UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina ... L 1.000 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 2.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 3.000 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Sped. in abbon. postaie - I Gruppo Leto XVII. - Štev. 6 (831) Gorica - četrtek 4. februarja 1965 - Trst Posamezna številka L 50 sveto ljudstvo pogreb Winstona Churchilla V prvi molitvi sv. maše po spremenje-nju (povzdigovanju) najdemo izraz sveto ljudstvo. Mi tvoje sveto ljudstvo se spominjamo in darujemo. Maža je spomin na Kristusovo trpljenje, smrt, vstajenje in vnebohod; obenem je pa tudi daritev. Kot sveto ljudstvo se spominjamo odrešilnih skrivnosti in darujemo sveto daritev. Kaj razumemo pod pojmom »sveto daritev«? Spoznati moramo liturgični pojem svetosti. Pod svetostjo si mi navadno predstavljamo junaško stopnjo kreposti, ki so jo dosegli svetniki. Spoznati moramo tudi, kaj pomeni beseda svet, s katero bogoslužje označuje vse vernike, ki se udeležujejo svete daritve. Apostol Pavel je večkrat imenoval v svojih pismih kristjane svete, čeprav jih istočasno svari tudi pred grehi, ki so bili med njimi. Tudi cerkveni očetje rabijo besedo svet v istem pomenu kot apostol Pavel, kadar govorijo o kristjanih. ZAKRAMENTALNA SVETOST Tu gre za svetost, ki jo vernik dobi Po zakramentih. Prvikrat nam je bila vlita v dušo ta svetost pri svetem krstu. Te svetosti si človek sam ne more ne Pridobiti ne zaslužiti. Dana mu je kot sad odrešenja po zakramentih. To je o-snova tudi one svetosti, ki si jo pridobimo z vajo v krepostih; a o tej svetosti tu ne bomo razmišljali. Poudariti je pa treba takoj, da je svetost, ki jo dobimo Po zakramentih, jedro, bistvo in podlaga tudi svetosti, ki si jo pridobimo z osebnim trudom. Ko napredujemo v kreposti in S1 Pridobivamo zasluženje, ulrjujemo in rastemo v svetosti, ki jo prejemamo po zakramentih. Oglejmo si nekatera mesta iz svetega Pisma, ki omenjajo svetost kristjanov ali Vernikov. V začetku prvega pisma Korin-ianom imenuje apostol kristjane »po poklicu svete« (I Kor 1, 2). Ta poklic nam da Bog v zakramentu svetega krsta, ki Oam je z očiščenjem izvirnega greha dal tudi nadnaravno življenje. Ta poklic svetosti opiše prvi Kristusov namestnik na žemlji (I Pet 2, 9 in 10) tako: »Vi pa ste izvoljen rod, kraljevo duhovstvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo, da bi ozna-njali slavna dela njega, ki vas je poklical ‘z teme v čudovito luč, vas, ki nekdaj nlste bili ljudstvo, zdaj pa ste božje ljudstvo.« K tem besedam sv. Petra se moramo Ponovno vračati, da si pridobimo razumevanje svojega poklica svetosti. To svetost nam je pridobil Jezus Kristus z odrešilnim trpljenjem in smrtjo; zato smo Pridobljeno ljudstvo. Pravo »ljudstvo« (božje) smo postali šele, ko smo začeli Prejemati sadove odrešenja po zakramentih. Sv. Janez označi svetost z ljubeznijo: “V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe« (1 Jan 4, 10). Bog nas je ljubil in nas vključil v svojo ljubezen, ki se po zakramentalnem delu Cerkve razliva v duše. V istem pismu (1 Jan 4, 16) nam evangelist opiše stanje posvečujoče milosti ali svetosti z globokimi besedami, ki naj-Popolneje izrazijo svetost v nas: »Bog je ljubezen in kdor ostane v ljubezni, ostane V Bogu in Bog ostane v njem.« To so stvarni razlogi, da imenujemo sebe v bogoslužnih molitvah sveto ljudstvo. In kot sveto ljudstvo se pri maši spominjamo odrešilnih skrivnosti in darujemo najsvetejšo daritev, ki je obenem Kristusova in naša daritev. KAJ PA GREŠNIKI ? Ob tej razlagi pa naletimo na težavo. Lahko se dogaja, da vsi, ki se udeležujejo maše, niso v posvečujoči milosti. K maši hodijo verniki s smrtnimi grehi. Verniki pogosto nimajo pravega razumevanja svete maše, ker se ne zavedajo zavesti krivde, ne čutijo dolžnosti zadoščevanja *a grehe, ne vidijo v grehu zla; ne vedo, ^ako neprecenljivo škodo je naredil smrt-*** greh v njihovih dušah. Ti gotovo niso trdno vraščeni v sveto ljudstvo. So mrtvi udi, suhe veje, ki več ne prejemajo od debla življenjskih sokov. Vendar pa niso popolnoma prekinili zveze s Cerkvijo, ki posreduje odrešenje. Verujejo vanjo in imajo upanje in željo, čeprav morda včasih drzno, da jim bo Cerkev pravočasno posredovala spravo z Bogom. V skladu z nauki tridentinskega koncila ne moremo reči, da je maša daritev grešnikov (v smrtnih grehih). Sveta maša je zadostilna daritev, a je še prav posebno tudi zahvaljevanje. Imenuje se tudi evharistična daritev, kar pomeni zahvalna daritev. V začetku velike ali evharistične molitve povabi mašnik vernike: Zahvalimo se Gospodu... To je zahvaljevanje o- nih, ki so bili nekoč grešniki, pa so jim bili grehi odpuščeni (po krstu in spovedi) in sedaj imajo pravico, da se združijo z duhovnikom in angelskimi zbori in pojejo »svet, svet, svet« ter pristopijo k obhajilni mizi, da zaužijejo Angelski Kruh. Daritev na križu je bila v prvi vrsti daritev sprave, darovana za odrešenje sveta; daritev na naših oltarjih pa je evharistična ali zahvaljevalna daritev onih, ki so bili odrešeni. Od teh osnovnih pojmov daritve sv. maše se ne moremo in ne smemo oddaljiti. Ako bi to storili, bi se oddaljili od vira, ki daje sposobnost in moč za duhovno obnovo, ki naj bi bila glaven sad sedanjega koncila. K maši prihajamo z zavestjo krivde in potrebe po očiščenju od greha. Obredi in molitve nas tudi k temu opominjajo, n. pr. kesanje (Confiteor) ob začetku maše, umivanje rok, ki ima simbolični pomen za očiščevanje od grehov. Svetost, ki nam jo dajejo zakramenti, imenujemo objektivno ali stvarno svetost. Zaslužil nam jo je naš Odrešenik, prejemamo jo po zakramentalnem delu Cerkve. Sveti smo, ker smo udje Kristusovi, vcepljeni Vanj kot mladike na deblo. P. FORTUNAT ZORMAN O.F.M., USA Kakor je sporočil potresna zavod v Up-sali na Švedskem, so Rusi izvedli pred kratkim novo podzemeljsko eksplozijo, ki je bila 75-krat močnejša kot ona, ki so jo naredili 16. novembra lani. Središče potresa — ki ga je povzročila podzemeljska eksplozija — je bilo na področju Se-' mipalatinska, jedrskega središča Sovjetske zveze. Razstrelilna moč tega atomskega podzemeljskega poskusa se je gibala okoli 20.000 ton do enega megatona (milijon ton) navadnega razstreliva. Podzemeljski atomski poskusi so namreč izvzeti iz atom-stop pogodbe (moskovska pogodba, ki prepoveduje poskuse z jedrskimi bombami v ozračju, vesolju in na zemlji). Zato pa se vršijo stalno tako v Ameriki kot v Sovjetski zrvezi podzemeljski atomski poskusi. Iz Amerike pa sporočajo, da je komisija za jedrsko energijo zaznala, da Rusom atomska eksplozija ni najbolj uspela, tako da se je radioaktivna snov pojavila v zraku. Ta atomski oblak plava trenutno čez severni Pacifik (Tihi ocean) med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Združene države so zato nujno zahtevale od Moskve pojasnila o tem, primeru. V Washingtonu so izjavili, da je s ponesrečenim poskusom nastopila vsaj tehnična kršitev moskovske atom-stop pogodbe iz leta 1963. V pogodbi je namreč rečeno, da mora biti pri podzemeljskem poskusu vse tako pripravljeno, da ne morejo radioaktivne snovi preko mej lastne dežele. Zato je ameriški zunanji minister Rusk takoj — ko so izvedeli Amerikanci za ponesrečeni podzemeljski poskus v Sovjetski zvezi — poklical k sebi sovjetskega poslanika v Washingtonu in zahteval od njega pojasnila. Marca preteklega leta se je pripetil enak primor v ZDA, ko se jim je tudi ponesre- V soboto 30. januarja so ob veliki udeležbi ljudstva in uradnih predstavnikov iz skoro vseh držav na svetu pospremili na zadnjo pot truplo velikega državnika Winstona Churchilla. Porogajo, da tako veličastnega pogreba ni že dolga desetletja videl LondSn. Po pogrebnih obredih v anglikanski katedrali sv. Pavla se je pogrebni sprevod razvil po mestnih ulicah proti železniški postaji Wa-terloo. Poleg britanske kraljice Elizabete so se pogreba udeležili skoraj vsi evropski kralji. Republike so zastopali ministri in druge visoke osebnosti. Italijo n. pr. minister Andreotti, Jugoslavijo predsednik ljudske skupščine Edvard Kardelj, Francijo pa sam predsednik De Gaulle. Pogrebne svečanosti je prenašala evrovizija v povezavi z ameriško televizijo preko umetnega satelita. Računajo, da je pogreb spremljalo okrog 350 milijonov gledavcev na televizijskih zaslonih. Na železniški postaji Waterloo so truplo pokojnika položili na vlak, ki ga je odpeljal v rojstni kraj Bladon. Tu so ga ob prisotnosti naj ožjih sorodnikov položili k zadnjemu počitku zraven matere in očeta, ki mu je umrl, ko je Winston Churchill imel dvajset let. Tako se je zaključila življenjska pot velikega britanskega sina, ki je domovini posvetil svoje največje sposobnosti. Čeprav je izšel iz stare plemiške rodbine in je v svojem življenju dosegel najvišja čil podzemeljski atomski poskus in je nastopila zastrupitev ozračja z radioaktivnimi snovmi. Vendar so Amerikanci tedaj takoj obvestili svoje pribivavce, medtem ko Sovjetska zveza ni obvestila nikogar, čeprav je sovjetska tiskovna agencija Tass poročala o atomskem podzemeljskem poskusu. Ameriška pomoč tujini Ameriški predsednik Johnson je predložil kongresu proračun o gospodarski in vojaški pomoči tujim državam, ki znaša tri milijarde in 380 milijonov dolarjev. V primeri s preteklimi leti je to najmanjša vsota, kar jih je kdaj zahteval kak povojni ameriški predsednik. To znižanje je bilo mogoče, ker nekaterim državam, kot sta Grčija in Formoza, ni več potrebna tako izdatna pomoč, ker so se gospodarsko precej osamosvojile. Od zgoraj omenjene vsote odpade milijarda in 170 milijonov dolarjev za vojaško pomoč, dve milijardi in 210 milijonov dolarjev pa za gospodarsko pomoč. Skoro polovico prve vsote odpade na vojaško pomoč Vietnamu in Laosu. Med koristniki gospodarske pomoči so tudi nekatere komunistične države, kot Jugoslavija, Poljska in Romunija. Pomembno je tudi dejstvo, da se je Johnson zavzel za nadaljevanje pomoči tako Indoneziji kot Egiptu, čeprav so se odnosi s tema dvema državama v zadnjem času poslabšali. Svoj sklep je predsednik Johnson upravičil s trditvijo, da ameriška »pomoč tujini gre preko trenutnih kriz, da se nudi opora onim, ki hočejo ostati svobodni, u-panje tistim, ki bi drugače obupali ter o-mogoči naipredek onim, ki si hočejo pomagati.« mesta in časti, je v svoji skromnosti želel počivati na vaškem pokopališču za cerkvijo sv. Martina v kraju Bladon, blizu svoje rojstne hiše v Blenheimu, v kateri je po lastnih izjavah sprejel svoje najvažnejše življenjske odločitve. 1100-Ietnica pokristjanjenja nordijskih dežel Kardinal Doepfner, nadškof iz Munchna, je odpotoval konec meseca januarja na Švedsko, kjer se je udeležil proslav 1100-letnice smrti sv. Angsgarja, apostola nordijskih dežel. Dne 31. januarja je kardinal daroval sveto mašo v zgodovinski modri dvorani občinske palače v Stokhol-mu. Za to priložnost je monakovska nadškofija organizirala denarno zbirko, ki jo bodo podarili duhovščini in bogoslovcem skandinavskih dežel. Osmi državni udar v Južnem Vietnamu Silovite demonstracije budistov proti vladi premiera Tran Van Huonga so izkoristili generali južnavietnamske vojske ter izvedli nekrvav državni udar, ki je osmi v zadnjih petnajstih mesecih. Na vodstvo države je tako spet prišel general Nguven Khan, ki je pred nekaj meseci na pritisk istih budistov in ZDA moral prepustiti dado civilistom. V razglasu nove vlade je rečeno, da prejšnja vlada ni bila kos vietnamskim problemom. Zaradi tega je bila vojska prisiljena ponovno prevzeti položaj v svoje roke. Povod so, kot rečeno, dali budisti, ki so s svojimi protestnimi demonstracijami ustvarili veliko napetost v deželi, ki je dosegla višek s tem, da se je neka 17-letna deklica živa sežgala, pet budističnih voditeljev pa je začelo z gladovno stavko. Odnosi med pobudniki zadnjega udara in ameriškim veleposlanikom Tavlorjem niso še jasni. Po molku prvih dni so ameriške oblasti dale vedeti novi viladi, da jo bodo podprle le v primeru, če se bo izkazala dovolj močno in učinkovito v boju proti upornikom Vietkonga. Medtem je vlada generala Khana začela ostro in odločno postopati proti vsem molivcem miru. Tako so vojaki prejšnje dni v Sajgonu demonstrativno usmrtili mladega študenta, pri katerem so našli orožje. Budisti so zahtevali njegovo izpustitev, toda nova vlada je ostala neizprosna. Po vsem tem se tuja javnost sprašuje, kaj hočejo budisti pravzaprav doseči. Danes spravijo eno vlado na oblast, jutri pa jo hočejo že spet uničiti. ■>— Gorje, če bi kaj takega počeli katoličani! To bi bilo vika in krika v svetovnem javnem mnenju. Tako pa svetovni tisk vso to budistično nestrpnost samo registrira, ne da bi jo hotel komentirati. Vedno ista dvoličnost! INDONEZIJA IS KITAJSKA Prejšnji teden je indonezijski podpredsednik in zunanji minister dr. Subandrio obiskal Peking, kjer je imel politične razgovore s kitajskimi vaditelji. Še pred odhodom zdoma je Subandrio dejal, da se Indonezija čuti močnejšo v boju proti imperializmu po izstopu iz OZN. Tudi kitajski tisk ni ostal gluh na indonezijske težnje ter o obisku Subandria zapisal, da »gre ne samo za novo etapo v razvoju indonezijsko-kitajskih odnosov, ampak tudi za začetek novega obdobja sploh v boju revolucionarnih sil proti silam imperializma in nazadnjaštva.« Zatem povzema znano tezo, da med novimi in starimi silami, to se pravi med silami antiimperializma in imperializma, ne more biti miroljubne koeksistence. Mirno sožitje med njimi ni in ne more biti nikoli in v nobenem primeru mogoče. Pekinški dnevnik »žen Min 2i Bao« od svoje strani hvali indonezijskega predsednika Sukama in njegov sklep, da izstopi iz OZN, ter njegovo odločitev ocenjuje kot »veliko spodbudo narodom sveta v njihovem revolucionarnem boju proti imperializmu in kolonializmu.« S tem v zvezi neuradni kitajski viri na-glašajo, da se Kitajska ne poteguje več za vstop v OZN, dokler se ta organizacija ne bo temeljito reformirala. V skupnem poročilu je tudi govora o sklicanju druge konference afriško - azijskih držav ter o medsebojnem regionalnem sodelovanju. (Kot znano, Kitajska trdi, da Sovjetska zareza. ni arijska država.) Ob priliki obiska dr. Subandria v Pekingu sta Indonezija in Kitajska sklenili nov sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju. Po neuradnih virih je Kitajska baje pripravljena dati Indoneziji kredit v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Prav toliko je namreč znašala pomoč OZN! Zastopnik patriarha Atena gora v Parizu V cerkvi Sant Germaiin des-Pres v Parizu je govoril osebni predstavnik ekumenskega patriarha iz Carigrada Athetna-goras na koncilu, opat Scrima, o težavah in novem upanju v odnošajih med pravoslavnimi in katoliško Cerkvijo. V svojem govoru je opat poudaril, da se morata ti dve cerkvi znova najti ne samo na zunaj, marveč tudi na znotraj, odkriti morata vse, kar jima je skupno in kar je bistvene važnosti. Med velikimi dogodki na tej poti lahko že omenimo: drugi vatikanski koncil, sestanek papeža Pavla VI. s patriarhom Athenagorasom v Jeruzalemu in pravoslavno konferenco na Rodu. Predvsem pa je bistveno, da se pravoslavje in katolištvo združita v naporu očiščevanja in zvestobe Kristusu. KARDINAL WYSZVNSKI v obrambo poljskega katolicizma V 40-minutnem govoru v cerkvi sv. Avguština v Varšavi je poljski primas ponovno neustrašeno napadel komunistični režim na Poljskem. Pridigi je prisostvovalo o-krog tisoč vernikov. Kardinal Wy-szynski je med drugim dejal: »Do kdaj in kako se bomo še morali truditi, da bo državljan v lastni državi postal res državljan in ne bil suženj, zasledovan na vsak korak v vseh svojih dejanjih in celo mislih? To je zlo, ki danes hromi marsikatero deželo. V današnjih časih se mnogokrat znajde človek v istem položaju kot Kristus na križu... Smatrajo ga za najslabšega sovražnika države, kakor da bi država ne bila zaradi ljudi, temveč zaradi države same.« Takoj nato je kardinal omenil Poljsko in nadaljeval, da se poljski državniki ne držijo pogodbe, ki so jo sklenili z ONU za svobodo pouka v cerkvi in v šoli. Vsakdo ima pravico, da svoje otroke vzgaja tako, kot on hoče. Poleg državnih šol bi morale biti še zasebne šole, kjer bi se vzgajali otroci državljanov v duhu, ki se zdi staršem najbolj v skladu z njihovo vero in vestjo. Morala bi vladati svoboda na vseh področjih kulture ; potem šele bo država napredovala. V nasprotnem primeru pa pomeni ravnanje države usužnje-nje svobode in volje ter prinaša kulturno smrt naroda. SPET ATOMSKA EKSPLOZIJA V SOVJETSKI ZVEZI Ne bomo peli... Roža iz Andov «■ ' .. - .................. VPIifiSUJETE ODGOVARJAMO Med našimi ljudmi je veliko zanimanja za obnovo v bogoslužju. Precej se govori o petju in sem pa tja včasih kdo trdi, da ne bomo več peti pri maši. O tem sem govoril tudi v šoli, ker je treba v prvi vrsti mladino poučiti o novostih. Kdo naj bo pa dovzeten za novosti, če ne mladina? V šoli so me poučili, da morejo imeti besede: »Ne bomo peli«, dvojen pomen: 1. Pevci se zelo bojijo, da ne bodo mogli več peti in da ne bo njihovo delo tako upoštevano, kakor doslej. Baš nasprotno! O tem smo že dovolj govorili in pisali, da mi ni treba znova ponavljati. Konstitucija o bogoslužju pravi: »Zaklad cerkvene glasbe je treba ohranjati in gojiti z največjo skrbnostjo« (člen 114), a »glasbenikom in pevcem, predvsem otrokom, je treba dati pravo liturgično vzgojo« (115). P. Bugnini, ki je pred kratkim postal podtajnik obredne kongregacije, je zapisal: »Maša brez petja je kakor dan brez sonca.« Ne strahu, ampak poguma je treba. 2. A tu je nevarnost, da zadobijo besede »Ne bomo peli« drugačen pomen. Ni izključeno, da se ponekod pojavlja odpor proti novostim in zato trdovratno vztrajajo pri starem, ali celo pri zastarelem ali starinskem. Kar imamo, to o hranimo; novega pa nočemo in se ne bomo učili. Tako zadržanje bi bilo pogubno. Želeli smo, da se kaj spremeni; zahtevali SŽSfi 'i* fiiS smo, da Cerkev čim bolj odpre vrata slovenskemu jeziku, sedaj se morda upiramo spremembam, ki jih prinaša reforma. Če je tako mišljenje izraz nevednosti, ga bomo razumeli. Treba pač dobre volje, potrpljenja in prizadevnosti. In teh pri naših dobrih in zvestih cerkvenih pevcih ne manjka. Če je pa tako mišljenje izraz odpora pri tistih, ki se bojijo, da bi se po novih spremembah v naših cerkvah bogoslužje poživelo, ga moramo obsojati. Pazimo torej, da ne nasedemo takim, ki vedno kričijo, da bi se morala Cerkev Zganiti, a godrnjajo in se hudujejo, ko se Cerkev res zgane in izda navodila za potrebne reforme. Cerkev je odprla vrata. Za primorske Slovence je to odgovorna preizkušnja, kaj zmoremo in koliko veljamo. Bodimo enotni vsaj pred božjim oltarjem! Lojze Škerl Popravljamo V zadnji številki smo objavili tiste dele mašnih molitev, ki se bodo po 7. marcu opravljale v slovenščini. Pri tem se je vrinila v besedilo napaka, ki jo danes popravljamo. Ko bo duhovnik delil obhajilo vernikom, bo dejal: Kristusovo Telo — in ne Telo Kristusovo, kot stoji v zadnji številki KG. življenja Žalostne številke Na zemlji je trenutno okrog tri milijarde ljudi. Tretjina teh je kristjanov, namreč približno 950 milijonov. Toda kristjani so med seboj silno razdeljeni: okrog 545 milijonov je katoličanov, 160 milijonov pravoslavnih, 40 milijonov anglikancev, 200 milijonov protestantov, 10 milijonov pa jih pripada različnim veroizpovedim. Kristjani so povezani med seboj s krstom (z izjemo kake protestantske skupine), s sv. pismom stare in nove zaveze in s svojo vero v Jezusa Kristusa. Najbolj blizu med seboj so pravoslavni in katoličani: oboji imajo sedem zakramentov, ohranili so apostolsko škofovsko nasledo-vanje, duhovništvo, evharistijo in češče-nje Matere božje. Samo katoličani pa priznavajo papeževo avtoriteto in papeža kot naslednika sv. Petra in Kristusovega namestnika na zemlji, ki ima božje naročilo učiti z avtoriteto in brez zmote. Pravoslavni ne priznavajo papežev« avtoritete, ne njegove vrhovne jurisdikcije ne njegove nezmotljivosti. Anglikanci in protestanti se ločijo od katoličanov in pravoslavnih po načinu, kako pojmujejo vero, Cerkev, zakramente in duhovniško službo. Ti se zelo razlikujejo tudi med seboj. Potrebno in zaželeno je zato zedinjenje in edinost. Tudi kristjani, ki so ločeni od katoliške Cerkve, si žele prav tako zedinjenja kot mi. Vsi moramo torej zanje prositi. Novi tajnik obredne kongregacije Na mesto kardinala Danteja je sveti oče imenoval za tajnika obredne kongregacije frančiškanskega patra Ferdinanda Anto-nellija. Obredna kongregacija se bavi z liturgijo in s procesi za razglasitev svetnikov'. Bodisi liturgija kakor svetniki dajo kongregaciji dosti dela. Zato je sveti oče postavil za vodstvo pri kongregaciji poleg prefekta in tajnika še dva podtajnika. Za liturgijo je določil patra Annibala Bugnini-ja, za svetniške zadeve pa monsignorja Amata Frutaz. Vsi trije so priznani strokovnjaki. Plačano brezboštvo Časopis bolgarske komunistične stranke Septemvriyjska Pobeda objavlja, da bo bolgarska vlada nudila bone v denarju vsem, ki bodo odklonili versko poroko, krst in cerkven pokop. Volitve novega jezuitskega generala Jezuitska družba bo začela 6. maja v Rimu svojo generalno Kongregacijo za izvolitev novega generala, to je generalnega predstojnika družbe. Iz vsake jezuitske province, ki so raztresene po vsem svetu, bosta prišla v Rim, dva predstavnika, ki se bosta udeležila volitev. Kongregacije se bo zato udeležilo 225 jezuitov, ki se bodo zbrali za prve volitve 7. maja. Volitve novega generala se vršijo po strogo določenih pravilih in -so podobne volitvam papeža. Redovniki po svetu Moški redovi in kongregacije imajo trenutno 329.000 članov. Na prvem mestu so jezuiti s 35.800 člani, sledijo frančiškani s 27.000 člani, salezijanci z 21.355 člani, benediktinci 18.000, bratje krščanskega nauka 17.960, kapucini 15.850, dominikanci 10.150 članov in lazaristi 5966 članov. Kje vse delujejo misijonarji ZDA 8126 misijonarjev iz ZDA vrši svoj apostolat na različnih delih sveta. Med temi misijonarji je 3518 duhovnikov, 782 laičnih bratov, 3137 redovnic, 156 šolskih bratov in 532 laikov. Celina, kjer jih je največ, je Azija, kjer deluje danes 2454 severnoameriških misijonarjev. Slede Latinska Amerika, kjer jih je 1796, Zapadna Indija, kjer jih je 1056 ter Afrika, kjer jih je 1025. Že nad sto žrtev med misijonarji v Kongu Mednarodna agencija Fides uradno objavlja, da je bilo v Kongu od leta 1960 do danes ubitih 108 misijonarjev in misijonark. Med žrtvami so škof msgr. Albert Wittebolš, 73 duhovnikov, 13 bratov pomočnikov in 22 redovnic. Misijonarji in redovnice so bili belgijske, holandske, italijanske, nemške in ameriške narodnosti. Škof, ki so ga razkosali uporniki meseca novembra lanskega leta, je upravljal škofijo Wamba. Naše romanje v Sveto deželo Pavlinci iz Milana bodo v tem letu opravili nič manj kot 40 voženj v Palestino s posebnim letalom. Iz programa je razvidno, da bivajo romarji pet dni v Nazaretu in od tam opravljajo z avtobusi obiske v razne kraje izraelskega dela Palestine. Mod drugim obiščejo goro Karmel, Kano Galilejsko, goro osmerih blagrov, Kafar-naurn, goro Tabor, Cezarejo, Ain Karim (rojstni kraj Janeza Krstnika) in razne druge kraje, ki jih poznamo iz svetega pisma. Na sporedu je tudi vožnja po Ge-nezareškem jezeru. Preden romarji zapustijo izraelski del Palestine, si ogledajo izraelski del Jeruzalema: goro Sion, dvorano zadnje večerje in drugo. Ostalih šest dni so romarji v Jordaniji. Bivajo v Jeruzalemu v posebni romarski hiši (Casa Nova). Tu si bodo med drugim ogledali cerkev' božjega groba, vrt Getze* mani, dolino Cedron, kopel SiJoe, Betlehem in okolico, Betanijo, Betfage, Oljsko goro, Samarijo, Emaus, Jeriho, Mrtvo morje, kraj Jezusovega krsta ob Jordanu. Romarji bodo tudi opravili križev pot po poti, po kateri je Jezus nosil križ, in molitveno uro v vrtu Getzemani. Natančen program bomo še objavili. Komur ekonomske razmere dopuščaj^, naj se odloči in vpiše! Med molitveno osmino za cerkveno edinost, ki je zajela vse kristjane, se poleg mnogih namenov spominjamo tudi, da bi se slabi, mlačni katoličani oklenili verskega življenja. Saj se svet ne bo spremenil, če se ne bo vsak izmed nas trudil, da postane boljši. Pri tem sem se spomnil svetlega zgleda, junaške žrtve, ki jo je Bog sprejel v odkup drugih. 22. januarja je minilo 60 let, odkar je zapustila ta svet Laura Vikunja, roža iz Andov. Naš slovenski narod še nima kanoniziranih svetnikov. Z zaupanjem se obračamo na naša svetniška kandidata Slomška in Barago. Z gorečo molitvijo in živo vero si dosezimo njuno poveličanje, ki bo poveličanje vsega naroda! Dvajsetmilijonski argentinski narod, ki živi na 135-krat večjem1 prostoru (saj meri brez otokov 2,778.400 km2), tudi še nima svojih svetnikov. Tudi oni imajo dva resna kandidata. »Katoliški glas« je že par-krat poročal o Ceferinu Namunkura, ki ga pozna vsa Južna Amerika, škofijski pro-ces o njegovih krepostih je bil že pred desetimi leti končan. Na isti poti je Laura Viouna (izg. Vikunja). Ce imenujemo sveto Rozo iz Lime »Roža limanska«, sveto Terezijo Deteta Jezusa pa »Malo Cvetko«, tako kličejo Lauro »la Rosa de los Andes«, roža iz Andov. Čudovita so božja pota. V istem času sta oba živela: v 19. in 20. stoletju. Rastla sta v hribovitem Junin-u de los Andes. Lilija in roža (El lirio de la Patagonia kličejo Ceferina, la rosa de los Andes pa Lauro). Ceferin je hotel postati misijonar, da bi poučil v veri in spreobrnil svoje indijanske rojake. Laura pa je želela umreti, da bi s to žrtvijo rešila svojo mater s slabe poti. Obadva sta doseglia svoj cilj: oba sta postala Bogu prijetni darilni žrtvi. Laura Vikunja je zagledala luč sveta v Santiago de Chile 5. aprila 1891. Njen sorodnik msgr. Manuel Vicuna je bil svoj čas prvi čilski škof. Očeta je izgubila, ko ji je bilo dve leti. Bil je i $lo\ V0|'I •»or sP0i fazr Vsel lans Veta Ha | Ki v«ni H * < \\ !i»e jS^ Vt toče >n k Sr Sr Sa fcr tel V; Si Gc h c Vi Mč V H H, i>, Si **4b Premajhni plakati za krokodilove solze Nekdo je pravilno rekel, da Italijanska komunistična partija še nikdar ni pretakala toliko hinavskih krokodilovih solz .kakor zdaj, ko se trese od strahu že samo iPred pogajanji med vladnimi strankami j ta Slovensko skupnostjo v Trstu. Ko je klo za največje in najbolj kričeče krivice jProti Slovencem, je bila KPI zelo sramežljiva s protesti! Nikdar ni žrtvovala •oliko denarja za velike, številne in drage lepake kakor zdaj, ko protestira proti Poskusu za začetek urejevanja položaja slovenske manjšine! KPI ni protestirala proti kršitvam slovenskih pravic, kadar niso bili v nevarnosti njeni partijski položaji! Danes KPI protestira proti poskusu za odpravo kršitve slovenskih krivic, ker je v nevarnosti njeno partijsko vladanje v (devinsko-nabrežinski občini! ' KPI ni imela za potrebno protestirati * lepaki, nastopi v parlamentu ali stavbami, ko so proti volji domačinov grabil nova naselja v Nabrežini ali ko so Se godile Slovencem druge krivice. KPI je imela že dvajset let priložnost, da bi za Slovence kaj naredila. Slovenska skupnost v sodelovanju s KPI ni mogla Preprečiti raznarodovanja devinsko-nabre-•inske občine in sličnih pojavov drugje! KPi se je z ljubeznijo do Slovencev šo-firila in se kakor pav šopiri samo pred Slovenci; ko bi bilo treba kaj narediti, Pa njeni slovenski člani prihajajo pred ljudi s poparjenimi obrazi in obžalovanem, da je »od italijanskih tovarišev •ežlto kaj doseči za Slovence«. KPI, kateri so nas njeni slovenski pripadniki v nabrežinski in drugih zadevah vedno prodajali, danes hinavsko prote-stira, ko se Slovenska skupnost trudi, ^a bi od vladnih strank dosegla tisto, jtasar nam KPI ni hotela in ni mogla in jta danes noče in ne more dati! KPI hinavsko zavija oči, kakor da bi k'1 nabrežinski župan začetek in konec 'mega, kar potrebuje slovenska manjšina v Italiji. Slovenska skupnost ima pred očmi širše Potrebe slovenske manjšine in želi tvegati Poskus, da doseže njihovo demokratično Uredite'/ s tistimi, ki so odgovorni za dosedanjo politiko, a izjavljajo, da so Pripravljeni postaviti jo na novo podlago: na Podlago sodelovanja z demokratičnimi Slovenci. Mar ni vodstvo Slovenske skupnosti dolžno vsaj tvegati ta poskus, ko *e vrabci na strehi čivkajo, da nas polica, ki jo vodi KPI, vodi v asimilacijo ^ Postopno narodno umiranje? Slovenci, vsi moramo vedeti tole: ko % protestira proti sedanjemu poskusu ®tavenske skunosti, protestira proti odgo-v°rnemu delu za slovensko manjšino! Vsi tn°ramo vedeti tudi tole: ko Slovenska 8tatpnost zahteva od vladnih strank konec •umetnega raznarodovanja naših krajev, sPoštovanje mednarodnih obveznosti, za-k°ne za zaščito slovenske manjšine in ta?ne praktične ukrepe, se bori za koristi Vseh Slovencev, tudi pripadnikov Itali-feuske komunistične partije, ki danes klecajo zavedne Slovence in se požvižgajo 119 lastno odgovornost do naše manjšine! KPI je torej soodgovorna, da smo Slo-^tici v Italiji še vedno narodna manjšina j rez pravic! KPI protestira, ko Slovenska ’ 'taipnost išče primerna pota in sredstva ** odpravo tega stanja. Kaj torej hoče 'hi? Oblast, samo diktatorsko partijsko i ^ brezbožno oblast, v kateri bi zamrle | W i e pravice, tudi pravice slovenske manj-*tae! KPI očita Slovenski skupnosti, da misli sodelovati s tistimi, ki so krivi za gradnjo novih naselij v nabrežinski občini. Glede tega je Slovenska skupnost res v zadregi, s kom naj sodeluje tako, da bo te politike konec. Doslej je sodelovala prav v Nabrežini s KPI, a imajo prav njeni člani ravno glede novih naselij toliko masla na glavi, da naj raje molčijo kot grob, ker jim bomo sicer prisiljeni zavezati usta z neljubimi dokazi! Ali je morda greh, če Slovenska skupnost kliče tistim, ki so na vladi: Stojte! Ali je greh, če od njih med žilavimi pogajanji doseže obljubo, da se bo to zgodilo in če slovesno pove, da bo prekinila z njimi vse politične stike, ako bodo javno dano besedo kršili? Komunisti niso preprečili gradnje niti ene same hiše, pač pa so v parlamentu glasovali za nakazila za gradnjo teh hiš in zato so vsi njihovi protesti hinavski! KPI očita Slovenski skupnosti sodelovanje z vladnimi strankami, med kateri- mi je tudi Krščanska demokracija. KPI pa v svojih letakih molči, da je novo politiko do naše manjšine omogočila ali vsaj skuša omogočiti sredinsko-leva struja Krščanske demokracije, katero zaradi tega napadajo vsi italijanski desničarski in šovinistični krogi, med njimi tudi bivši župan Bartoli, s katerim se v napadih na Slovence (čeprav pod protititovsko masko) lahko kosa komunist Vidali. Zato kličemo Slovenski skupnosti: pogumno naprej v borbi za slovenske pravice! Ce bi tisti, ki so volili italijansko partijo, dali glasove Slovenski skupnosti, bi bil v Nabrežini z lahkoto izvoljen slovenski župan, če bi vsi slovenski volivci podprli Slovensko skupnost, bi lahko u-spešneje zagotovila naše koristi. Ne ozirajmo se na komuniste, ki jim gre samo za oblast KPI. Lepaki, ki so jih nabili po Trstu in okolici, so premajhni, da bi zakrili komunistično hinavščino. Politični opazovavec IZ PISMA NAŠEGA NAROČNIKA Z JUŽNE TIROLSKE Opatija Mariengarten, St. Pauls bei Božen, 29. jan. 1965 Tožb in pritožb — ne glede kakovosti lista —, marveč glede njegove dostave vam gotovo ne manjka. Tudi jaz že dveh številk nisem dobil. Ni jih, pa jih ni od nikoder! Saj vem, da črni rogač sovraži vse, kar le po katoliškem malo diši. Zato nam list kje zadržuje dalj časa, ga morda sam bere ali celo rabi za druge namene. Pa ne bom zaradi tega že takoj vrgel puško v koruzo in nehal list plačevati. Da ga le drugi bero, ki so njegovega branja še bolj potrebni kot jaz! Mene malo zanimajo drugi časopisi, za naš Glas pa bi bil pripravljen pustiti deset drugih! To je list našega duha, mišljenja in čustvovanja, naših katoliških in slovenskih interesov! Želim vam razmaha na globino in širino, da bi se razširili na vse primorske in druge zamejske Slovence. Delati je treba na to, da bi nas obiskaval dvakrat na teden. Katoliški dnevnik, to mora biti naša plamteča želja, ki naj bi se po možnosti čimprej uresničila. Časi so resni! Lepo pozdravlja , A. J. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiii JEZA JIH TARE Med Jugoslovani v emigraciji se že vsa povojna leta razpravlja o Jugoslaviji in njenem obstoju. Eni so za to, naj se ob prvi priložnosti Jugoslavija razbije v več neodvisnih narodnih državic; drugi pa zagovarjajo nujnost, naj se Jugoslavija ohrani kot celota vseh sedanjih jugoslovanskih narodov. Polemika zavzema včasih precej ostre tone. Tudi v našem listu smo kdaj kaj malega o tem objavili. Te dni smo o tej zadevi prejeli članek dr. A. Sfiligoja s prošnjo, da ga objavimo. Ker se nam zdi, da utegne zanimati naše bravce, to sedaj storimo. (Ured.) Londonski »Klic Triglava« štev. 285 z dne 23. februarja 1963 je priobčil moj članek »Jugoslavija jamči neodvisnost«, v katerem sem povedal, da kljub obširnemu in dolgotrajnemu poizvedovanju pri naših ljudeh iz Italije in Jugoslavije nisem dobil niti enega glasu proti Jugoslaviji. V RAZGOVORIH »Slovenske Pravde«, ki so namenjeni samo članom SP, sem pozneje, leta 1963, poročal še o svojih poizvedovanjih glede srbizacije Slovenije im zaključil, da je vsaka trditev o tem ne-osnovana. Srbski list »Savrem^nik« je ponatisnil moj prvi članek. Ne verjamem, da bi RAZGOVORI prišli v javnost. »Klic Triglava« in »Savremenik« pa sta namenjena javnosti in tako sta prišla v roke ljudem, ki se potegujejo za razkosanje Jugoslavije in torej za neodvisno Slovenijo. Nekaterim od teh je članek šel na živce. Sprva je rahlo z njim polemizirala torontska »Slovenska država«, lani se je pa o-sebno proti meni zagnala »Slovenska svoboda«, in sicer že v svoji prvi številki, ki je izšla v Momakovem v Nemčiji 1. avgusta 1964. Uredništvo »Slovenske svobode« je namreč stavilo predstavniku Akcijskega odbora za neodvisno Slovenijo sledeče vprašanje: »Kaj menite o napadih na slovensko osvobodilno gibanje v določenem zamejskem tisku, zlasti na napade nekega P. Š. v „Katoliškem glasu” - in na pisanje dr. Sfiligoja iz Gorice v srbskem „Savremc-niku"?« Predstavnik Akcijskega odbora je odgovoril takole: »To so posledice političnega ignorantstva, saj prejšnje slovenske gene- racije niso imele skoraj nobene politične vzgoje. Kolikor vem, niti'g. P. Š. niti dr. Sfiligoj nista nikoli protestirala, ko smo morali dijaki v stari Jugoslaviji trgati Cankarjeve spise iz šolskih beril in se je smelo pisati o Sloveniji samo kot o Dravski banovini, slovenska zastava pa je bila prepovedana. Sprašujem pa se tudi, zakaj ne gresta rajši živeti v Jugoslavijo, če sta tako navdušena zanjo. Sicer pa je bilo njuno pisanje slabo sprejeto celo pri tistih, ki jih smatrata za svoje pristaše, ker je bilo samo izraz oportunizma in pasivnosti-Želim si samo, da bi bilo takih ljudi čim manj, da bi se bodočim slovenskim generacijam ne bilo treba sramovati slovenske zgodovine.« Tako! V »Slovenski svobodi« nisem našel nobenega imena, niti imena urednika niti imena predstavnika Akcijskega odbora, da bi jima odgovoril neposredno. Počakal sem še na drugo številko lista v upanju, da naletim na kako dme. Zaman! Gornji intervju pa je dobesedno ponatisnila »Slovenska država« z dne 1. novembra 1964, ki mu je dala naslov »Slepci ali izdajalci?«. — Zato odgovarjam, kakor sledi. Po objavi navedenih člankov sem še nadalje in z večjim zanimanjem poizvedoval o mnenju in želji Slovencev glede rušitve Jugoslavije in nastoja neodvisne Slovenije ter o srbizaciji Slovenije. Pa so bili vsi glasovi zopet ravno taki, kakršne sem v svojih člankih že navedel. Stvari sem pogledal v oči še globlje in naročil dobro znani osebi, naj vpraša kake visokošolce iz Ljubljane, kaj vedo o stvari in kaj o njej pravijo. Odgovor se je glasil: Vprašanje neodvisne Slovenije ne zanima nikogar v Sloveniji. Stotine Slovencev, jugoslovanskih državljanov, ki prihajajo v Gorico, so mi dali in mi ponavljajo enak odgovor. »Tistim, ki se zaganjajo proti južnim bratom,« mi je dejal neki ljubljanski vi1 sokošolec, »recite, da Slovenija nujno potrebuje delavcev. Vprašajte jih, odkod naj jih pokliče, če ne iz južnih krajev države. Hvala Bogu, da jih lahko dobi odondot.« Glede naseljevanja ljudi iz južnih krajev Jugoslavije v Sloveniji so mi pa odgovorili : Živa resnica! »Slovenija dobi z juga delavce, žito, surovine in drugo. V tem oziru ni odvisna od tujine in tako prihrani zlato, ki ostane doma.« To so besede Slovencev, jugoslovanskih državljanov, ki žive v Jugoslaviji. Navedel sem to, kar sem slišal, in poudarjam, da nisem slišal niti enega samega glasu za razkosanje Jugoslavije in za nastanek neodvisne Slovenije. »Škoda, da niso z nami še Bolgari,« pravijo mnogi. »Razkosati Jugoslavijo pomeni narodni in politični zločin,« mi je dejal starejši goriški izobraženec. Osebno se z izjavo tega izobraženca strinjam in odkritosrčno povem, da je misel neodvisne Slovenije neutemeljena. Teoretično je lahko zamisel kot taka sprejemljiva, toda stvarno gledana in vzeta je nepotrebna in popolnoma zgrešena. Na Jugoslavijo in tudi na samo Slovenijo gledajo od raznih strani poželjive oči...' Močna država nudi večjo varnost in širši notranji trg od majhne, ki postane ob prvi priliki plen sovražnika. To mora razumeti vsak Slovenec, to razumemo zlasti Primorci, ki kljubujemo tuji sili že več kot trinajst stoletij in nam je fašizem prisodil narodno smrt, pa smo se mu uprli, mnogo pri tem žrtvovali in ga pomagali uničiti. Ne rečem, da se ne najdejo tudi taki Slovenci, ki so proti Jugoslaviji in za neodvisno Slovenijo. Jaz nisem naletel na nobenega. Vem pa, da se najdejo hudo jezni ljudje, jezni na Srbe, čeravno ne znajo povedati zakaj. Take ljudi tare neka čudna, neopravičena jeza. Če kaj ni prav v Jugoslaviji, se mora pač medsebojno razčistiti, da bodo vsi državljani popolnoma enakopravni, enako pravilno in učinkovito zaščiteni, nobenemu podrejeni, po nikomer izkoriščani. Uveljaviti načelo medsebojne pomoči, pomagati revnim in zaostalim bratom! To narekuje bratska ljubezen, to veleva človečanski čut, to narekuje krščanska solidarnost ! Gorica, dne 1. februarja 1965 Dr. Avgust Sfiligoj Radio Trst A Spored od 7. do 13. januarja Nedelja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 9.30 O vineu zapojmo! — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »VVinnetou« - 5. del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 Znani pevci: Fred Bongusto. — 15.30 »Lov na wtoisky«, radijska detektivska igra. — 18.30 Glasba s filmskih trakov. — 20.30 Iz slovenske folklore - Lel j a Rehar: »Oženi se, oženi se, mitj sin«. — 22.10 Klasična simfonija -Franz Joseph Haydn: Simfonija št. 26 v d-molu. Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore -Lelja Rehar: »Oženi se, oženi se, muj sin«. — 17.20 Širimo obzorja: »Slovenski študent v preteklih časih« - napisal Rado Bednarik. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.15 Plošče za vas: 17. quiz oddaja. — 20.35 Lucijan Marija Škerjanc: Sonetni venec, kantata v treh delih za soliste in orkester - Orkester Slovenske filharmonije. Torek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 17.20 Italijanščina po radiu - 24. lekcija. — 18.30 Sodobna simfonična glasba. — 19.15 Radijska univerza - Tone Penko: Kraška flora: (12) »Čeladasta kukavica«. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 Slovenske novele 19. stoletja - Josip Vošnjak: »Pepita«. — 22.25 Solistični inštrumenti v času od 17. do 19. stoletja. Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Brali s.mo za vas. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov - pripravil Dušan Pertot. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča »Verdi«. V odmoru (približno ob 21.15): Iz pesniških gajev: »Aco Šopov« — pripravila Zora Tavčar. Četrtek: 11.45 Italijanski orkestri in pevci. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. — 17.20 Italijanščina po radiu - 25. lekcija. — 17.35 Iz albuma lahke glasbe. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: (15) »Prešernova resignacija ob Juliji«. — 20.35 »Hudobni človek«, radijska suita v desetih slikah. — 21.30 Alojzij Mav: Pastoralna maša za zbor in orkester — Orkester in cerkveni pevski zbor iz Skednja. Vodi Dušan Jakomin. — 22.50 Sodobna italijanska glasba. Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek s po-slušavkami. — 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 18.30 Jugoslovanski solisti. — 19.15 Odporniško gibanje v italijanskem pripovedništvu - Giorgio Pul-lini: (4) »Rezistenca kot moralno izkustvo«. s— 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30): Socialne vede - pripravil Drago Štoka. Sobota: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 Kulturni odmevi: dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. — 15.30 Panorama tujih simfoničnih orkestrov - Simfonični orkesteT iz Cincinnatija. Franz Schubert: Simfonija št. 3 v D-dura. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Tita Birchebner« iz Tapogliana.— 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.00 Slovenski moderni samospevi. — 19.15 Družinski obzornik - urednik Ivan Theuer-schuh. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Emil Adamič«. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. '•••iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM S H M E J A j Verjetno je učitelj že o božiču naredil ;j°čen načrt, kako ga bo Hubert nalagal ta kako bo on sam skrit prisluškoval vsem upnikovim izjavam. Na podlagi njegovih previdnih pripomb glede meje pri Gorici 50 zlahka prišli na misel, da postavijo na ^kopališče razmejitveni napis in njega tahažijo zločina proti državi gostiteljici. 6t so vsi drugi krivci bogoverci, je mo-itj le Steiner zjutraj »k maši« na po-°E>aMšče, da je ondi ustvarjal javno mne •e proti župniku in hkrati oprezoval, kak-odmev bo pri ljudeh imela postavitev Vsa. Gospod Simon je sam pri sebi moral Vnati, da je učitelj dober režiser, on ^ dotlej klaveren igralec. Učitelj ga pred Vij meseci res (ni naznanil, ker ni imel i t Sedaj je vse tako uredil, da jih ima Vij. In kakšnih! Kaj stane te ljudi, tali po krivem pričati zoper katoliškega tahovna, ko nimajo nobene vere! ^ušebrižniikov položaj bi bil v resnici jta^jiv, 6e bi ne bil našel tistega robčka. Vrtov žepni robec pa je v župnikovem potrtem srcu budil up in mu dajal poguma, da se bo igra iztekla drugače, kot si je konec zamislil režiser. Gospod Simon je še vedno mogel sam v sobi upravičeno upati, da bo iz klavrnega igralca postal glavni junak komedije. Gostilničarka je približno vedela, kaj se dogaja v župnikovem srcu. Ni se ji zdelo prav nič čudno, da župniku učiteljeva bližina ni bila po godu. Saj je ona najbolje vedela, kako zelo sta si ob slovesu prišla navzkriž. »Bi bilo menda res boljše, ako vam ne bi šla pravit, da je učitelj sinoči tu spal. A če ste spraševali, človek tudi ne more molčati. Pozneje bi verjetno izvedeli drugod in bi vam spet ne bilo prav. Gostilna je pač gostilna. Jaz mu nisem mogla prenočišča odreči. Verjetno je itak ves čas trdno spal...« je gostilničarka pričela sebe opravičevati in župnika tolažiti. »Ne! Je prav, da vse vem. Kolikor prej, toliko boljše. Če mi že niste sinoči utegnili povedati, kako Imenitnega gosta ste vzeli pod streho, da bi ga šel pozdravit ali da bi vsaj tiše govoril, da ga ne bi zbudil, je bilo zelo primemo, da vsaj danes niste molčali. Tako si morem marsikaj pojasniti. Bi mi morda mogli nekoliko namigniti, o čem so vsi štirje govorili?« je župnik spet čisto mirno odgovarjal in spraševal. »Od nas ni bil nihče pri njih. Hoteli so biti sami zase. Dekla pravi, da je slišala iz sobe večkrat vaše ime. In pa smejali so se tako kot že zlepa ne...« »Prav! Bomo videli, kdo se bo zadnji smejal. Kdor se zadnji smeje, se najbolj smeje!« je bil župnik zadovoljen, ko je zvedel, da so ministri na nočni seji o njem govorili. Domov grede je dušebrižnik po mir- nem preudarku uvidel, da mu ne preostane drugega, kakor da počaka na naslednjo potezo svojih nasprotnikov. Nekoliko je mislil na to, da bi se umaknil v taborišče, a je misel zavrgel, ker se mu je zdelo, da bo za tako nečasten umik še pozneje dovolj časa. Le svoje in župnijske reči je doma za vsak primer pričal spravljati v red in čakal na mežna-ričina poročila. Vendar mu ženska dolgo časa ni prišla nič posebnega poročat. Šele naslednjega dne ob eni popoldne jo mežmarica pritekla v župnišče tako naglo, kot da bi se bala, da jo bo Zoper- nigbauerin prehitela. Njeno lakonično poročilo je Imelo obliko povelja ali vsaj nujnega nasveta. Glasilo se je: »Gospod župnik, hitro hitro se skrijte! Po -fari hodijo — žandarji!« NEJAVLJEN OBISK Medtem ko je gospod Simon doživljal na Slemenici praz za novo leto grozotne ure pričakovanja, kaj se bo izcimilo iz nesrečnega razmejitvenega napisa na pokopališču, se je pa bližal njegovemu župnišču neznan človek. Prihajal je iz begunskega taborišča v dolini. Na pot ga je bilo spravilo pripovedovanje gospoda Pavla, sošolca slemeniškega dušebrižnika. Gospod Pavel je bil namreč pred božičem obiskal gospoda Simona na Slemenici in po povratku v taborišče tam na vso moč hvalil idilično življenje slemeniškega župnika. Hvalil je njegove farane in lepo cerkveno petje. Pripovedoval je o nebeško lepem razgledu, ki ga ima gospod Simon izpred župnišča po velikem delu Koroške. Pozabil ni omeniti zelenih gozdov in čistega zraka, ki ga ljudje ondi vdihavajo. Še bolj je poveličeval tečno hrano, ki jo dušebrižnik uživa po izredno nizki ceni. V dokaz, da na Slemenici nihče ni podhranjen, je od časa do časa pokazal kako klobaso ali kos potice in ju meni nič tebi nič pogumno zaužil vpričo strmečih taboriščnikov. Ljudje so ga poslušali z odprtimi usti. Nekaterim so se iz njih celo sline cedile. Drugim spet se je milo storilo ob misli na predvojskine čase, ko je bilo tudi doma vsega dovolj. Marsikomu je bilo vedno bolj žal, da životari v taborišču, ko bi si izven njega mogel urediti veliko prijetnejše in človeka vrednejše življenje, kakor v taborišču pod angleškim varu-štvom. Tudi onegavi Nace iz Doba — kdo od taboriščnikov ga ni poznal? To je tisti Nace, ki se je dal repatriirati zgolj zato, da je mogol v drugič pribežati na Koroško in repatriacijski komisiji povedati, da nima krvavih rok, ker je šele pred kratkim ušel iz Jugoslavije — ta Nace, pravim, je tudi zalo rad poslušal gospoda Pavla, zlasti še, ker je poznal gospoda Simona že veliko let. □ RIŠKE NOVICE Zelo lepo uspel večer katoliškega tiska v Gorici Nedelja katoliškega tiska je zbrala v Gorici v plemeniti volji, podpreti to pomembno sredstvo za rast božjega kraljestva na zemlji, vse ki ljubijo stvar Cerkve in si želijo, da bi se njen glas čul po vsem svetu. Dopoldne so bile po vseh naših verskih središčih v mestu, kakor tudi po slovenskih farah na deželi pridige o pomenu katoliškega tiska ter o naših dolžnostih podpirati in širiti ga. Verniki so velikodušno tudi darovali v te namene denarne prispevke. Popoldne je pa spet zaživela dvorana Katoliškega doma v Gorici. Galerija je bila čisto polna, prostor v dvorani pa tudi zadovoljivo, tako da so le tu in, tam samevali kaki nezasedeni sedeži. Letošnjemu kulturnemu večeru so dale svežine in toplote naše skavtinje in skavti iz Trsta. Sedaj smo videli od blizu, kaj vse lahko ta sodobna mladinska organizacija doseže od mladega človeka. Potem ko je msgr. dr. Franc Močnik vse navzoče s toplo besedo pozdravil, so skavtinje najprej odpele dve pesmi, nato pa je njih duhovni vodja dr. Jože Prešeren v prijetnem govoru obdelal dva sodobna problema: naš tisk in naše organizacije. Sledili sta dve igrici. Skavti so odigrali prizor pri turškem sodniku, dekleta pa pokazale strahove v planinski koči. Oba nastopa sta bila občinstvu všeč, saj so vsi nastopajoči zelo naravno podali svoje vloge. Ves čas kulturnega večera se je pa razvijal tudi bogat. srečolov. Dobitkov je bilo 350, ki so vsi našli srečne dobitnike. Tudi srečke so bile vse razprodane. S tremi pesmimi, ki so jih za zaključek zapele tržaške skavtinje, se je ves program v lepem redu dokončal, vsi navzoči pa so odhajali zadovoljni ob dvojnem spoznanju: da raste med nami nov zaveden slovenski in katoliški rod, da pa istočasno starejši rod zvesto podpira vse, kar je v zvezi s Cerkvijo in našo Slovensko besedo. Nadškofova maša za časnikarje in tiskarje V kapeli sv. Križa v nadškofijski palači je goriški nadškof msgr. Pangrazio na dan sv. Frančiška Šaleškega daroval sv. mašo za pisatelje, časnikarje in tiskarje. Nadškofu sta asistirala msgr. dr. Močnik in dr. Kazimir Humar kot zastopnika Katoliškega glasa. Ob evangeliju je nadškof Pangrazio spregovoril navzočim in jih o-pozoril, kako mora tisk vedno služiti resnici in biti nosilec vere in morale. Po sv. maši so se vsi udeleženci zbrali v nadškofijski dvorani, kjer je najprej dekan goriških tiskarjev prof. Alberto Bal-laben pozdravil g. nadškofa in se mu v imenu vseh navzočih zahvalil, da je zanje daroval sv. mašo in za lepo srečanje z njim. Sledila je zakuska, med katero se je nadškof zanimal za vsakogar in se z vsakim prijazno razgovarjal. Otvoritev nove župnije Sv. Pija X. Nadškof msgr. Pangrazio je v nedeljo 31. januarja prvič prišel na pastoralni obisk novo ustanovljene župnije Pija X. pri pevmskem mostu in s tem uradno odprl to novo dušnopastirsko središče. Popoldne ob štirih je g. nadškof najprej bla- goslovil zasilno kapelo tega naselja, nakar je daroval sv. mašo in imel na navzoče župljane priložnostni govor. Za župnika te nove župnije je g. nadškof imenoval don Giuseppe Cocina. Narejen je že načrt za zgraditev nove lepe cerkve v obliki polkroga. Načrt so izdelali arhitekt Frandolich, ing. Giannini in arhitekt Lovisato. Cerkev bodo zgradili kasneje, a za sedaj bo dobro služila vernikom tega novega naselja že omenjena kapela, ki se nahaja v farni dvorani. Prepoved kretanja avtomobilom z registracijo iz leta 1957 Od 1. februarja dalje ne bodo smeli več voziti avtomobili, registrirani leta 1957 in ki potem niso bili več pregledani. Teh je 195.540. če bo po 1. februarja cestna policija zasačila ta vozila na cesti, bodo morali njihovi lastniki plačati globo od 6 do 10.000 lir. Številke evidenčnih tablic od avtomobilov, ki so zapadle, so za Gorico vse številke 12.839 navzdol, za Trst pod 29.185 in za Videm pod 39.520. Nagrada slovenski doktorici za tezo iz zemljepisa V torek 19. januarja so na pokrajinski seji, kateri je predsedoval dr. Chientaroli, nagradili tezo, iz katere je pred kratkim na tržaški univerza doktorirala gdč. Ana Šturm iz Gorice. Teza je imela naslov: »Soška dolina iz zemljepisno-antropološke-ga vidika«. Avtorici so nato podelili še nagrado v znesku 50.000 lir. Dr. Ani Šturm, ki je študirala na slovenskih srednjih šolah, k laskavemu priznanju iskreno čestitamo. Dan vajenca Na dan sv. Janeza Boška so v Italiji praznovali dan vajenca. Tudi v Gorici se je zanje brala sv. maša v kapucinski cerkvi. Zal pa vajencev skoro ni bilo videti pri sv. daritvi. Ob 10. uri so imeli vajenci v telovadnici zavoda Lenassi proslavo, katere so se udeležili predstavniki oblasti, ravnatelji raznih tvrdk in tovarn te-r vajenci in njihove družine. Nuklearni center bodo vendar pričeli graditi Po dolgih diskusijah na pristojnih mestih so pred dnevi dali gradbeni načrt raa licitacijo. Zmagalo je podjetje Cana-rutto in slednje bo tudi gradilo novi fizikalni center pri Miramiaru. Za ta dela sta se za sedaj obvezali občinska in pokrajinska uprava, da bosta prispevali vsaka po 200 milionov lir, za opremo pa še vsaka po 50 milijonov lir. RZASKE NOVICE Prva sveta maša v slovenskem jeziku Po naročilu tržaškega g. nadškofa bo v nedeljo 14. februarja ob štirih popoldne v rojanski cerkvi prva sveta maša v slovenskem jeziku. Namen te maše je, da vidijo duhovniki in verniki, kakšna bo sveta maša od 7. marca dalje. Služi torej za lažjo pripravo na spremembe v bogoslužju. Civilno priznanje dveh novih župnij Državne oblasti so priznale ustanovitev dveh novih župnij, in sicer župnije v Mač-kovljah in na Pesku. Na Pesku dobi svoj novi sedež starodavna župnija Gročana. Nabirka za lačne po svetu v tržaški škofiji Nabirka za lačne po svetu v tržaški škofiji je dala v preteklem letu 7,800.000 lir. Ves zbrani denar je že odposlan za pomoč v razne dežele, tako v Jordanijo, Brazilijo, Kolumbijo, Kenijo, Burundi, Čile, Sudan in Pakistan. Pastoralni obiski v tržaški občini Zadnji škofijski list v Trstu našteva župnije, kjer bo g. nadškof v tem letu opravil pastirski obisk. Tu omenjamo le slovenske župnije in tiste župnije, kjer je slovenska služba božja. Sv. Jakob (28. marca), Sv. Vincenc Pa-valski (2. maja), Sv. Janez Bosoo (9. maja), Skedenj (16. maja), Sv. Ana (27. junija), Kontovel (11. julija), Trebče (tudi 11. julija, a gre verjetno za pomoto in bo na Kontovelu obisk 4. julija), Katinara (22. avgusta), Opčine (29. avgusta), Prosek (7. novembra), Sv. Križ (14. novembra), Dolina (21. novembra), Riomanje (28. no- vembra), Boršt (5. decembra) in Boljunc (12. decembra). Kot vidimo, pridejo na vrsto vse slovenske župnije razen Bazovice, Rapentabra in Mačkovelj, kjer je bil pastirski obisk preteklo leto. Prva seja občinskega sveta v Dolini V ponedeljek 25. januarja je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Dolini. Po potrditvi vseh izvoljenih sve-tovavcev (20), so sledile volitve župana in odbornikov. Pred glasovanjem so voditelji svetovalskih skupin podali svoje programe in izjave. Stališče 'liste »Slovenske skupnosti« je razložil dr. Alojz Tul, ki je orisal stanje lokalnih političnih sil po zadnjih volitvah, se zahvalil volivcem za zaupanje ter kritiziral staro občinsko upravo, da je sprejela zelo važne sklepe brez posvetovanja z občinskim, svetom. Pri tem je naglasil, da se mora s takim načinom postopanja z občinskim svetom prenehati. Naloga opozicije je, da opozarja župana in odbor na morebitne napake ter nadzoruje njihovo delovanje ter s svojimi nasveti in predlogi pripomore k dobri u-pravi. Potem ko je razložil značaj opozicije »Slovenske skupnosti«, ki je načelno — politične narave, je izrazil upanje, da bo mogoče v konkretnih upravnih zadevah tudi sodelovati. — K besedi se je oglasil tudi Žerjal Friderik (SS). Danilo Lovrečič je podal izjavo, da bodo svetovavci SS oddali bele glasovnice. Za župana je bil ponovno izvoljen Dušan Lovriha s pičlo večino 12 glasov od skupno 20. Zanj je glasovalo le 10 komunističnih in dve sooialistična (PSI) sveto-vavca. Svetovavci »Slovenske skupnosti« so oddali bele glasovnice. lllltlllllnliillltlllllllllia!llltlllllllllllllllllltllMlllllllllltllltlllllllllltllllllllllllllllltlllllll!llllllllllllllHlllllltlllllMlllilllllltlllllll!llllllll:llll[lllllllllMM!lllllllllllllllflllllllllfllllllllllllllllia!llllllllllllltllIIIIIIIIIII||||{tlilllllll!llll[l!llll|[|||||||||ltlllllllllllllllllllMlltlll Bil pa je Nace zaradi težkih življenjskih izkušenj in preizkušenj zelo previden. Zato gospodu Pavlu ni takoj vsega verjeti, kot je verjel repatriacijski komisiji, ko se je prijavil za povratek. Pač pa je spraševal gospoda Pavla vse mogoče podrobnosti in hotel dobiti od njega najtoč-nejših podatkov o Slemenici. Po skrbnem preiskovanju in preudarjanju se je Nace odločil, da je treba zadevo na licu mesta osebno preiskati. Novo leto je še hotel preživeti v taborišču. Odhod je določil za naslednji dan. Da ne bi o njem zmotno mislili, da je že drugič nasedel repatriacijski komisiji ali da so ga Angleži odvedli v Volšperk, je čez dan večkrat namignil, da bo šel v novem letu okrog kmetov dela iskat. Naslednjega dne ob dveh popoldne je Nace že potrkal na vrata slemeniškoga župnišča. V nasprotju z gospodom Pavlom, ki se je zaradi varnosti vozil z vlakom, je Nace »vzel« omnibus in tako vožnjo za nekaj ur skrajšal. Nace je računal tudi s tem, da utegne njegov nenadni obisk spraviti župnika v zadrego. Saj mu ni bilo znano, da gospod Simon nima lastnega gospodinjstva. Zato je imel izgovor za svoj nagli prihod že pripravljen. Ko je dušebrižnik čul močno trkanje na vrata, je bil prepričan, da so orožniki pred vrati. Odkar mu je mežnarica prinesla neprijetno vest, je neprestano mislil nanje in na posledice, ki jih bo preiskava zanj imela. Ako je gospod Simon dotlej še mogel rahlo upati, da bodo dogodki prejšnjih dni prešli v pozabo brez hujših posledic, mu je bilo sedaj docela jasno, da gre zares. Nacisti so ga ovadli oblasti, da ga spravijo iz fare še pred birmo. Bogve česa vsega ga dolže? Zato je preplašeni dušni pastir skrbno preudarjal, kaj naj stori. Ali naj zbeži; ali naj se skrije, kot mu je svetovala mežnarica; ali naj jih počaka. In če jih počaka, ali naj pade prednje na kolena ali pa naj se vede pred njimi samozavestno, kakor da bi se jih prav nič ne bal. Gospod Simon je tehtal razloge za in proti. Da bi sbežai, je bilo nemara že prepozno. Tudi čes je bil za beg vse prej kakor primeren in ugoden. Ako bi ga orožniki opazili, bi verjetno celo streljal za njim. Z neuspelim begom bi še bolj potrdil sumnjo, da je on postavil napis na pokopališču. Za skrivanje se tudi ni mogel navdušiti. Ako ga najdejo, ga bodo najprej vprašali, zakaj se je skril, če se čuti nedolžnega. Odkrili bi ga pa zelo verjetno. Brez dvoma bodo orožniki preiskali vso hišo od vrha do tal. Šli bodo na podstrešje in v klet. Odpirali bodo omare in predale. Morda, morda ne bodo pogledali pod posteljo... Gospod Simon je brž zavrnil tudi to poniževalno misel in ostal na svojem mestu. Sklenil je celo, da bo orožnikom odgovarjal kratko in kolikor mogoče pogumno, da ne bodo mogli dobiti vtisa, kakor da se čuti krivega ali da se jih boji. Kljub temu pa je strah rastel od trenutka do trenutka... (se nadaljuje) Cesta cvetlic Že več časa se govori o novi cesti, ki bo dolga tri kilometre in ki se bo vila iz Miramara proti Proseku-Kontovelu. Tu, kakor znano, ni samo lep turistični kraj, ampak je še to večinoma zemlja in to slovenska zemlja, ki jo obdelujejo naši pridni vinogradniki in cvetličarji. Ako bo do udejstvitve te lepe nove poti res v kratkem prišlo, bo naš človek imel od tega veliko korist, saj, kakor se sliši, bodo ob cesti položene tudi nove vodovodne ce- vi in voda je tu silno potrebna za kakršno koli delo na polju. Seveda naš človek bo moral pri vsem tem tudi skrbno paziti, da ne zdrkne v roke raznim tujerodnim špekulantom, ki si bodo za enega belega in enega črnega skušali prisvajati naša polja tudi na tem področju. OBVESTILA SVETI IVAN Novo slovensko versko in prosvetno središče Kakor smo že večkrat pisali v našem listu, gradijo katoliški Slovenci na Tržaškem in sicer pri Sv. Ivanu, ki je tudi središče in žarišče slovenske kulture in omike (tu je naša višja gimnazija, licej, realna gimnazija, trgovska akademija in nedaleč tudi univerza) svoj novi dom. Dela dobro napredujejo. Zidarska dela nadzoruje nam dobro znani šolnik inž. Milan Sosič, sposoben stavbenik in gospodarstvenik. Akcijo za *postavitev našega novega katoliškega središča je pričel vsem našim rojakom na Tržaškem priljubljeni gospod Peter Šorli z njemu lastno vztrajnostjo, pogumom in optimizmom. Svetoivanski Slovenci, in z nami prav gotovo v duhu vsi narodno zavedni Slovenci na Tržaškem, spremljajo z veliko simpatijo to veliko akcijo, ki bo v doglednem času privedla do tega, da ne bomo več beračili po tujih prostorih, ampak bomo prišli vendar enkrat do udobnih, modemih in lastnih prostorov za naše organizacije in to seveda v bližini naših šol, kar je za našo mladino zelo važno in prav tako blizu prometnih zvez. Med najlepšimi in najbolj aktivnimi slovenskimi farnimi skupnostmi na Tržaškem je brez dvoma svetoivanska. Iz predmestja, ki je danes že pravo mesto, sega in privablja rojake tudi z Lonjerja, Katinare in lahko rečemo potom udobnih tramvajskih zvez tudi celega mesta. Ko ob nedeljah zazvoni k slovenski maši, je kot bi bili nekje na Slovenskem. Lepo uglašen pevski zbor še bolj povzdiguje to prisrčno in prijazno domačnost. Kaplan Peter Šorli veselo, prijetno in ljubeznivo veže našo svetoivansko katoliško skupnost. Ve. za vsakega bolnika, kje je, in ga obišče, ve za vsako našo družino in jo zato rad obišče. Zato je potrebno, da so mu prav vsi svetoivanski Slovenci pogumno ob strani, kakor tudi vsi tržaški Slovenci, da tako veliko stvar, kakor je zgraditev novega prosvetnega katoliškega doma, izpelje srečno do konca. Z velikim veseljem pričakujemo dneva, iko se bomo svetoivanski Slovenci, nekoč tako ponosni na naš Narodni dom, veselili skupno z ostalimi tržaškimi rojaki. Zato bi morali priskočiti na pomoč z denarnimi prispevki prav vsi, da bo stavba čimprej pod streho. Podajmo si zato vsi tržaški Slovenci pogumno roke in združeni poskrbimo, da bomo imeli v novi dvorani čimprej tudi prvo našo res slovensko prireditev. Saj bo novi Dom zopet dokaz velike ljubezni do vere očetov in materine besede, ki tli v srcih svetoivan-skih Slovencev. — Prispevke sprejema č. gospod Peter Šorli, Trst, trg Gioberti 10, tel. 48055. TJ. Mko OBČNI ZBOR Zveze slov. katol. pro svete se bo vršil v nedeljo 14. februar} ob 17.30 v prostorih Katoliškega doma 1 Gorici. —• Dnevni red: Branje zapisni)! j zadnjega občnega zbora; poročila; volitve slučajnosti. — Vse včlanjene organizacij in tudi drugi so vabljeni, da se oboneg zbora udeležijo. Predsednik IZŠLA je peta številka »Pastirčka«. N 20 straneh nudi zelo veliko prijetnega i vzpodbudnega branja. Naj posebej opo® rimo na lepo zgodbo o Petrčku D’ Airell ki je z žrtvijo svojega življenja doseg« spreobrnjenje svojega očeta, številko kras več lepih slik, ki izražajo zimsko ,razpol< ženje. Ne manjkajo uganke in zanke. Vs številka priča, da živijo tisti, ki »Pastiri ka« urejujejo, v tesnem stiku z našo mJ3 dino in poznajo njene težnje in potrebe. | Naj bi naši starši poskrbeli, da pride »P> stirček« v vsako slovensko hišo na Pr morskem, kjer imajo šoloobvezne otroke DAROVI Za Katoliški dom: Družbenica S. M. spomin pok. mame g. voditelja 10.00( družbenica R. M. 7.000; družbenica Š. 5.000; Štefanija Bremec 2.000; N. N. 1.000 N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. 1 1.000; N. N. 3.200; N. N. 1.000; družina 1 N. 500; U. Z. 3.000; N. N. 1.000; družbe« ca N. N. 13.000; N. N. 25.000; F. Dofc 1.000 lir. — Vsem dobrotnikom Bog J* vrni! Za Alojzijevišče: Krožek izobraženk B mesto cvetja na grob matere gdč. Neli Pavšič 6.000; N. N. 3.000; Pavla Klanjšče! Oslavje 500; družbenica N. N. 5.000; B. 5.000; M. Ž. 3.000 lir. — Bog povrni vse> dobrotnikom! Za Marijin dom v Rojanu: Spacal 3.09 Raldi 1.000; Kastelic 1.000; V. K. S. 7.00-' Danilo Piščanc 2.000; Rutar 1.000; P. 0 raldi 1.000; Natali 2.000; M. Geržina 5.0$ Sirite »Katoliški glas* Jože Majcen 1.000; K. M. 2.000; Widm^ 2.000; M. F. 1.000; D. N. 60.000; Ka^ 1.000; Darjo Bizjak 2.000; F. A. 5.000; # rij a Oberti 10.000; Ivanka Piščanc 8.0$ Ščuka 1.000; Aprosio 1.500; P. Ule 1.00® Viktorija De Ross 5.000; P. Rozeta 1J Miklavčič 1.000; Franc Vončina 1.000; šJ 5.000; Jože Jamnik 5.000; L. M. 3.000; Ik 1.000; Z. J. 5.000; Marija in Livio Ferhi v spomin pok. Marije Požar 2.000; N. ** 1.000; N. N. 3.000; R. G. 2.000; Ivanka t drič v spomin pok. sestre Zore 2.000; Al*1 zija Koch v spomin Zore Kodrič 3.000; š> ca 1.000; Giraldi 2.000 lir. — Bog pta£0 Za Zavod sv. Družine: Dr. Nikolaj To' kli v. počastitev spomina blagopokojneJ svetnika Alberta Komavec 5.000 lir. Tvrdka A. PERTOT - Trst, ul. Ginnast^ 22 - tel. 95998 IŠČE VEŠČO POMO1' NICO od 15 do 22 let. VZGOJITELJICA DOBI SLUŽBO v Rim11; Učiteljica brez službe ali kakšna ga izobraženka dobi lahko takoj U* sto vzgojiteljice trem deklicam P11 slovenski družini. Plača 45.000 lir ^ mesec, hrana in stanovanje. — ^ nudbe s sliko poslati na: LEVSfl Hotel »Bled«, Via S. Croce in salemtne 40, Roma. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpi trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 71'1 davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močrt^ Tiska tiskarna Budin v Gorici A. PERTOT TRST ul. Ginnastica št. 22 - tel. 95998 NUDI OB KONCU SEZONE RAZPRODAJO OSTANKOV ZIMSKEGA BLAGA---- OD 20 - 50 % POPUSTA VSAK NAKUP V NASI TRGOVINI POMENI PRIHRANEK IN DOBRA KVALITETA