daleč kakor navadna pehotna puška. Njene
steklene posode z rastlinami, potem pa jih jt izpostavil solncu. Nekatere posode je posivil tudi v tema
Posode z zelenimi rastlinami, stoječe v temi, so po 21 mesecih pokazale, da se teža ni prav nič ezpremenila. Vse obsevane posode z rastlinami pa so na teži pridobile. Največ so pridobile posode z najbolj zdravimi rastlinami. Tiste, v katerih so rastline hirale, so pridobile najmanj. Prirastek na teži je znašal eno do dve desetini miligrama na posodo 25 kubičnih oentimetrov v 21 mesecih. Teža se pa ni večala enakomerno, temveč pod vplivom letnih časov različno.
Uspeh je po mnenju ameriškega učenjaka tako prepričevalen, da nam ne preostaja nič drugega, kakor sklep, da morajo zelene rastline izpreminjati svetlobo neposredno v gmoto.
Ko je policija vdrla v beračevo stanovanje, je prišla v sobo, ki je bila neznansko zanemarjena in umazana. V sobi je bilo samo nekaj polomljenega pohištva. Policija je videla, da v tej sobi človek ni mogel stanovati, zlasti ne, če je imel na razpolago take dohodke, kakršne je imel ta berač. Zato je iskala, kje bi našla še kako sobo. Nazadnje je s trkanjem po steni dognala skrivna vrata. Ko je vdrla skozi drugi prostor, je bila kmalu v razkošni sobi. V tej sobi je bilo nagromadeno toliko udobnosti, kolikor si je more privoščiti le zelo bogat človek. Ko so to sobo še natančneje preiskovali, so našli v tleh skrito blagajno, v kateri je bilo cele kupe dragocenosti.
krogle so tako močne, da v razdalji 500 metrov prebijejo tanjši jekleni oklep.
X Posledice potresa v Peruju. Kakor po-ročaju iz Lime, je povzročil nedavni potres v južnoameriški republiki Peruju veliko škodo. Po uradnih vesteh znaša število človeških žrtev 125, zasebno pa se govori celo o 500 žrtvah. Več sto hiš bodo morali zaradj hudih poškodb podreti.
X Ples v dežju gTanat. V času, ko so divjali v šanghajskem predmestju krvavi boji :.n so deževale na mesto bombe in granate, se nočno življenje sploh ni izpremenilo. Bogatini so mirno zahajali v plesna zabavišča, godba se je razlegala po ulicah, Cesto so bile v neposredni bližini polne bjlulnice in kriki ranjencev so odmevali v noč. Razkošni avtomobili, v njih pa dame v večernih oblekah in gospodje v frakih, so vozili mimo sanitetnih avtomobilov, vozečih ranjene in
ubite vojake z bojišča. Vojna je izpremenila tudi šanghajska nočna zabavišča. V mirnem času je bilo na vratih razkošnih nočnih zabavišč napisano: »Vojakom vstop prepovedan«. Zdaj se pa napisi g.ase: »Uniformirani gostje dobro došli«. Ker je prekipevajoča inočno življenje izzivalo Kitajce, prelivajoča kri v predmestjih, je prišlo v nočnih zabaviščih tudi do burnih prizorov. V kabaret »Majestic« je planil neke noči kitajski študent z bombo v roki in pregnal vse goste.
X Zaloigra mladih zakoncev. V vasi Zo* borju blizu Nitre na Češkoslovaškem je ta dni nekdo opazil, da stoji inž. Horn v sami spalni obleki v snegu pri vodnjaku s škarjami v rokah in da se čudno vede. Ko j* stopil k njemu, se je profesor zgrudil vea premražen in onemogel v sneg. Mimo idočt ga je odvedel v spalnico in položil na posteljo. Pri tem je opazil, da leži na drugI postelji Hornova žena, in jo je pozdravil, misleč, da spi. Hornova se pa ni ganila. Tedaj je stopil k postelji in ugotovil, da ja mrtva. Povedal je to njenemu možu, ta ja pa samo izbulil oči in mu sploh ni odgovoril. Mimo idoči je brž šel na orožniško postajo in kmalu so prišli orožniki z zdravnikom, ki je dognal, da je Hornova mrtva. Na truplu pa ni našel nobenih sledov nasilne smrti in vzrok smrti je ugotovil šele pri raztelesenju. Duševno bolnega inženirja so odpeljali v bolnišnico na opazovanje, a zasli-šati ga še niso mogli. Otročiča mladih zakoncev so našli v vozičku vsega izčrpanega od lakote in joka. Odpeljali so ga v zavetišče Rdečega križa, kjer pa je kmalu umrl. Zaloigra se je odigrala najbrž že nekaj dni prej. Da se je Hornu zmešalo, dokazuje tudi to, ker je vso noč spal z mrtvo ženo v spalnici, ni jedel in se ni brigal za otroka, ki je v vozičku plakal.
X Bivši načelnik ruske politične policije Jagoda obtožen raznih zločinov. Stalinovska železna roka je zaprla tudi bivšega načelnika ruske politične policije Jagodo in se bo razprava proti njemu vršila v drugi polovici tega meseca. Jagoda je ležal dalje časa v kaznilniškem zdravilišču v Butirkih živčno čisto razstrojen, zdaj pa se je popravil j in ga po cele ure zaslišujejo. Državni tožilec Višinski ga je obtožil dolge vrste poetičnih in tudi kriminalnih zločinov. Seveda mu očita, da je pristaš Trockega, in pa to, da je v zvezi z več višjimi oficirji in drugimi dostojanstveniki, ki so jih med tem že ustrelili, pripravljal atentat na Stalina in Voro-šilova. Razen tega ga dolžijo milijonskih poneverb in tatvine denarja in dragocenosti, ki so bile last na njegov ukaz ustreljenih »političnih zločincev«. Nazadnje mu zamer-jajo še to, da je hotel večkrat pobegniti iz boljševiške Rusije, ki jo je pomagal tudi on spreminjati v boljševiško. Ko je začutil, da se mu mesto načelnika pri politični policiji maje, je dal po posredovanju nekega grškega trgovca naložiti ogromno vsoto denarja v neki ameriški banki Ko so ga postavili za ljudskega komisarja za prometne zadeve, je začel popivati in nekoč je skušal v avtu pobegniti na Finsko, pa se mu ni posrečilo. Vrniti se je moral v Moskvo in v past, ki so mu jo tam nastavili.
X S potujočimi hoteli na južni tečaj. Sko-ro nobena človeška zamisel ni več toliko predrzna, da bi jo mogli smatrati za čisto gotovo neizvedljivo. Nedavno je ameriškemu raziskovalcu Haroldu Juneu v Filadelfiji padlo na um, da je sestavil tri velikanske tanke. s katerimi se bodo ameriški raziskovalcf odpravili proti južnemu tečaju. Na videz so ti tanki kakor potujoče trdnjave. Vsak izmed teh tankov je dolg 12 metrov, širok pa šest. Notranjščina teh tankov je dokaj prostornejša kakor pa pri bojnih tankih. V niih so večji prostori, namenjeni za najrazličnejše aparate, dalje prostori za raziskovalce, udobne spalnice in celo kopalnice s toplo vodo. Tanki so torei nekaki oklooni hoteli. Vse tri »oklopne hotele« bodo z ladjo prepeljali na obalo jurnotečaiskih pokrajin, nato pa s po* močjo niih začeli znanstven boj z neznanimi
pokrajinami večnega ledu. ----- *
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Puščavski pesek
ki grmi in brenči
S slavnim pojočim peskom, ki ga je dobiti v južnovzhodnem kotu puščave Kalahari-ju, je južnoafriški učenjak Lewis napravil zanimive poskuse. Dognal je, da so dvoje vrst glasovi, ki jih povzroča ta pesek: neke vrste grmenje, ki nastane s kopičenjem peska v hribček, in brenčanje, ki nastane tedaj, ko pesek počasi polzi po obronkih hribčkov navzdol Grmenje je slišati najbolj razločno vzdolž strmih južnih obronkov peščenih sipin in na 500 m daleč ga je čuti ko tiho grmenje ob nevihti.
Skrivnost pojočega peska je tudi ta, da se navidezno prav nič ne razlikuje od navadnega peska, ki leži prav blizu pojočega. Na-
tančna preiskava tega peska pa ti pove, da so zrnca pojočega peska bolj okrogla in enakomerna ko zrnca tihega peska. Najbolj čudno je pa to, da ta pesek obdrži svojo posebnost tudi takrat, če ga vzameš v posodo in odneseš drugam. Vendar izgubi svojo pevsko lastnost, če je posoda odprta dalje časa, a jo spet pridobi, če pesek v peči se-greješ. Glasbeno lastnost tega peska uniči vlaga in pa če ga dolgo mešaš.
Tak pesek dobiš tudi še drugod. Prej so menili, da ga je dobiti samo še na otoku Eiggu na Hebridih, a več znanstven kov je dognalo, da je pojoči pesek še v več krajih v Ameriki in EvtopI.
Na videz berač,
v resnici razbojnik
f p o m o v 1n a jefcji_
X Maharadž« je umrl od lakote. V francoski koloniji Pondicheryju v Indiji je umrl cd lakote maharadža iz Dewara. Pred leti je bil ta indijski knez še eden izmed najbogatejših vladarjev Indije, pa je moral pobegniti iz svoje dežele. Do leta 1930. je bila indijska država Dewar ena izmed najpre-možnejših pokrajin Indije. Dohodki od davkov so bili tako veliki, da si je lahko zgradil vladar palačo za 150,000.000 frankov. Pred leti se je pa maharadža seznanil z lepo plesalko in se do ušes zaljubil vanjo. Izbral si jo je za svojo prvo ženo in jo obsul s tako dragocenimi darili, da je to požrlo tudi njegove sicer ogromne dohodke. V treh letih je bila državna blagajna prazna, v deželi je nastala revolucija in maharadža je moral v ' megleni noči čez mejo. Naselil se je v Pon-dicheryju, kjer je živel kot navaden Zemljan. Pred meseci ga je državni svet njegove domovine pozval, naj položi račune o zapravljenem državnem denarju in naj se pride zagovarjat pred sodišče. Bivši vladar, Iti je zapravil toliko milijonov, si je pa vzel to tako k srcu, da je začel gladovno stavko. ; Zaman je bilo vse prigovarjanje njegovih sorodnikov in prijateljev. Gladoval je dokler [' ni umrl
X Poljakinje v vojaški službi. V poljskih : državniških vrstah razpravljajo o načrtu, da bi vse ženske, ki imajo srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, do 45. leta pritegnili za vojaško službo. Gre za pomožne službe, kakor sanitetno, poročevalsko in zaščitno službo v primerih zračnih napadov.
X Ribnik z zlatim dnom. V vrtovih biyše cesarske palače v Pekingu stoji samoten ribnik, ki se dolga leta ni brigal nihče zanj. Pred kakimi dvanajstimi leti pa se je Ame-ričan Joe Lowelf obrnil na kitajska obla-| etva s prošnjo za dovoljenje, da bi smel v tem ribniku ribariti. Ker je za to dovolje-nje ponudil vsoto 450.000 dolarjev, so mu kitajska oblastva ustregla. Nihče si ni znal razložiti, kaj je Američana pripravilo do tega, da si je za tako veliko vsoto pridobil libarsko pravico v tem pozabljenem ribniku. Najbolj pa so se čudili seveda Lowel-fon sorodniki, ki so menili, da je mož znorel. Toda po letih se je izkazalo, da je bil mož prav pameten. Rad je imel knjige in posebno rad je brskal po starih knjigah. V takšnem delu je nekoč čital, da so kitajski cesarji dve stoletji prejemali vsako leto ribe iz vseh kitajskih pokrajin v dar. Ribe so nosile zlate obročke z zlatimi ploščicami, in so jih kitajski cesarji dajali v svoj ribnik. Lowelf je res našel na dnu ribnika debelo plast blata, v kateri je bilo nešteto ribjih okostij, in vsako izmed teh okostij je imelo zlat obroček z zlato ploščico, na kateri je bilo ime darovalca. LoweIf je napravil kup-Cijo. ki mu je vrgla nad milijon dolarjev Čistega.
X Meja večnega mraza. Že v preteklem stoletju so se učenjaki pečali s preučevanjem večnega mraza. Leta 1842. je poslala ruska akademija znanosti pod vodstvom svojega člana profesorja Middendorfa odpravo v severne in vzhodne sibirske kraje, da bi med drugim ugotovila mejo večnega ledu. Odprava je vrtala na treh krajih turuhanskega okraja v zemljo 10 do 12 m globoko. V svojih strokovnih razpravah je opisal Midden-dorf prvič mejo večnega mraza za vso Sibirijo. Letos je poslal odbor za preučevanje večnega mraza pri ruski akademiji znanosti odpravo, da preuči južno mejo večnega mraza ob srednjem in dolniem toku Jeniseja. Odprava je ponovila Middendorfove poskuse, da ugotovi izpremembe v meji večnega imaza v 100 letih. Zemljo so vrtali in toploto merili približno v istih krajih kakor Midden-dorf in izkazalo se je, da so spodnie plasti približno za eno stopinjo toplejše, kakor so bile pred 100 leti. To ie potrdilo naziranje o umikanju meje večnega mraza.
X Izprijeni gimnazijec je umoril svojo ljubico. Grd zločin so obravnavali te dni med nekim pariškim sodiščem. 19-lptni Henri Geay je vrgel svojo ljubico 16 letno Suzano fj Lavevo na železniško progo, kjer jo ie razme-saril vlak. Geav je pred sochrki trdil, da je njegova prijateljica, ki je pričakovala otroka in ki se je je naveličal, izvršila samomor.
Ljubezen med njima se je začela pred dvema letoma. Layeva je še obiskovala šolo. ko se je na nekem drsališču seznanila z gimnazijcem Geayem. Mladi človek je imel precej denarja, kupoval je dekletu slaščice in vstopnice za kinematografe ter je kmalu dobil nad njo takšen vpliv, da ga je slepo ubogala. Geay, ki je sin imovite družine, je zašel v slabo družbo. Zaljubil se je potem v neko drugo žensko, za katero je izdajal mnogo denarja, zanemarjal je šolo, dokler ga niso izključili in na zadnje so ga starši dali v uk nekemu pleskarju, da bi ga na ta način temeljito ozdravili. Med tem je še vedno vzdrževal razmerje z mlado Suzano. Seznanil pa se je tudi z bogato 43-letno gostilničarko, ki se je zaljubila vanj in s katero se je hotel oženiti, da bi se znebil stalnih denarnih zadreg, kajti starši mu zdaj denarja niso preveč dajali. Ko mu je potem Suzana jokaje priznala, da pričakuje otroka in da se tega ne upa povedati svojim staršem, je sklenil, da se dekleta iz-nebi. Pozval jo je ha sestanek v Maisons-Laffitte. Na povratku domov sta se sprla in tedai jo je vrgel iz vlaka. Nesrečnica je obležala z zlomljeno hrbtenico in jo je povozila več vlakov. Mladega zločinca so obsodili na šest let prisilnega dela v kazenski koloniji.
X Po gubah na rjuhi spoznaš, ali je spal na postelji moški ali ženska. Kako se pozna na postelji, da je kdo spal na nji? To je važno zlasti za policijo, ko je treba dognati, kdo je spal na postelji, moški ali ženska, kadar je bil storjen zločin. Zato sa v Franciji temeljito preučili to vprašanje s pomočjo zdravnikov, ki se jim je slednjič posrečilo dognati izvestne značilne znake, po katerih spoznamo, ali je spal na postelji moški ali ženska. Odločilno je tu perilo. Pri tam ni važno, ali je bilo novo ali že rabljeno, iz kakšnega blaga je in podobno. Zadostuje, če je spal človek na postelji dobro uro. Vsak človek namreč bolj ali manj zmečka pod seboj rjuho. Pri tem se je izkazalo, da se napravi mnogo gostih gub po dolgem v sredini, če je spal na postelji moški, med tem ko pusti ženska pod seboj manj gub, a te razdeljene bolj ali manj po vsej rjuni Po teh znakih se posreči ugotoviti prenočevalca tudi, če je rjuha pravkar pelikana in napeta na ž-tnnico.
X Kako dolgo bo premog na svetu. Ker se gospodarstvo sveta vedno bolj industrializira, je potreba premoga čedalje večja. Zato ga tudi vedno več izkopljejo. Leta 1860. so na vsem svetu nakopali vsega skupaj 132 milijonov ton premoga. Toda leta 1935. so ga nakopali že 1112 milijonov ton, skoraj desetkrat toliko. Znanost je izračunala, da bi utegnilo vsega premoga v zemlji biti kakih 5.5 bilijonov ton. To je seveda Ie cenitev, ker natančni računi so nemogoči. Ce bodo tudi v bodočnosti tako kopali premog, kakor so ga leta 1935., bo na zemlji zmanjkalo premoga šele čez 3700 let. Če pa bi samo za pol odstotka zvišali izkopavanje premoga na leto, bi ga zmanjkalo že v 600 letih. Ako pa bi zvišali izkopavanje premoga za 2 odstotka, bi bilo že v 200 letih konec vseh premogovnih zalog v zemlji. Največ premoga imajo v svoji zemlji Zedinjene države Severne Amerike, ki njihovo premogovno podzemsko zalogo cenijo na 2041 milijard ton. Takoj za Ameriko prihaja Rusija, ki ima 1038 milijard ton premoga v zemlji. Ker se industrija silno razvija, bo rasla tudi potreba premoga, zaradi česar bo treba vsekakor misliti, kako bi se premog bolj varčno izrabljal.
X Samomor pred usmrtitvijo. Razburljiv dogodek se je pripetil v kaznilnici v Boiseju v Ameriki. Tam je bil obsojen na smrt Dou-glas van Vlack zaradi trojnega umora. Umoril je bil svojo ženo, potem je pa ustrelil še dva stražnika, ko sta ga hotela aretirati. Pred usmrtitvijo je pa skočil iz najvišjega nadstropja kaznilnice na dvorišče, da bi si končal življenje in prihranil mučne trenutke pred smrtjo na električnem stolu.
X Miške plešejo valček. Kdor hoče videti miške, ki plešejo valček, si lahko to ogleda v londonskem živalskem vrtu. Tam plešeta dve beli miški valček, in ti dve živalci ne navdušujeta samo gledalcev, temveč tudi vso mišio kolonijo. Obe imata svoj dom v majhni kletki. Kadar se nabere dovolj gledalcev. iim stražar vrta odpre kletko, da
STRAN 11
prideta bliže k občinstvu. Mali plesalki se vrtita v majhnih krogih, se vedno bolj približujeta in se nazadnje postavita na zadnje noge ter zaplešeta pravi valček. Treba pa ju ni dolgo prositi, ker sta takoj pri volji za ples.
X Za preosnovo moške obleke. V Londonu je bilo ustanovljeno društvo, ki bo njegova naloga boriti se za preosnovo moške obleKe. Angleži so prišli do spoznanja, da bi morala biti moška obleka lažja, preprostejša in lepša kakor zdaj. Novo društvo bo v prvi vrsti napovedalo vojno ovratnikom, kar je zelo pametno in potrebno. Tudi moški naj bi imeli vratove proste, kakor jih imajo ženske, saj je to mnogo bolj zdravo, udobnejše in lepše. Poleg vratov naj bodo gola tudi kolena. Pravemu moškemu se ni treba sramovati golih kolen, je rečeno v resoluciji, sprejeti soglasno na nedavnem zborovanju novega društva. Ce pa hočejo imeti moški gola kolena, morajo nositi kratke hlače. Novo društvo je razpisalo natečaj za osnutke najboljših in najlepših moških oblek.
X Bombaževinaste ceste. Izredno dobra letina bombaževine je povečala zanimanje za poskuse, da bi se porabila bombaževina za gradnjo cest. Te poskuse delajo od lani v raznih krajih Zedinjenih držav. Washington-ska vlada je dala na razpolago nad šest milijonov kvadratnih metrov bombaževinastega blaga in inženjer Royall, ki je vodil gradnjo, pravi, da so se poskusi zaenkrat dobro obnesli. Zgrade najprej podlago ceste iz kamenja in gramoza, ki ga dobro povaljajo. Potem dobi podlaga asfaltno plast in nato šele pride bombaževinasto blago, na vrh pa naposled zgornja plast iz asfalta ali cementa. Bombaževina veže spodnji in zgornji del, hkratu pa varuje spodnji ustroj močnih tresljajev. V Ameriki so zgradili že za 580 km bomba-ževinastih cest. Povsod je zgornja plast zelo trpežna, toda končna sodba bo o takih cestah lahko izrečena šele čez nekaj let. Ceste z bombaževinastim vložkom morajo biti znatno trpežnejše od navadnih, saj je tudi kilometer take ceste dražji za 400 dolarjev. Če se no pokazalo, da je ta material za ceste dober, bo Amerika takoj rešena skrbi, kam s prevelikimi zalogami bombaževine.
X Deklica, ki se ne nasiti. V Bratislavi na Slovaškem živi 12 let stara deklica, ki pa ni nikdar sita. Deklica je hči visokega češkoslovaškega uradnika. Torej se staršem dobro godi in imajo vsega dovolj, vendar pa se je otrok moral te dni zagovarjati pred mladinskim sodnikom zaradi kraje živil. Dekle je kradlo vse, kar se da pojesti. Tako ni bila nobena reč pred njenim strašnim tekom varna ne v domači hiši ne drugod. Hodila ie k sosedom, v trgovine z živili in drugam ter pojedla vse, kar je videla. Seveda je vse zmaknila, ker denarja pač ni imela toliko, da bi bila plačala vse, kar je mogla pojesti. Priče so pred sodnikom potrdile, da je dekletce neko dopoldne v štirih urah pojedlo silne množine živeža še potem, ko je doma nad vse obilno zaitrkovalo. Doma je z domačimi za zajtrk dobilo in pojedlo iuho velik kos mesa. oorcijo zelia in pnreiin cmokov. To ji pa še ni bilo dovolj. Po obilnem zajtrku je snedla še kilo mešanega narezka, dve kili medu, 12 obloženih kruhov. Štiri škatlice sardin, ool kilograma slaščir doI kilograma datelinov Otroka so oddali v zdravstven? zavod, kjer bodo opazovali, kaj mu manika.
X 24 orjaških letal. Vseameriška družba za zračni promet je po nasvetu svoiesra svetovalca polkovnika Lindbergha naslovila na ameriško letalsko in^ii=trijo TW/-iv n=i it oo-stavi ponudbe za zpvadbo vrste velikih letal, ki iih bo potreboval* r>rekomorcki promet. Vsako izmed teh vodnih letal naj bi biln preračunano na sto r>ntn>Vnv a povprečna brzina naj bi znašala kxk*r>5h 320 km na uro. Družbe, ki bi orevzele eradnio. se mo*aio obvezati. da beri o zgradile lets^a v treh letih. Družba bo izdala najprej naročilo za 24 strojev.
RAZLAGANJE SVETEGA PISMA
A: Zakaj se je Jezus po svojem vstajenju pokazal ženskam?«
B: »Da bi se ta novica čimprej raznesla po svetu.«
Brezplačen pouk v igranju!
ME1NEL « HEROLD —
klavirske harmonike od Din 480.
Zahtevajte brezplačen katalog!
MARIBOR ST. 104
STRAN 1«
Radio lubliana
od 16. do 23. januarja
Nedelja, 16 januarja: 8.00 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) 815: Godalni kvartet. 9.00: Cas, poroči-a, spored. 9 15. Poskočne in vesele (plošče) 9.45. Verski govoi (ravnatelj Jože Jagodic). 10 00 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve 11.00: Otroška ura- Gašper-ček v mm lutkovni igri 11.30: Koncert (sodelovala bosta Robert Primožič in radijski orkester). 13.00: Cas. vreme, spored, obvestila 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 16.00: Po domače (Fantje na vasi in plošče) 17.00. Kmetijska ura. Važnost in razvojna možnost slovenskega sadjarstva (Franjo Kafol) 17.30: Pota usode. Vese i in žalostni dogodki iz življenja Jake Smod-lake (besedilo napisal Jože Vombergar; izvajali bodo člani radijske igralske družine). 1930: Nacionalna ura: O Stevanu Mokranjcu (dr. Miloje Milojevič). 19.50: Slovenska ura: Koroške pesmi (plošče); Ob 50 letnici Andreja Einspielerja (dr. Ivan Grafenauer) 20.30: Večer skladatelja Rista Savina 22.00" Cas, vreme, poročila, spored. 22.20- Lahka glasba (radijski orkester).
Ponedeljek, 17. januarja: 12.00: Venček venčkov (plošče). 12 45: Vreme, poročila. 13.00. Cas, spored, obvestila 13.20: 40 minut lahke glasbe (radijski šramel). 14.20. Vreme, borza. 18 00: Zdravljenje kužnih bolezni (dr. Anton Brecelj). 18.20: Schumann: Otroški prizori (plošče) 18.40: Umetnostni spomeniki Notranjske (dr. Marjan Marolt) 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila 19 30: Nacionalna ura: Masaryk in Slovenci (Božidar Borko). 19.50: Zanimivosti 20 00: Veseli zvoki (radijski orkester) 20.50: Spevi iz op. »Ba-ris Godunov« (Saljapin, Smirnov, Kaidanov). 21.10: Komoraia glasba: Trio: Francka Orni-kova (violina). Hilda Folger-Lobetova (čelo), Silva Hrašovčeva (klavir). 22.00- Čas vreme, poročila, spored 22.15 Plesna glasba (Mirko Premelč in radijski jazz).
Torek. 18 januarja: 11.00: Šolski ura: Iz življenja slikarjev Subicev (Franc Škodlar). 12.00: Ruske pesmi (plošče) 12 45: Poročila 13.00: Napovedi. 13.20: Iz Straus=ovih skladb (radijski orkester) 14 20: Vreme, borza 18 00: Kmečki trio. 18 4^ ">-ščanstvo in nacionalizem (dr France -) 19 00: Napovedi in poročila. 19.30: N Ina ura: Razvo^ jugoslovenske radiofo. (dr .Liudevit Šolajt). 20 00: Koncert pevskega zbora »Cankar«. 20.45: Charley Kunz igra šlagerie (klavir). 21.00: Lahka glasb* (radijski orkester) 22 00: Napoved iriv poročila 22.15: Zdaj pa za ples (plošče).
Sreda, 19. januarja: 12.00: Glasbene slike 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Havajski napevi (plošče). 14.20: Vreme, borza. 18.00: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje: »Rondo« (dr Anton Dolinar). 18 40: Vremenska poročevalna služba v Sloveniji (Janko Ziherl). 19.00: Napovedi in poročila. 19 30: Nacionalna ura. Teoretičen in praktičen pomen jugoslovenske drame (dr. Djuro Dimo-vič). 20.00. Prenos iz ocernega gledališča v Ljubljani (v prvem odmoru glasbeno predavanje — Ukmar; v drugem odmoru napovedi, poročila).
Četrtek, 20. januarja: 12.00: Mojstri solistične lahke glasbe (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Za oddih (radijski orkester). 14.20: Vreme, borza. 18.00: Otroški kotiček (koncert radijskega orkestra) 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Ko^rič). 19.00: Naoovedi in poročila. 19.30: Nacionalna ura: Sokol kralievine Jugo^laviie. 19 50: Zabavni kotiček. 20.00: Skladbe Mauricea Ravela (nlošče) 21.10: Klavirski koncert Jadvige Štrukelj-Poženelove. 22 00: Nanoved in poročila. 22.15: Operetna glasba (radijski orkester).
Petek. 21. januarla: 11.00: Spiska ura: Akademija ob 60-letniei Otona Zupančiča (izvajala bo prva dekliška meščanska šola).
12.00: Koračnice slavnih skladateljev (plošče) 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20: Iz naših krajev (plošče) 14.20: Vreme, borza. 18.00: Ženska ura: Zena v glasbi (Vida Rudolfova) 18.20: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 18.40: Francoščina (dr Stanko Leben) 19.00: Napovedi in poročila 19.30: Nacionalna ura: Strossmajerjeve vezi s Srbijo (dr. Ivan Nevestič). 19 50 Koncert opernih spevov in napevov (sodelujeta Alda Nollijeva in radijski orkester) 21 15: Citra-ški koncert (Emil Mezgolits), 22 00: Napoved in poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 22. januarja: 12.00: Druga za drugo se plošče vrtijo. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20: Druga za drugo se plošče vrtijo. 17.00: Za delopust (radijski orkester). 17.40: Kje in kdaj zapade mladostnik kriminalu (Vojko Jagodič) 18.00: SloevnsV šra-melkvartet. 18.40: Pogovori s poslušalci 10.00: Napovedi in poročila. 19 30: Nacionalna ura: Srbski rudarji v Španiji v srednjem veku (dr Vladimir Čorovič). 19 50-Pregled sporeda. 20.00: O zunanji pol:tiki (dr. Aloizij Kuhar). 20.30: Jože Vombergar. Naš uljnjak, če bi slike zaživele (revija pestrih prizorov do sl'k;>h kranjskih čebelnih pan;ev; kvintet Hmtadra). 22 00': Napoved in ooroči-la. 22.15: Veseli zvoki (radiiski ork^st^r)
Za smeh iti kratek čas
TEŽKO ŽIVLJENJE
»Mihec«, je rekel zdravnik petletnemu dečku »veseli se, pravkar si dobil bratca«.
»Oh, kako težavno je življenje«, je menil deček. »Komaj pride človek na svet, že ima konkurenco«.
V	JEČI
Jetničar: »Kako vam ugaja v ječi?«
Kaznjenec: »Prav lepo. Najbolj pa mi ugaja, ker mi ni treba vstati, potem ko se vle-žem, da bi še enkrat pogledal, ali so vrata zaklenjena.«
MODERNI ČASI
Služkinja: »Če ne boš priden, Jožek, te za-tožim očki «
Jožek- »Spela, držite se rajši politike ne-vmešavanja...«
V	SOLI
Učitelj: »Janezek, kje je srce?«
Janezek: »Ne vem.«
Učitelj (se prime za prsi): »Ali ne čutiš tu udarcev?«
Janeze: »O ne. Udarce čutim navadno zadaj in bolj spodaj!«
ŽALUJE
Na pokopališču je stal neki možak in glasno tožil: »Zakaj si umrl, moj dragi? Tvoja smrt mi je prizadejala veliko bolečino.«
»Kdo vam je umrl, da vam je tako hudo za njim?« ga je vprašal mimo hiteči popotnik.
»Prejšnji mož moje žene!« je odgovoril žalujoči.
PRED SODIŠČEM
Sodnik: »Obtoženi ste, da ste tožilcu rekli
osel.«
Srakar: »Ne morem se spomniti, ali sem mu res rekel ali ne, toda bolj ko ga gledam, bolj verjetno se mi to zdi!«
DOBER PRIMER
Učitelj: »Mraz krči predmete, a vročina jih širi. Kdo ve primer?«
Tinček: »Šolske počitnice! Poleti trajajo dva meseca, pozimi pa le dva tedna!«
«*<vM.nvYNA Ct. 1
Muli oglasi
RAZPRODAJA ŠE TRAJA
katere tudi Vi ne smete zamuditi, vsled ugodnega nakupa raznega manufakturnega blaga za pomlad in poletje, po znižani ceni kot še nikoli. — Savnik Anton, Škofja Loka.
GOSTILNA S POSESTVOM
na prometnem kraju ob banovinski cesti, v šmarskem srezu, se ugodno proda, obstoječe z njivami, travniki, gozdi, vinogradom. Naslov v upravi »Domovine«,
SLUŽKINJO
staro 17—20 let za vsa gospodinjska dela sprejme takoj boljša hiša na deželi Cenj. ponudbe poslati na upravo Domovine pod »Primerno«
SEDAJ VERJAMEM
da so v manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10, cene najnižje.
UGODNO SE PRODA
krasno posestvo, na katerem se redi 10—12 glav govedi. Donos vina do 80 hI, za izse-kati do 2000 kub. m bukovih drv Poslopja v najboljšem stanju Ponudbe pod »Prilika« na oglasni odd »Domovine«.
HRANILNE KNJIŽICE, 3"'<■ OBVEZNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE STALNO KUPUJE Al. Planinšek trg ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova 14. I nadstr — — Telefon 35-10.
JESEN — /IMA — OSTANKI
mariborskift tekstilnih tovarn, pnstnobarvni, breg napak, tn sicer- Paket serija R z vsebino 16 2® m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhen-tov za žensko obleko, moško In žensko spodnja perilo Paket serija T z vsebino 4 m čisto volnenega bla<ra za žensko obleko v najmodernejših vzorcih Prt naročilu prosim navedite barvo. Vsalc paket Din 128.- Reklamni paket serija K. vsebina 20 25 m boljšega flanela za moško, ženske in otročje perilo v najlepši sestavi, paket Din 136. Dalje specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m ta barhentov za ženske obleke, oluze, in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko moško tn otročje perilo za izjemno ceno Din 150. Paket serija »Z« zvseblno 3- 3 20 m dobrega suk« na za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer: Z St 1 Din 130.—; Z št. 2 Din 160.—; Z št. 3 Din 250.—; zadnji I a kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ah več paketih primeren popust Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Pišite Se danes obče znani, stari, solidni razpoSiljalnicl »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. — Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago!
SAMO	Din 98—
63719 Po ceni in dobra zapestna ura .i Proof. lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoč* s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 26«.—
Zahtevajte cenik, zastonj In poštnine prosto.
H. SUTTNER, Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna nr v Švici.
Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Fran J e r a n.