KOLEDAR OBRAMBNE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V UJUBUJANI IZDALO IN ZALOŽILO VODSTVO (pni na&upu ta$(iettega e&tacitnega fttaga se blagovolite p o služiti veieitgovlne Ct, £. Sftatiertte StjutiCiana KOLEDAR OBRAMBNE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI €, » > !*; t i / U O * I u i 1935 CENA DIN 15 V LJUBLJANI 1934 NATISNILA »NARODNA TISKARNA« V LJUBLJANI (njen PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK) VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I. ZEDINITELJ Strašen udarec usode je posegel v razvoj našega državnega življenja. Grenka vest o smrti velikega in slavnega vladarja Jugoslavije je pretresla in navdala s trpko tugo srca vseh državljanov. Jugoslavija je zavita v črno kopreno najglobljega žalovanja. Gnusen zločin je prerezal nit življenja N j. Vel. kralju Aleksandru 1. dne 9. oktobra v francoskem mestu Marseitleu v trenutku, ko je stopil na tla svoje najzvestejše zaveznice, velike Francije, hoteč osebno prisostvovati za ves svet važni manifestaciji neomajne zvestobe Francije in Jugoslavije, ki sta pobornici vztrajnega napora za mir in konsolidacijo Evrope. Vse njegovo življenje je bilo niz mučeniških žrtev za Jugoslavijo. Ni ga zlomil napor albanske Golgote, ne nečloveški napori svetovne vojne. Niso ga uklonile težave ob gradnji našega skupnega doma. Smrt ga je dohitela pri najplemenitejšem delu za svetovni mir. Žrtvoval je svoje viteško življenje v neomajni ljubezni do jugoslovenske države, za nje procvit, kulturo in blagostanje. Svojo največjo in najpomembnejšo diplom matsko akcijo za svojo dtžavo je zapečatil s svojo srčno krvjo. Njegovo brezmejno ljubezen do domoi vine potrjuje njegov zadnji vzdih: »Čuvajte Jugoslavijo!« Umrl je kraljnnučenik, zapustil nam je grenko tugo in žalost, a zapustil nam je tudi oporoko — svet nauk: Ljubite se med seboj, bodite iskreni in složni, da obdržite in očuvate s tolikimi žrtvami in prelito krvjo pridobljeno svobodno Jugoslavijo. oSoolMlT ilftl \ ' t : NJEGOVO VELIČANSTVO VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I. ZEDINITEL.I NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ PETER II. KR. NAMESTNIŠKA OBLAST Ko je prišla v Beograd strašna vest o smrti iNj. Veličanstva kralja Aleksandra I., je povabilo Nj, Vi-sočaostvo knez Pavle v kraljevski dvor na Dedinju 9. oktobra 1904 ob 20. uri predsednika ministrskega sveta g. iNiikolo T. Uzunoviča, upravnika mesta Beograda g. iMianojla Lazareviča in poveljnika kraljeve garde armijskega generala g. P. R. Živkoviča. Prisoten je b;l tudi prvi adjutant iNj. Vel. kralja divizijski general g. Mlil. J. Ječmenič. Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle je izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzunovieu v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom: »To jo lastnoročna listina, ki sem jo napisal na osnovi čl. 42. ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta. Aleksander. Gospodu ministrskemu predsedniku! Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.« Predsednik ministrskega sveta g. N. T. Uzunovič je v prisotnosti Nj. kraljevega Visoeanstva kneza Pavla in gori navedenih odprl to kuverto in v njej našel na modri poli komceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, in ki se glasi: »Sestavljeno 5. januarja 1934 na Bledu. Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom moje mile domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi čl. 42. ustave kraljevine Jugoslavije, da' vršijo v, primeru, da prestolo'-naslednik iz razlogov, naštetih v čl. 411. ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, namestniško oblast: 1. Nj, kralj. Visočanstvo Pavle Karadjordjevič. 2. Radenko Stankovič, senator in prosvetni minister. 3. Dr. Ivo Perovič, ban savske banovine. Kot namestnika kneza Pavla določam armijskega generala Vojislava Tomiča, komandanta mesta Beograda; kot namestnika g. Radonka Stankoviča Jovana Ranjanina, senatorja, in kot namestnika dr. Peroviča dr. Zeca, senatorja. Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh originalnih izvodih, od katerih bo enega čuvala Nj. Vel. kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta. Oba izvoda tega akta sta vložena v ovoj in zapečatena z mojim pečatom. —• Aleksander Karadjordjevič, kralj Jugoslavije.«1 Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934. leta z IBIeda. Prečitali smo in overovili: Pavle s. r.; predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič; upravnik mesta Beograda Man. Lazarevič; poveljnik kraljeve garde P. R. Živkovič; 1. adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general M. J. Ječmenič. Iz kabineta predsednika ministrskega sveta št. 220 od 9. oktobra 1934. leta. RODOSLOV NAŠEGA KRALJEVSKEGA DOMA. .S ve za krst častni i slobodu zlatnu! Oeslo dinastije. Njegovo Veličanstvo 'kralj Peter II., rojen dne 6. IX. 1923. iKiraljev oče: Nj. Veličanstvo Viteški kralj Aleksam der I. Zedinitelj, rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888, t 9. X. 1934, poročen 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princeso rumunsko, rojeno dne 9. I. 1899, kraljicasmati. Kraljeva brata: kraljevič Tomislav, rojen 19. I. 1928, in kraljevič Andrej, rojen 28. VI. 1929. Kraljev ded: N j. Vel. kralj Peter l. ]/eliki Osvo= boditelj, t 16. VIII. 1921, in kraljeva stara mati: kneginja Zorka, +4. III. 1890. Kraljev stric: Nij. kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Kraljeva teta: Nj. Visočanstvo princesa Jelena, ro* jena na Reki, dne 4. IX. 1884, poročena v Petrogradu s 'knezom Jovanom Konstantinovičem dne 3. IX. 1911. Bratranec kraljevega očeta: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV., 1893., po= ročen z grško princeso OiLgo, rojeno 29. V. 1903. Njuna sinova: knez Aleksander in knez Nikolaj. Nj. Visočanstvo knez Ar sen, brat Nj. Veličanstva kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, roj. 16. IV. 1839. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA. a) GRB: Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrli obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 23 polj, ki so me* njajc se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumescccm na modrem ščitu. b) DRŽAVNE BARVE: Modra bela rdeča. LETO 1935. je navadno leto in ima 365 dni (med njimi 64 nedelj in praznikov po starem štetju); začne se s torkom in konča s torkom. Astronomični letni časi. Pomlad se prične 21. marca ob 14-18. Poletje se prične 22. junija ob 9'38. Jesen se prične 24. septembra ob 0-39. Zima se prične 22. decembra ob 1937. Godovinsko število. Zlato število .... 17 [ Rimsko število ... 3 Epakta ali lunino kazalo 25 Nedeljska črka ... F Solnčni krog .... 12 j Letni vladar; Merkur Odpravljeni cerkveni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmaren (8. IX.), 6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. 1. Ciril in Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. Petrov dan: dne 6. kimavca (rojstni dan Njeg. Vel. kralja Petra II.). 4. Uedlnjenje Jugoslavije: dne 1. grudna. Znamenja luninih premen. Mlaj © Prvi krajec ) Ščip @ Zadnji krajec C Mrki sonca in lune. Letos bo mrknilo sonce petkrat, luna pa dvakrat. Pri nas bo viden le prvi mrk lune. Delni mrki sonca bodo: 5. januarja; 3. februarja, ob 15. uri 30. minut; 30. junija ob 19. uri 34 minut; 30. julija ob 9. uri 2 minuti; obročasti sončni mrk bo 25. decembra ob 16. uri 42 minut; Popolni mrk lune bo 19. januarja ob 16. uri -4 minute. Pri nas bo viden. Vremenska napoved ob lunini meni je povzeta po J. W. Herschlovem vremenskem ključu. PROSINEC - JANUAR Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Tor. Novo leto. Obr. G. 19 Bonifat Dragovit 8 Sred Ime Jezus. Makarij 20 Danilo Zlatan 3 Čet. Genovefa 21 Julijana Slavimir 4 Pet. Tit, škof 22 Anastazi|a Dobromir 5 Sob. Telesfor © 23 Tucin dan Grozdana Modr z Vzhoda. Mal. 2. 6 Ned. Sv. Trije kralji. 24 Badnji dan Darin 7 Pon. Valentin 25 Rodj. Kristovo Svetoslav 8 Tor. Severin, opat 26 Sabor Bogoljub 9 Sred. Peter, Julijan 27 Stevan Nikosava 10 Čet. Pavel, Viljem 28 20.000 muč. Dobroslav 11 Pet. Higln ) 29 14.000 dece Božidar 12 Sob. Arkadij 30 Anisija Bodigoj Dvanajstletni Jezus v templju. Luk. 2. 13 Ned. 1. po r. G. Veronika 31 Ned. po Rodj. Kr. Bogomir 14 Pon. Feliks 1 Obr. Gosp. Neda 15 Tor. Maver, opat 2 Silvestar Radoslav 16 Sred. Marcel 3 Malakija Tmislava 17 Čet. Anton, Marijan 4 70 apostola Zvonimir 18 Pet. Priska 5 Tcona Vera 19 Sob. Marij in tov. @ 6 Bogojavljenje Hranimir D ženitnini v Kani Gal. Jan. 2. 20 Ned. 2. po r. G. Fab. in S. 7 1. po Bogojavlj. Živojin 21 Pon. Neža 8 Georgij Janja 22 Tor. Vincencij 9 Polinik Sviloj 23 Sred. Zaroka Marije D. 10 Gregor Voljica 24 Čet. Timotej 11 Teodosije Milislava 25 Pet. Sp. sv. Pavla 12 Jeremija Kosava 26 Sob. Polikarp 13 Tatjana Vsevlast Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8. 27 Ned. 3. po r. G. lan. Zl. (£ 14 2. po Bogojavlj. Dušana 28 Pon. Rogerij 15 Pavao Dragomi! 29 Tor. Frančišek Sal. 16 Petar Gorislava 30 Sred. Martina 17 Anton je Desislav 31 Čet. Peter Nol. 18 Atanas Divna O Mlaj dne 5. ob 6-20, sneg. — ® Prvi krajec dne 11. ob 21-55, sneg in dež. ® Ščip dne 19. ob 16-41, lepo, mraz. C Zadnji krajec dne 27. ob 20-59, sneg, dež. Sonce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 12-52. Dolgost dneva 8 nr 28 minut do 9 ur 24 minut. Dan zraste za 56 minut. Ljubi kralja in njegovo hišo! Kralj je sin jugoslovenskega naroda. On ljubi z vso dušo svoj narod. SUŠEČ - MAREC Srbsko: MaPT. Luž.-srb.: Nalčtnik. Hrvatsko: Ožujak. 31 dni. Poljsko: Marzec. Češko: Bfezen. Rusko: Mnpri>. Dnevi Za rimske katolitane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pet. Albin 16 Leon Mojmir 2 Sob. Simpllcij 17 Pamfil Belin Jezus ozdravi slepca. Luk. IB. 3 Ned. 3. predposlna. Marin 18 Mesopustna Milana 4 Pon. Kazimir 19 Arliipa Mislav 5 Tor. Pust. Janez © 20 Lav, ep. kat. Sladoje C Sred. Pepelnica. 21 Timotej Danica 7 Čet. Tomaž Akv. 22 Evgenij Zvezda 8 Pet. Janez od Boga 23 Polikarpo Jelen 9 Sob. Frančiška 24 Tarav. Bodin Jezus trikrat skušan. Mat. 4. 10 Ned. 1. postna. 40 muč. 25 Siropusna Danimir 11 Pon. Sofronij 26 Porfir Stana 12 Tor. Gregorij Vet. ) 27 Prokopije Radoja 13 Sred. Kvatre. Teodora 28 Vasilije Božana 14 Čet. Matilda 1 Evdok Svetovid 15 Pet. Kvatre. Klemen 2 Teodot Desimir IG Sob. Kvatre. Hilarij 3 Gerasim Velislav Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17. 17 Ned. 2. postna. Jedcrt 4 1. ned. v. posta Ljubislava 18 Pon. Ciril Jer. 5 Konrad Budimir 19 Tor. Jožef, ž. M. D. 6 42 rnuč. u Am. Slavoljub 20 Sred. Aleksandra ® 7 Vasilij Zlata 21 Čet. Benedikt 8 Tcofil Vlada 22 Pet. Katarina 9 40 muč. Scvast. Tuga 23 Sob. Jožef 0. 10 Sofroniie Slavo Jezus izlene budita iz mutca. Luk. tt. 24 Ned. 3. postna. Gabrijel 11 2. n. d. v posta Dražislav 25 Pon. Oznanjenje M. D. 12 Teofat Jaroslav 26 Tor. Maksima 13 Nikifor Pr. Predrag 27 Sred. Rupert (£ 14 Benedikt Srdan 28 Čet. Janez Kapistran 15 Agnplje Stanimlr 29 Pet. Ciril 16 Savinije Uma 30 Sob. Janez Klimak 17 Kiril Branivoj Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. 31 Ned. 4. sredpostna. Benj. 18| 3. ned v. posta Pribislav O Mlaj dne 5. ob 3 40, sneg in vihar. — 'D Prvi krajec dne 12. ob 1*30, spremenljivo. — @ Ščip dne 20. ob 6*31, deževno. — C Zadnji krajec dne 27. ob 21*51, sneg in dež. Sonce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 2-43. Začetek pomladi. Dolgost dneva 10 ur 52 minut do 12 ur 31 minut. Dan zraste za 1 uro 39 minut. Nikdar in nikjer ne govori kaj slabega o svoji državi! MALI TRAVEN - APRIL Dnevi Za rimske katolitane Za pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Hugo 19 Hrisant Mutimir 2 Tor. Frančišek 20 Oci u m. Gojmir 3 Sred. Rihard © 21 Jakov Žarko 4 Čet. Izidor 22 Vasilij Dušica 5 Pet. Vincencij 23 Nikon Dabiživ 6 Sob. Sikst 24 Zakarlja Čudna Judje hotejo Jezusa kamenjati. Jan. 8. 7 Ned. 5. postna, tiha 25 4. ned. v. posta Radivoj 8 Pon. Albert 26 Z. A. G. Viljenica 9 Tor. Tomaž 27 Matron Ljuban 10 Sred. Ecehlel J 28 Hilarij Srčanica 11 Čet. Lev Vel. 29 Marko Rada 12 Pet. Marija 7 žalosti 30 Ivan Z. Sava 13 Sob. Hermenegild 31 Sabina Zdegoj Jezus jezdi slovesna v Jeruzalem. Mal. 21. 14 Ned. 6. postna cvetna 1 5. ned. v. posta Jelača 15 Pon. Helena 2 Tito Gestirad 16 Tor. Benedikt 3 Nikola Božislava 17 Sred. Rudolf 4 Jos!p Vitigoj 18 Čet. Vel. čet. Antia ® 5 Teodor Gradislava 19 Pet. Vel. petek. Lev IX. 6 Evtih Tihorad 20 Sob. Vel. sobota. Neža 7 Vasilije Dragislav Jezus vstane od mrtvih. Matko IB. 21 Ned. Vel. noč. Vstai. G. 8 Cvetna ned. Dragomira 22 Pon. Vel. ponedeljek 9 Artem. Ljutomer 23 Tor. Vojteh 10 Terentije Dobriča 24 Sred. Jurij 11 Antipa Jurislav 25 Čet. Marko 12 Vel. četvrtak Tugomir 26 Pet. M. B. dobr. sveta (£ 13 Vel. petak Sekana 27 Sob. Peter K. 14 Vel. subota Raduna Jezus se prikaže apostolom. Jan. 20. 28 Ned. 1. povel., bela 15 Uskrs Slavica 29 Pon. Peter 16 Uskrsni pon. Tankoslava 30 Tor. Katarina 17 Uskrsni utorak Samorad ffi Mlaj dne 3. ob 13-11, dež in sneg. — ® Prvi krajec dne 10. ob 18-42» deževno. — ® Ščip dne 18. ob 22-10, lepo. — C Zadnji krajec dne 26. ob 5-21, deževno, hladno. Sonce stopi v znamenje bika dne 20. ob 14-19. Dolgost dneva 12 ur 34 minut do 14 ur 3 minute. Dan zraste za 1 uro 29 minut. Ne oškoduj nikdar z ničemer svoje države! Ne ubijaj s kleveto in zaničevanjem! jo VELIKI TRAVEN - MAJ Srbsko: Maj. Luž.-srb.: Rdžovnik. Hrvatsko: Svibanj. 31 dni. Poljsko: Maj. Češko: Kvčten. Rusko: Mnfi. Dnevi Za rimske kalolitane Za pravoslavne Narodna imena 1 2 3 4 Sred. Čet. Pet. Sob. Filip in Jakob Atanazij © Najdenje sv. križa Cvetko. Florijan 18 19 20 21 Ivan D. Pafnucije Teodor T. Teopat Žiga Živana Solnčarica Valhun Jezus dobri pastir. Jan. 10. 6 6 7 8 9 10 11 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2. povel. Irenej Janez Ev. Stanislav Varstvo sv. Jožefa Gregor N. Antonin ) Frančišek 22 23 24 25 26 27 28 Ned. Tom. Georgi j Sava St. Marko A. Irlblje Simeon Jason Desirad Zdemir Prisnoslav Budislav Prvinica Dvorna Ljerka Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. 12 13 14 15 16 17 18 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. pov. Pankracij Servaclj Bonifacij Izidor Janez Nep. Paskal Erik © 29 30 1 2 3 4 5 Ned. ž. m. Jakov Jeremije Atanaslje Timotej Pelagija Irina Stojmir Jasna Svetoilk Jaromira Mladena Dušoje Mladica Jezus obljubi sv. Duha. Jan 16. 19 20 21 22 23 24 25 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. povel. Peter Bernardin Fpliks Emil (Milan) Janez Krst. de Rossi Mar. D. pom. krist. Gregorij (£ 6 7 8 9 10 11 12 Ned. o. p. Akadije Jovan ap. Izaija Simon Ciril i Metod Metodije Vitoslava Milodar Jelina Boža Milorad Cveta Zdestan Jezus uti o moti molitve. Jan. 16. 26 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 5. križeva n. Filip Beda 1 * Avguštin >S; Mar. Magdal. J § Vnebohod Krist. Angela 13 14 15 16 17 18 N. o S. Izidor Pahom Voz. Gosp. Andron Teodor Dragica Volkašin Jaromir Dana Milica Bojslav # Mlaj dne 2. ob 22*36, lepo. — 3) Prvi krajec dne 10. ob 12*54, dež. — ® Sčip dne 18. ob 10*57, veliko dezia. — C Zadnji krajec dne 25. ob 10*44, veliko dežja. Sonce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 13*56. Dolgost dneva 14 ur 7 minut do 15 ur 17 minut. Dan zraste za 1 uro 10 minut. Tujca spoStuj in bodi proti njemu vljuden. Hlapčevsko se ne vedi, ker vzbuja to v tujčevih očeh posmeh in je v sramoto vsemu narodu. ROŽNIK - JUNIJ Srbsko: JyHB. Hrvatsko : Lipanj. Češko: Červen. 30 dni. Luž.-srb: Smažnik. Poljsko: Czerwiec. Rusko: lioiih. Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Sob. | Fortunat © 19 | Patrik Radovan 0 pričevanju sv. Duha. Jan. 15.16. 2 Ned. 6. povel. Marcelin 20 Ned. 0. Sl. Velimir 3 Pon. Klotilda 21 Konstantin Radoslava 4 Tor. Frančišek 22 Vasills. Dika 6 Sred. Bonifacij 23 Mihajlo Dobromil 6 Čet. Norbert 24 Spasovo Miljutin 7 Pet. Robert 25 N. g. I. K. Bogomil 8 Sob. Medard 26 Karpo Ap. Svetin 0 sv. Duhu in o ljubezni. Jan. 14. 9 Ned. Binkošti. Primož ) 27 Ned. 0. N Dostana 10 Pon. Bink. pon. Margareta 28 Nikita Rusmir 11 Tor. Barnaba 29 Teodosije Hrvoje 12 Sred. Kvatre. Janez 30 Izakije Pr. Zorica 13 Čet. Anton P. 31 Jeremiie Zlatana 14 Pet. Kvatre. Bazilij 1 Justin F. Bislav IB Sob. Kvatre. Vid 2 Nlkifor Dragimir Jezusu je dana vsa oblast. Mat. 26. 16 Ned. 1. pob. Sv. Trojica ® 3 Duhovi Tratomir 17 Pon. Adolf 4 Duh. poned. Bodin 18 Tor. Efrem Sir. 5 Duh. utor. Bogdan 19 Sred. Julijana 6 Visariien Milava 20 Čet. Telovo. 7 Teodot Nenadej 21 Pet. Vekoslav 8 Kiril Sv. Al. Miloš 22 Sob. Ahacij 9 Teodor Gostimir Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 23 Ned. 2. pob. Agripina (£ 10 1. ned. po Duh. Višeslav 24 Pon. Kres. Janez Krst. 11 Bartolomej Janislav 25 T..r, Viljem 12 Onufrlje Grlica 26 Sred. Janez in Pavel 13 Akilina Hrana 27 Čet. Hema 14 Jelisej Ladislav 28 Pet. Vidov dan 15 Amos Zorana 29 Sob. Peter in Pavel 16 Leontii Peroslav Prilika o zgub. ovci in denar. Luk. 15. 30 Ned. 3. pob., trezn. © 17| 2. ned. po Duh. Predlslav A Mlaj dne 1. ob 8-52, spremenljivo. — J) Prvi krajec dne 9. ob 6*49, spremenljivo. — ® Ščip dne 16. ob 21*20, lepo. — C Zadnji krajec dne 23. ob 15*21, spremenljivo. — 9 Mlaj dne 30. ob 20 25, lepo. Sonce stopi v znamenje raka dne 21. ob 22*12. Začetek poletja. Dolgost dneva 15 ur 18 min. do 15 ur 35 minut. Dan zraste do 21. za 17 min. in se do 30. zopet skrči za 2 minuti. Bodi vselej in povsod moralen in plemenit! Bodi na telesu in duši čist! MALI SRPAN-JULIJ Srbsko: Jyjm. Hrvatsko: Srpanj. Češko: Červenec. Luž.-srb.: Prašnik. 31 dni. Poljsko: Lipiec. Rusko: Iiojib. Dnevi Za rimske katoliiane | Za pravoslavne Narodna imena 1 Pon. Rešnja kri 18 Leontij Bogoslav a Tor. Obisk. M. D. 19 Juda Dragonama 3 Sred. Bernardin 20 Metod Nada 4 Čet. Urh 21 Julijan Belizar 5 Pet. Ciril in Metod 22 Evsebije Dobruška 6 Sob. Izaija 23 Agripija Domogoj čudežni ribji lov. Luka 5. 7 Ned. 4. pob. Vilibald 24 3. ned. po Duh. Negoda 8 Pon. Evgenij O 25 Fevronija Milolika 9 Tor. Nikolaj 26 David Hvalimir 10 Sred. Amalija 27 Samson Ljubica 11 Čet. Pij I. 28 Pr. M. K. 1 J. Medo 12 Pet. Mohor In Fort. 29 Sv. Petar i Pave! Draguška 13 Sob. Anaklet pap. 30 Sabor 12 apost. Dragan 0 grehu v misli in besedi. Mat. 5. 14 Ned. 5. pob. Bonaventura 1 4. ned. po Dub Svobodi n 15 Pon. Vladimir 2 Halj. B. Vladimir 16 Tor. Dev. Mar. Karm. @ 3 Jakint Bogdan 17 Sred. Aleš 4 Andrija Kr. Držislav 18 Čet. Friderik (Miroslav) 5 Atanasije Miroslav 19 Pet. Vinko P. 6 Sisoje sv. Radoš 20 Sob. Marjeta 7 Toma Akv. Česlav Jezus nasiti 4000 mož. Marko. 8. 21 Ned. 6. pob. Angelina 8 5. ned. po Duh. Zora 22 Pon. Marija Magd. (C 9 Pankratije Pribina 23 Tor. Apolinarij 10 45 muč. u N. Brana 24 Sred. Magdatena 11 Eufimija Ratimir 26 Čet. Jakob 12 Proklo i 11. Boljedrag 26 Pet. Ana 13 S. arh. Oabr. Jana 27 Sob. Rudolf In tov. 14 Ap. Akila Dušan 0 lažnivih prerokih. Mat. 7. 28 Ned. 7. pob. Viktor 15 6. ned po Duh. Svetomir 29 Pon. Marta 16 Atinogen Dobrila 30 Tor. Abdon in Senen 0 17 Marina Vitodrag 31 Sred. Ignacij 18 Emil Jeleniča fPrvi krajec dne 8. ob 23*28, lepo. — ® Ščip dne 16. ob 6*00, sprem. — Zadnji krajec dne 22. ob 20*42, lepo ob zap., dež ob jugu. — O Mlaj dne 30. ob 10*32, dež. Sonce stopi v znamenje leva 23. ob 9*06. — Začetek pasjih dni. Dolgost dneva 15 ur 33 minut do 14 ur 44 minut. Dan se skrči za 48 minut. Ljubi in neguj vse vrline ■ jugoslovenskega naroda! VELIKI SRPAN - AVGUST Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Čet. Vezi sv. Petra 19 Makrina Dedomir 2 Pet. Porciunkula. Alf. L. 20i lliiin dan Bojan 3 Sob. Najdba sv. Štefana 21 Simeon MiraČa 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 4 Ned. 8. pob. Dominik 22 7. ned. po Duh. Ljubačica b Pon. Mar. Dev. Snež. 23 Trolim Predobra 6 Tor. Gosp. sprem. Sikst 24 Boris Vlastica 7 Sred. Kajetan O 25 Ana Vidojka 8 Čet. Cirijak 26 Jermol Godeslav ‘J Pet. Janez 27 Panteleon Našemir 10 Sob. Lovro 28 Proliorije Juriča Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. 11 Ned. 9. pob. Tiburclj 29 8. ned. po Duh. Bolemir 12 Pon. Klara 30 Sila Dobrogost 13 Tor. Janez B. 31 Jevdok Davola 14 Sred. Evzebij ® 1 N. Sv. Kr. Dobrina 16 Cet. Vnebovzetje M. D. 2 Stjepan Budinja IG Pet. Rok 3 Isakije Nemira 17 Sob. Hiacint 4 7 dece u Ef. Radigoj Prilika o farizeju in cestninarju. Luk. 16. 18 Ned. 10. pob. Helena 5 9. ned. po Duh. Branislava 19 Pon. Ludovik 6 Preož. Gosp. Ljudevit 20 Tor. Bernard 7 Domet Žarka 21 Sred. Ivana Fr. (£ 8 Ciriak Mirjana 22 Čet. Timotej 9 Matija Ostrivoj 23 Pet. Srce Mar., Filip 10 Lavrencij Bogovoljka 24 Sob. Jernej 11 Evplo Borivoj Jezus ozdravi gluhonemega. Marko 7. 26 Ned. 11. pob. Ludovik 12 10. ned. po Duh. Dragorad 2G Pon. Cefirin 13 Maksim Perunika 27 Tor. Jožef Kal. 14 Miheja Zlatko 28 Sred. Avguštin 15 Vel. Gospoj. Milogaj 29 Čet. Obgl. Ivana Krst.igi 16 P. u H Žclided 30 Pet. Roža Lim. 17 Miron Milka 31 Sob. Rajko 18 Flor. i Lavr. Mildrag J) Prvi krajec cine 7. ob 14*23, sprem. — ($) Ščip dne 14. ob 13*44, veliko dežja. C Zadnji krajec dne 21. ob 4*17, dež. — ® Mlaj dne 29. ob 2*00, lepo. Sonce stopi v znamenje device 23. ob 15*53. Konec pasjih dni. Dolgost dneva 14 ur 42 minut do 13 ur 17 minut. Dan se skrči za 1 uro 25 minut. Svoje sodržavljane ljubi in jim stori le dobro! Ne žali nikogar! KIMAVEC - SEPTEMBER Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena Prilika o usmilj. Samarijanu- Luk. 10. 1 Ned. 12., Angelska ned. 19 11. ned. po Duh. Mtadin 2 Pon. Štefan 20 Samuel Miljeva 3 Tor. Doroteja 21 Tadej Lepa 4 Sred. Rozalija 22 Agatonik Nedamisel 5 Čet. Lovrenc, Gentilij 23 Lup. muč. Nedeljka 6 Pet. Roj. Nj. V. kr. P. 3 24 Kr. rodjendan Radonica 7 Sob. Marko In tov. 25 Var. 1 Tit. Mrena Jezus ozdravi 10 gobavcev, luk. 17. 8 Ned. 13. p. Rojstvo M. D. 26 12. ned. po Duh. Gostlnja 9 Pon. Peter K. 27 Pimen Vsemir 10 Tor. Nikolaj Tol. 28 Mojsije Rakita 11 Sred. Prot in Hlacint 29 Usjek sv. Ivana Slaven 12 Čet. Ime Marijino @ 30 S. S. p. u uč. Večedrag 13 Pet. Frančišek K. 31 Pol. 1 ps. Zremil 14 Sob. Pov. sv. kr. 1 Simeon Znanoslav Oboi i previdnosti. Mal. G. 15 Ned. 14. pob. Mar. 7 žal. 2 13. ned. po Duh. Svegoj 16 Pon. Kornelij 3 Joanlkije Sodimir 17 Tor. Lambert 4 Vav. i M. Prvan 18 Sred. Kvatre. Zofija 5 Zaharija Sokolica 19 Čet. Januarij (£ 6 Jevdoklje Vitodrag 20 Pet. Kvatre. Evstahlj 7 Sozon Morana 21 Sob. Kvatre. Matej 8 M. Gospojina Blagoslav Jezus obudi mladenka v Najmu. Luk. 7. 22 Ned. 15. pob. Tomaž 9 14. ned. po Duh. Celimir 23 Pon. Tekla 10 Minodora Slavna 24 Tor. Mar. Dev. reš. ujet. 11 Teodora Sadivoj 25 Sred. Kamll In tov. 12 Avtonom m. Uroš 26 Čet. Ciprljan 13 Kornelije Stojstava 27 Pet. Kozma in Dam. © 14 Krstov dan Radomira 28 Sob. Venčeslav 15 Ni ki ta Vidica Vodenični. 0 ponižnosti. Luk. U. 29 Ned. 16. pob. Mihael 16 15. ned. po Duh. Stojan 30 Pon. Hieronim 17 Sofija Jekica J) Prvi krajec dne 6. ob 3'26, mrzlo in dež. — ® Šžip dne 12. ob 21-18, lepo, hladno. — C Zadnji krajec dne 19. ob 15-23, spremenljivo — O Mlaj dne 27. ob 18-29, lepo. Sonce stopi v znamenje tehtnice 23. ob 13*01. Začetek jeseni. Dan 1,1 n°c sta enako dolga. Dolgost dneva 13 ur 14 minut do 11 ur 41 minut. Dan se skrči za 1 uro 27 minut. Daj državi, kar je njenega, in Bogu, kar je božjega! Varuj se nepoštenosti! VINOTOK - OKTOBER Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 1 Tor. Remigij 18 Evmenije Semislava 2 Sred. Angeli varuhi 19 Trofim Miran 3 Čet. Terezlka 20 levstatije Vitomir 4 Pet. Frančišek Serafln 21 Kord at Tegodrag 5 Sob. Placid in tov. 3 22 Foka, muč. Dumnuka 0 največji zapov. Mesija sin Dav. Mat. 22. 6 Ned. 17. p. Rožni venska 23 16. ned. po Duh. Brunoslav 7 Pon. Mar., kralj. rožn. v. 24 Stevan • Dragonika 8 Tor. Brigita 25 Evrosina Dragosta 9 Sred. Dionizij 26 Srn. Jov. ev. Svetina 10 Čet. Fran B. 27 Kalistrat Stremil 11 Pet. Nikazij 28 Hariton Negoslava 12 Sob. Maksimiljan ® 29 Miholj-dan Drugislav Jezus ozdravi mrlvoudnega. Mat. 9. 13 Ned. 18. pob. Žegnanska 30 17. ned. po Duh. Rosica 14 Pon. Kalist 1 Pokrov D. D. M. Sestrena 16 Tor. Terezija 2 Justa Radislav 16 Sred. Gal, Gerard M. 3 Dionisije Velena 17 Čet. Margareta M. 4 Stevan III. Mira 18 Pet. Luka 5 Haritina Pravica 19 Sob. Peter Alk. (£ 6 Toma Stojgoj Prilika o kraljevi ienitnini. Mat. 22. 20 Ned. 19. pob. Misijonska 7 18. ned. po Duh. Raša 21 Pon. Uršula in tov. 8 Pelagija Stojslav 22 Tor. Kordula 9 Stevan Novi Zorislav 23 Sred. Klotilda 10 Evlampije Živka 24 Čet. Rafael 11 Filip Blagota 25 Pet. Krispin 12 P. Tar. i An. Zlatija 26 Sob. Evarist 13 Karlo Vranica Jezus ozdravi sina kr. uradnika. Jan. 4. 27 Ned. 20. p. Kristus kr. © 14 19. ned. po Duh. Srebra 28 Pon. Simeon in Juda 15 Jeft. i Luk. Mila 29 Tor. Ida 16 Longin Gradimir 30 Sred Alfonz Rodrig. 17 Osija Vladika 31 Čet. Votbenk 18 Luka Gorazd Prvi krajec dne 5. ob 14’40, sprem. — ® Ščip dne 12. ob 5*39, dež. — C Zadnji krajec dne 19. ob 6*36, dež in sneg. — 9 M*llj dne 27. ob 1115, mrzel veter. Sonce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 21*48. Dolgost dneva 11 ur 37 minut do 10 ur 1 minuto. Dan se skrči za 1 uro 36 minut. Svojega življenjskega druga ali družico išči le v jugosloven-skem ali sploh v slovanskih narodih! LISTOPAD - NOVEMBER Srbsko: HoBeiučap. Luž.-srb.: Nazymnik. Hrvatsko: Studeni. 30 dni. Poljsko: Listopad. Češko: Listopad. Rusko: llonfipb. Dnevi 2a rimske katoličane Za pravoslavne T Narodna imena 1 Pet. Vsi sveti 19 Ilarijon Ljubomil 2 Sob. Verne duše 20 Artemije Zdanila Prilika o neusmiljenem hlapcu. Mal. 18- 3 Ned. 21. pob. Zahvalna 21 20. ned. po Duh. Bogomil 4 Pon. Karel B. 0 22 Averklje Dragomir 5 Tor. Caharlja 23 Jakov Savina 6 Sred. Lenart 24 Areta Ratislav 7 Čet. Janez Gabr. P. 25 Marcijan Zdenko 8 Pet. Bogomir 26 Paraskeva Nežir 9 Sob. Božidar 27 Nestor Sebislav 0 davku cesarju. Mat. 22. 10 Ned. 22. pob. Andrej ® 28 21. ned. po Duh. Golobica 11 Pon. Martin, škof 29 Anastazija Višnjica 12 Tor. Martin, papež 30 Zin. op. muč. Davorin 13 Sred. Stanislav 31 Stahij Nevenka 14 Čet. Jozafat Kunčevič 1 Kuzma in Dam. Borislava 15 Pet. Jedert 2 Joanikij Volčiča 16 Sob. Otmar 3 Akepsin Večerin Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. 17 Ned. 23. pob. Gregorij 4 22. ned. po Duh. Ljubava 18 Pon. Odo n (£ 5 Galaktion Oliva 19 Tor. Elizabeta 6 Pavao Imica 20 Sred. Feliks 7 Lazar pust. Vladiboj 21 Čet. Dar. M. D. 8 S. A. Mih. Grmislav 22 Pet. Cecilija 9 Teod. Stud. Jezdlmir 23 Sob. Klemen 10 Er. i dr. pst. Ravijola 0 razdej. Jeruz. in posl. sodbi. Mat. 24. 24 Ned. 24. pob. Janez od K. 11 23. ned. po Duh. Jeca 25 Pon. Katarina 12 Josafat Kolomir 26 Tor. Leonard @ 13 Ivan Zlat. Zdedrag 27 Sred. Virgilij šk. 14 Filip Vedrana 28 Čet. Gregorij III. 15 Gurije Lelija 29 Pet. Saturnin 16 Plat. i Pom. Skoromir 30 Sob. Andrej 17 Gregorije Hrabroslav 3) Prvi krajec dne 4. ob 0*12, deževno in mrzlo. — (p Ščip dne 10. ob 15-42. lepo. — (£ Zadnji krajec dne 18. ob 1*36, spremenljivo, mrzlo. — £ Mlaj dne 26. ob 3*36, sneg. Sonce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 18-54. Dolgost dneva 9 ur 59 minut do 8 ur 46 minut. Dan se skrči za 1 uro 13 minut. Kupuj le domače izdelke pri zavednih, narodnih trgovcih! Ne kupuj tujih izdelkov ne doma, ne v tujini! GRUDEN - DECEMBER Dnevi Za rimske katoličane Za pravoslavne Narodna imena 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 1 Ned. 1. adv. Zedinjenje 18 Ujedinjenje Božena 2 Pon. Bibijana 19 Abadija Tihomir 3 Tor. Frančišek Ks. 3 20 Gregorije D. Sveljub 4 Sred. Barbara 21 Uv. B. u hr. Velika 5 Čet. Saba 22 Filimon Stojana 6 Pet. Nikolaj 23 Amfiloh Vladovita 7 Sob. Ambrozij 24 Katarina Veselin Janezova učenca pri Jezusu. MaMl. 8 Ned. 2. adv. Brezni, sp. M. 25 25. ned. po Duh. Rodana 9 Pon. Peter F. 26 Alipije Savica 10 Tor. Lavr. Mati božja ® 27 Jakov Perz. Dražič 11 Sred. Damaz 28 Stjepan Gojica 12 Čet. Aleksander 29 Paramon Široslav 13 Pet. Lucija 30 Habakuk Vitača 14 Sob. Konrad Of. 1 Naum Vojmlr Janez Krst pričuje o Kristusu. Jan. 1. 15 Ned. 3. adv. Kristina 2 26. ned. po Duh Cvetana 16 Pon. Evzebij 3 Sofonije Jaronega 17 Tor. Lazar (f 4 Barbara Strojslav 18 Sred. Kvatre. Gracijan 5 Sava Ljubone g 19 Čet. Favsta 6 Sv Nikola Uglješa 20 Pet. Kvatre. Evgenij 7 Kliment Boživoj 21 Sob. Kvatre. Tomaž 8 Patapije Tomislav Janez Krst poklican v službo predh Luk. 3. 22 Ned. 4. adv. Demetrij 9 27. ned. po Duh. Zvezdana 23 Pon. Viktorija 10 Mino Ozrislav 24 Tor. Adam in Eva 11 Danijel Dunja 25 Sred. Božič. Rojstvo G. © 12 Spiridion Žitigoj 26 Čet. Stefan 13 Evstratije Zlatka 27 Pet. Ivan ev. 14 Aiep Pelislav 28 Sob. Nedolžni otročiči 15 Elevterije Zorica Simeon in Ana. Luk. 2 29! Ned. Ned. po bož. Tomaž 16 N. sv. Praot Vrhoslav 30 Pon. Evgenij 17 Danijel Branimir 31 Tor. Silvester 18 Sebastijan Blažena J) Prvi krajec dne 3. ob 8-28, deževno in sneg. — ® Ščip dne 10. ob 4-10, sneg. — C Zadnji krajec dne 17. ob 22*57, lepo. — «0 Mlaj dne 25. ob 18*49, dež in sneg. Sonce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 7*58. Začetek zime. Dolgost dneva 8 ur 45 minut do 8 ur 24 minut. Najkrajši dan, najdaljša noč. Dan se skrči do 22. za 20 minut in zraste zopet do konca meseca za 3 minute. Bodi ponosen na svojo jugoslovensko domovino, na svoj narod in poslužuj se vsepovsod le materine govorice! Ljubi jo kot svetinjo, ki ti jo je zapustila rodna mati! Poštne in brzojavne pristojbine. I. V tuzemskem prometu. 1. Pisma, a) V lokalnem (krajevnem) prometu do 20 g Din 1, nad 20 g kakor v medkrajevnem prometu, b) V medkrajevnem prometu do 20 g Din 1.50, nad 20 do 50 g Din 2, nad 50 do 250 g Din 3.50, nad 250 do 500 g Din 5, nad 500 do 1000 g Din 10. 2. Dopisnice, odprte, komad 75 par. 3. Tiskovine: (Obseg največ 45X45 »cm; v zvitkih 75X10 cm, v obliki karte 12X18 cm) do 50 g 25 p; za vsakih nadaljnjih 50 g 25 p več. Največja teža 2000 g. 4. Priporočene pošiljke, a) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu Din 2. b) Pristojbina za priporočenje v medkrajevnem prometu Din 3. 5. Pisma z označeno vrednostjo, a) Po teži kakor za priporočena pisma, b) Po vrednosti, dosedanje pristojbine. 6. Zavoji (paketi), a) Po teži, do enega kg Din 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km Din 20. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas Din 15, drugi pas Din 22, tretji pas Din 36. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas Din 30, drugi pas Din 35, tretji pas Din 40. b) Po vrednosti: iste pristojbine, kakor za pisma z označeno vrednostjo. 7. Nakaznice, a) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. b) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se pobira od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din 0.50 Din, do 1000 Din 1 Din, do 5000 Din 2 Din. 8. Čekovno nakaznice, a) Do 500 Din 0.50 Din, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. b) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine. 9. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 Din. 10. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 Din. 11. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din. 12. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 Din. 13. Obvestila o nenaročenih zavojih. Plača pošiljatelj 1.50 Din. 14. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti 0.50 Din. 15. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. a) Za pisma z označeno vrednostjo 1 Din. b) Za zavoje do 5 kg 2 Din, nad 5 kg 5 Din. 16. Pooblastila, a) Če velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina 1 Din. b) Za pooblastila od 15 dni do enega leta 5 Din. 17. Brzojavna služba, a) Pristojbina za besedo 0.60 Din. b) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. II. Inozemski promet. 1. Pisma: do 20 g 3.50 Din; v Italijo 3.— Din; za vsakih 20 g 1.50 Din več. 2. Dopisnice: navadne 1.75 Din; za Italijo 1.50 Din. 3. Tiskovine: do 50 g 50 p; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v češkoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce: do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 20 p več. 4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 5. Poslovni papirji: do 300 g 3 Din; za vsakih 50 g 50 p več. 6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočninn: 4 Din. 8. Ekspresnimi: 6 Din. 9. Povratnica: pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din. 10. Poizvednica: 6 Din. 11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 Din. 12. List za odgovor: 8 Din. 13. Pristojbina za ocarinjen je pisemskih pošiljk: 3 Din. 14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, čehoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, švedsko, Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 3000 Din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže, vrednostna 5 Din. Za pošiljatev je potrebno posebno dovoljenje finančnega oblastva. 15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvi se dobe pri vsaki pošti. Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev. I. Kolek za menice. Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu: do 300 Din...........................-.................Din 060 preko 300 Din do 600 Din..................................„ 120 600 „ „ 1.20) „ „ 2— 1.200 „ „ 2.000 4-- 2.000 „ „ 3.200 6-20 3.200 „ „ 5.000 9-80 preko 5.000 Din do 6.800 Din............................................Din 1320 6.800 „ „ 10.400 19 — 10.400 „ „ 14.000 25.- 14.000 „ „ 20.000 34-— 20.000 „ „ 26.000 43'— 26.000 „ „ 32.000 52 — 32.000 „ 38.000 „.„ 61 — 38.000 „ „ 44.000 ......................„ 70- 44.000 „ „ 50.000 79 — 50.000 „ „ 60.000 „.„ 94-— 60.000 „ „ 70.000 ....................... 109-— 70.000 „ „ 80.000 ......„ 124-— 80.000 „ 90000 ............ 139 — 90.000 „ „ 100.000 ..„ 154 — „ 100.000 „ „ 125.000 „.....................„ 192 — „ 125.000 „ „ 150.000 .............. 230 — „ 150 000 „ „ 175.000 .. 268-— „ 175.000 „ „ 200.000 .................. 306 — „ 200.000 „ „ 250.000 .............. 382 — „ 250.000 „ „ 300.000 ......„ 458 — „ 300.000 „ „ 350.000.. 534 — „ 350.000 „ „ 400.000 ....... 610 — „ 400.000 „ „ 500.000.... 760 — preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. Znesek izpod 1000 Din se jemlje za popolnih 1000 Din. II. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska .... '/a0,'o III. Kolek za pogodbe. a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. VIII. 1922). Za premičnine...............................................................2°/» Za nepremičnine.............................................................6°/o b) Pristojbina za druge pogodbe: — Din do 5 Din..........................................Din —'05 preko 5 „ „ 10 —10 10 „ „ 15.....................—-15 15 „ „ 25................... --25 25 „ „ 50.....................--50 50 „ 75...................................... —-75 75 „ „ 100.................................. 1 — „ 100 „ „ 200 2 — „ 200 „ „ 300 ..................... 3- „ 300 „ „ 400 ..................... 4- „ 400 „ „ 500 .................................. 5 — „ 500 „ „ 600 ............................................„ 6 - in za nadaljnjih vsakih 400 Din po 2 Din več. IV. Kolek za račune. Do 100 Din............................................................Din —-50 preko 100 „ !•— ŽUPNIK IVAN VRHOVNIK 80 LETNIK Dne 24. rožnika letos je dopolnil 80. leto najzaslužnejši in najidealnejši med živečimi slovenskimi rodoljubi zlatomašnik in trnovski župnik v p. č. g. Ivan Vrhovnik. Jubilarjeve za- Ivan Vrhovnik sluge za slovenski narod so neprecenljive. Posrečeno primero je rabil pisec jubilejnega članka v »Jutru«, ko je imenoval Vrhovnika slovenskega Strossmayerja. Oba vzgledna duhovnika, oba ne- ustrašena boritelja za jugoslovansko idejo in za vseslovansko bratstvo. Ako bi hoteli našteti vse, kar je naš jubilar storil dobrega in koristnega svojemu narodu, bi morali napisati debelo knjigo. Omejimo se le na njegove zasluge za našo obrambno šolsko Družbo sv. Cirila in Metoda, kateri je bil dejanski ustanovitelj in glavni duševni in gmotni vzdrževale! j skozi pol stoletja. Leta 1910. je izšla knjiga »Pogled na prvo četrtstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda«. Avtor te zgodovinske knjige je bil g. Vrhovnik. V uvodu eitamo: »Ker je bila 1000 letnica smrti slov. apostola sv. Metoda pred durmi, nasvetoval je nekdo v »Slov. Narodu« dne 28. listopada 1884, da naj nova, prepotrebna organizacija nosi ime slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda«. — Ta »nekdo« pa ni bil nihče drugi, nego naš Vrhovnik. Zgodovinski uvodnik v »Slov. Narodu« je imel naslov: »Osnujmo si bratovščino sv. Cirila in Metoda!« Pisce je izvajal z ozirom na ustanavljanje šulferajnskih otroških vrtcev med drugim: »Britko je gledati rodoljubu, kako cvet za cvetom pada. Nemška gosenica se je spravila na. naj nežnejši del narodovega telesa, na deco našo. In to je šele začetek. Mi pa roki križem držimo. Zadnji čas je, da se vzdramimo.« Nadalje piše, da bi vsenemški šulferajn moral dobiti dostojnega tekmeca samo v vseslovanskem ali vsaj v avstrijsko-slovanskem društvu, kar pa ni mogoče, ker Čehi že imajo svojo »Ustredni Matice škol-ska«, Poljakom in Hrvatom pa se še ni treba bati ponemčenja. Potem nadaljuje: »Torej ostanemo sami Slovenci navezani na svoje moči in nad temi ne smemo obupati. Pomagajmo si sami. Če skrbimo za vzgojo paganskih otrok v daljni Aziji, zakaj bi v nemar puščali slovensko deco, kateri so najdražje svetinje v nevarnosti.« — Obenem je člankar obljubil prvi denarni prispevek za bo- 3*9 dočo družbo v znesku pet goldinarjev. Istočasno je spisal knjižico »Družba sv. Cirila in Metoda, kaj je to?« (Knjižica je izšla za 25-letnico v 2. natisu). Skoraj vsa pripravljalna dela, ki so bila ogromna, je izvršil jubilar sam. Do zadnjih let je urejeval koledar (Vestnik) C. M. D. z veliko ljubeznijo, skrbjo in temeljitostjo. Istotako je bil ustanovitelj in glavni urednik »Slovenskega Branika« do izbruha svetovne vojne, ko je ta lepi mesečnik zatrla avstrijska cenzura. Desetletja in desetletja ni vedela javnost, da je bil avtor omenjenega zgodovinskega članka v »Slov. Narodu« naš dični jubilar. Njegova skromnost in ponižnost mejita naravnost na svetništvo. Šele ob 25-lctnici družbe je g. Ivan Hribar izdal javnosti, da je družba prav za prav Vrhovnikovo dete. Ko je namreč leta 1910 glavna skupščina imenovala tri soustanovitelje (gg. Ivana Hribarja, Iv. Murnika in dr. Jos. Vošnjaka) za častne člane, se je dvignil takratni ljubljanski župan g. Hribar ter nadaljeval: »Moje veselje bi ne bilo popolno, ako ne stori slavna skupščina še enega sklepa. Ne pooblaščen od vodstva, ampak v svojem imenu stavim nujni predlog, da odličnega moža, ki nosi ljubezen do slovenskega naroda v srcu, ki nam je dal inicijativo za ustanovitev družbe, a sam nikjer ne sili v javnost, da trnovskega župnika g. Ivana Vrhovnika — (pri imenu je izbruhnilo tako burno in dolgotrajno ploskanje in vzklikanje, da govornik ni mogel svojega predloga končati ter je šele prvomestnik, ko so se spontane ovacije polegle, proglasil njegovo soglasno izvolitev). Dasi je torej bil jubilar duša družbe, glavni steber vsega njenega dela in žrtev, vendar se je šele 20 let po njenem obstoju posrečilo glavni skupščini, da ga je preprosila za vstop v odbor (dosedaj je bil samo v nadzorstvu), kjer je vztrajal vkljub migljajem in grožnjam od zgoraj ne- pretrgoma 16 let kot zadnji duhovnik. Sporazumno z drugimi agilnimi odborniki, posebno s pok. dr. Žerjavom, je dvignil družbo na višino njenega moralnega in matcrijalncga stanja, a to vkljub nezaslišani gonji iz lastnih vrst. A ne samo delal, tudi žrtvoval je jubilar za družbo v petdesetih letih glavni del vseh svojih dohodkov, preko svojih gmotnih razmer. Ob Vsakem njegovem jubileju pa so se mu pridruževali tudi mnogobrojni čestilci s pokrovitelj ninami družbi, dobro vedoči, da mu priredijo s tem največje veselje. Vzor-rodoljubu, ki živi in dela že celih 60 let za svoj narod, želijo vsi zavedni rojaki še dokaj srečnib let. GENERAL MAISTER DR. ANTON DOLAR Kakor da sc je odkrušila skala in zgrmela v dolino, tako je 26. avgusta 1934 gromko in bolestno odjeknila vest o nepričakovani smrti generala Maistra. Ni ga več med nami moža, ki nam ga je naklonila dobrotljiva usoda, da nam Je izmed štirih problematičnih mejnikov — Celovec, Maribor, Gorica, Trst — rešil vsaj enega, Maribor, in nam potegnil vsaj v enem odseku severno mejo tako, da so naše narodne aspiracije v glavnem zadovoljene. Ta veliki čin pa je bil možen samo zato, ker tokrat tisti »vseh živih dan« v našem Podravju ni šel zamujen mimo, temveč je našel v Maistru junaka, ki je bil pripravljen nanj. Poln vedrega optimizma v našo končno zmago je Maister v Mariboru ves čas bistro spremljal potek svetovne vojne, da v ugodnem trenutku poseže v kolo usode in ga zavrti na naš tir. S tem, da je Wilson stavil Avstriji za premirje pogoj, naj da svojim narodom pravico samoodločbe, nam je sicer omogočil ustanovitev lastne države, ni nam pa dal nobenih mej, ki so bile za naš severni pas zelo sporne. Tako so v Mariboru imeli Nemci svoj Volksrat, Slovenci pa Narodni svet, ki sta se med seboj kakor dva suverena pogajala. Temu neznosnemu položaju je napravil konec naš Maister z junaškim dejanjem, ko se je 1. nov. 1918 revolucionarno polastil vrhovne vojaške oblasti in nato v trdem delu skozi dolge mesece končno dovršil osvoboditev našega Podravja. Samo pregledno naj naštejemo dogodke onega usodepolnega 1. novembra 1918, kakor so se s filmsko naglico in napetostjo lovili! Avstrijska fronta proti Italiji se je koncem oktobra vedno bolj rušila, vojaki so samovoljno odhajali, bati se je bilo, da zdaj zdaj preplavijo vračajoče se tolpe naše Podravje in mesto Maribor. Zato je sklical stacijski poveljnik v Mariboru vse višje poveljnike v meljsko vojašnico k posvetovanju, kakšne varnostne mere naj se ukrenejo. Bil je zgolj slučaj, da je prišel na to sejo tudi naš Maister, ki je bil takrat poveljnik mariborskega vojnega okrožja. Ko je predsedujoči razpravljal o položaju na način, kakor da je Maribor že del Nemške Avstrije, tedaj je v Maistru vstala zavest, da je v tem trenutku usoda Maribora v njegovih rokah. Na lastno pest in lastno odgovornost je takratni major Maister nenadoma prekinil polkovnika in svečano proglasil Maribor za jugoslovansko posest ter da prevzema \ imenu vlade Slovencev Hrvatov in Srbov vojaško poveljstvo nad Mariborom in vso južno Štajersko. Preden so osupli nemški polkovniki in podpolkovniki prišli do sape, je zagrozil z vojnim sodiščem vsakemu, ki bi se uprl njegovemu poveljstvu. Ta povsem nepričakovani in odločni Maistrov nastop je nemške častnike ugnal, da so drug za drugim kapitulirali. Nato je dal v vojaš- nici trobiti alarm, razglasil vojakom pripadnost Maribora k Jugoslaviji, pozval Slovence, naj vztrajajo še nadalje v orožju, Nemeem pa dal možnost, da odidejo. To so tudi radi storili, samo da so se med njimi izmuznili tudi premnogi Slovenci, tako da jih je ostalo samo še 7 častnikov in 87 mož. Iz teh se je se sestavila prva jugoslovanska četa v Mariboru. Na podoben način se je še isti dan po Maistrovih navodilih izvršila narodna ločitev vojaštva tudi pri ostalih treh polkih. Ko je tako imel Maister vse vojašnice, topove in skladišča trdno v svojih rokah, se je dal iz tehtnih razlogov imenovati od Narodnega sveta za generala in se s svojim poveljstvom vselil v palačo okrajnega glavarstva, kjer je prvič zavihrala naša trobojnica. Med tem časom pa tudi v Gradcu, kjer so računali s priklopi tvi jo Maribora, niso mirovali. Poslali so v Maribor poslanca Wastiana in brigadirja Ullmanna; prvi naj bi od Slovencev iztisnil čim več prehrane za lačne nemške kraje, obenem je mariborskim Nemcem priporočal politično zvezo s socialnimi demokrati, drugi pa je najavil prihod enega madžarskega polka nemškemu Volksratu v podporo. Ko pa je Ullmann videl, da je prejšnji major Maister postal general, in spoznal v njem neupogljivega vlastodržca, jo je nemudoma od-kuril zopet v Gradec. Tak je bil enodnevni Maistrov mojstrski uspeh, dosežen samo z imponujočo odločnostjo, brez vsakih žrtev, brez naknadne maščevalnosti. Kako klaverni so v primeri s tem vsi razni nedavni puči »visokokulturnih« narodov, barbarsko ugašeni v potokih krvi! Kljub temu je ostal položaj v Mariboru še dolgo mesecev skrajno težaven. V mestu je poleg slovenskega vojaštva obstajala še močna nemška »zelena garda« (Schutzwehr), ki je s svojo višjo plačo zmamila tudi katerega Slovenca v svoje vrste. Uradi so bili še nemški in jih je bilo treba šele postopoma prevzemati. Prebivalstvo je bilo v ogromni večini nemškega mišljenja, edino primorski begunci so nam tvorili potrebno »ulico«. Poleg tega so Nemci stalno grozili s številnim, oboroženim vojaštvom v Lipnici, iki da samo čaka, kdaj udari preko meje. Tudi iz Pariza so prihajale vsak dan drugačne vesti, tako da so naši malodušneži ne enkrat vezali cule za pobeg. V takih časih je bilo treba jeklenih živcev, hvala Bogu, da jih je Maister imel. Bil je ves čas trdna skala sredi razburkanega valovja. Velike skrbi so povzročali skoro ves november vojaški transporti. Pomagala je naša dobra organizacija, da so vojaki dobili prehrano, oddali (včasih s primernim pritiskom) orožje in nato čim prej zapustili naše ozemlje. Poznavajoč važnost svoje službe so nemški železničarji izkoriščali položaj in Nemcem na ljubo uprizarjali stavke, ki jih je pa Maister vedno znal zlomiti, včasih zlepa, obljubivši jim ugodnosti pri prehrani, včasih pa tudi s trdno roko, da se ni spuščal z njimi v dogovore, temveč se naslonil na rastoče število slovenskih železničarjev, ki so z občudovanja vrednim naponom vseh telesnih in duševnili sil obvladali tudi najtežjo situacijo. Pa tudi služba vojakov stražnikov ni bila nič lažja, zato je njih število kopnelo, in Maister je 9. nov. na svojo roko mobiliziral, kar ni bilo po volji nekaterim kratkovidnežem, ki so vse pričakovali samo od Wilsona. Maister pa je vendar dobil toliko vojaštva, da je lahko vsaj važne kolodvore in skladišča zastražil in da je mogel 20. nov. postaviti že drugi bataljon ter tako dobil potrebno protiutež proti prepotentni nemški gardi, ki je samo čakala prilike, da sama v mestu zagospodari. Toda zopet je bil Maister hitrejši. Ponoči na 23. nov. je na nedosežen način razorožil nemško gardo in tedaj šele je postal Maister ne- omejen gospodar mesta. Takoj nato je zasedel severno mejo do tam, kjer Slovenci .še kompaktno bivajo. Hotel je zasesti tudi Koroško, toda ni smel, ker je spadala Koroška pod kompetenco ljubljanskega poveljstva. Vendar so iz Štajerske, tako Malgajevi borci, na svojo roko šli na Koroško v Podjuno in tam s pičlimi četami bolj markirali ko zavzeli postojanke, kamor bi' naj prišle za njimi močnejše čete. Pa jih ni bilo, zato so se morali z občutnimi izgubami umakniti folks-verovcem, ki so jih Nemci na tihem iz vseh krajev in dežel nabrali. Že se je zdelo, da je ves slovenski Korotan za nas izgubljen, tudi na pariški mirovni konferenci, tedaj pa je prišla naša protiofenziva, generala Smiljanič in Maister sta v zmagovitem elanu prodrla do Št. Pavla v La-bodski dolini, do Gospe svete in Celovca ter ta lepi kos naše zemlje trdno zasedla. Spet je za-sinilo upanje, toda v Parizu so nam priznali samo Jezersko in Mežiško dolino, za ostali del pa določili ljudsko glasovanje ali plebiscit, o katerem je sodil idealist Wilson, da je najpravičnejši način za‘ rešitev sporov, komu naj pripade kak narodni drobec. V praksi pa je ta zamisel, ki je umestna le za paritetne narode, pomenila hudo krivico za koroške Slovence. Tekom več sto let so jim nemški oblastniki po gradovih in uradih znali vcepiti čut manjvrednosti, tako da si bedniki niti misliti niso upali, da bi se mogli kdaj popolnoma otresti nemške gospode. Vsa naša zatrdila jim niso mogla pregnati strahu, da jim hodo Nemci prej ali slej zopet zagospodovali in se nad »nezvestimi« kruto maščevali. Tudi pravkar končani koroški boji so jih hudo potrli. V takih razmerah j c nastopil Maister, ki je takrat poveljeval vzhodnemu delu zasedenega koroškega ozemlja, ter iz lastnega nagiba osnoval julija 1919 v Velikovcu Narodni svet, sprva samo za Podjuno, nato pa tudi za Rož. Prvi namen mu je bil po- magati našim ljudem, jih pomiriti in nato pripraviti za srečen izid plebiscita. Delo, ki ga je Maister zasnoval in poleg vojaških poslov opravljal, se je sčasom razmahnilo v ogromnost. Slonelo je na temeljih, ki se morajo edini imenovati pravilni. Narodni svet je bila vsenarodna organizacija, ki je obsegala vse plebiscitno ozemlje. Hrez štatutov, pravilnikov, poslovnikov in drugih formalnosti je iskala le eno — delo, ki si je sproti samo našlo primerno obliko. Med glavnim odborom, ki mu je predsedoval Maister, in krajevnimi odbori, ki so bili v vsaki večji vasi, so neprestano krožila tu poročila, tam navodila. Glavno načelo, da narodno delo res kaj zaleže, je videl Maister v tem, da sloni vsa organizacija vsaj v glavnem na domačinih. V začetku se je zdelo nemogoče pritegniti domačine v Narodni svet; po pravkar prestanih bojnih grozotah so bili še preveč preplašeni in proti nam prišlekom premalo zaupljivi. Vendar jih je Maister s slovensko prisrčnostjo polagoma privabil k sejam in jih s posebnim vpoštevanjem odlikoval, da so se opogumili, nato pa potrpežljivo poslušal, kako so neuki očanci na svoj način razkladali svojo modrost. Iz istega razloga je skušal vpreči v plebiscitno delo v prvi vrsti koroško inteligenco, ne le kar je je ostalo doma, zlasti duhovnike, temveč tudi tiste posameznike, ki so svoj čas bivali na Koroškem kot učitelji, odvetniki, poslanci, po prevratu pa se naselili v Jugoslaviji. Pozival jih je v listih iz vse države, naj pridejo pomagat, ,in jim obetal izposlovati dopust. Malo sc jih je odzvalo, zato pa so se ti tem bolj izkazali. Sicer pa je pomagala vsa legija tistih iz Slovenije, ki so prišli z našo upravo na Koroško kot učitelji, razni drugi uradniki, pa tudi trgovci in obrtniki, orožniki in vojaki. General Maister je skrbel, da se je propagandno delo vršilo kolikor mogoče v isti smeri, in izravnaval nastale divergence. Toda eno je od vsakega, ki je stopil na Koroško, neizprosno zahteval: strankarstvo, ki je baš takrat obhajalo svoje orgije, to naj pusti vsak doma! In ena prvih okrožnic je veljala dnevnemu časopisju in ga rotila, naj vsaj do plebiscita opuste medsebojno blatenje in zabavljanje nad državo, naj nehajo s tistimi zloglasnimi vojaškimi pismi iz Macedonije, ki so bila Nemcem dobrodošlo in najbolj učinkovito orožje. Stranke seve se niso dale motiti, zato je bil poleg dotakratnega »Mira« ustanovljen poseben propagandistični list »Korošec«, ki se je v kratkem tako priljubil, da njegov urednik ni vedel kam z dopisi; toliko jih je prihajalo. Napisani s trdo roko, brez slovnice, včasih z nemškimi črkami so na preprosto ganljivi naeip izražali prebujeno slovensko mišljenje. Posebno važnost je Maister polagal, da se pri vsakem stiku z narodom polno upoštevajo vse njegove posebnosti, njegove šege, zlasti pa njegova govorica. Bog ne daj, da bi sc smel kdo o koroškem narečju zasmehljivo izražati! Sam se je naslajal nad sočnato koroško govorico in je kar žarel, če je ujel kako posebno originalno besedo ali rcčenico. Na shodih se je razvila navada, da je bil kak govor, ki ga je sestavil kak prišlek, podan v domačem narečju, včasih pa je nastopila celo kaka »mojca« v narodni noši. Dobro vedoč, kako so stare navade ljudstvu pri srcu, je začel Maister priporočati narodne noše, s čimer je ženicam in dekletom silno ustregel. Pa so iz starih skrinj .spravljale narodne noše, ki si jih pred Nemci niso upale nositi, zopet na dan in postale predmet občudovanja in spoštovanja. In kaj vse bi se dalo povedati o plebiscitnih shodih! Začetek je tvoril ljudski tabor v Sinči vasi (avgusta 1919), kamor je prišlo na tisoče ljudi, ki so vztrajali ves čas, od službe božje na prostem, ki jo je opravil sam ljubljanski škof tor imel nato krasen patriotičen govor, pa do zadnjega, 24. go- vora — pač svojevrsten rekord! Zanimivo je bilo opazovati ljudstvo na teh shodih. Sprva v pičlem številu, hladni, kakor da bi prav ne zaupali, so s časom vedno rajši prihajali in se dali tako razvneti in navdušiti, da nam je srce igralo in smo upali na najboljši uspeh pri plebiscitu. Toda s prihodom plebiscitne komisije, ki je na svoj način, toda nam v nepopravljivo škodo tolmačila glasovalne določbe, sc je kolo obrnilo. Pri plebiscitu smo južno od Drave dobili sicer večino, ker pa je bil odločilen celokupni rezultat, smo propadli. Kakšno žalost je moral občutiti general Maister, ko je v Beogradu, kamor je bil ob času glasovanja na zahtevo antantne komisije službeno pozvan, ta žalostni izid izvedel, kdo bi to mogel popisati? Sebi in nam v tolažbo je kriknil iz razbolele duše, da so mejniki včasih lažniki, zato narod čakaj in bodi pripravljen! Od tega časa je začel vidno slabeti, miroval pa ni. Še v pokoju je, kakor svoj čas Cojz, zbiral pri sebi resne in delavne može, se z njimi razgo-varjal, najrajši o narodno obrambnih vprašanjih, in svetoval in organiziral. Ni ga več, zato pa ostane v zgodovini prevrata v Podravju kot centralna oseba, ki je s svojimi edinstvenimi kvalitetami rešil prevažno pokrajino materi Jugoslaviji. Slava mu! Ob veselih in žalostnih prilikah darujmo za Družbo sv. Cirila in Metoda! NEPORAVNANI RAČUN V. P. Čudni gospodarji smo mi Slovenci. Za malenkosti med seboj prepiramo in sovražimo na-živc in mrtve, v histeričnem strahu se plašimo pred nevarnostmi od strani, kjer sploh ne obstojajo — ali ., bodisi da so bili ustanovitelji in voditelji podružnic, ozir. merodajni delavci pri podružnicah ali pa pokrovitelji družbe. Naš narod jo žalibog v zadnjem letu izgubil še mnogo drugih osebnosti, ki so imele velike zasluge za narod, državo in človeštvo sploh. Ako bi mogli navajati vse, bi nam bil obseg našega koledarja premajhen. —• Ured. Kosovel Anton llebek Ivan Carli Anton Dr. Jankovič Fran redna podpirateljica Družbe, ki se je je spomnila še pred smrtjo z volilom 20() Din. f 4. 11. 1933. Kosovel Anton, nadučitelj v p. v Tomaju na Krasu, je bil mnogo let tajnik C. M. podružnice v Sežani, pozneje pa soustanovitelj in tajnik podružnice v Tomaju do prihoda Italijanov. f 6. 12. 1933. Rapotec Fran, poštar in pos. v Kozini (Istra), je bil z vso svojo rodbino v odboru ondotne podružnice do italijanske zasedbe. t 9. 12. 1933. Durjava Peter, trg. in pos. v Škocjanu pri Mokronogu, je bil soustanovitelj in mnogoletni predsednik ondotne podružnice. f 12. 12. 1933. Romihova Ana roj. Smidinger, učiteljica v p. in soproga ravnatelja mcšč. šole dr. Romiha v Krškem, je bila celih 8 let blagajničarka, nato pa podpredsednica pri ondotni ž. podružnici. f 3. 1. 1934. Forijeva Marija roj. Gutsmandl, upraviteljica pošte v Trbovljah, je bila mnogo let marljiva odbornica ondotne ž. podružnice. Počkarjeva Ana Vuga Fran f 5. 1. 1934. Rebek Ivan, bivši tovarnar v 'Celju, je bil od leta 1912—1919 podpredsednik -celjske m. podružnice, večkrat tudi njen delegat. f 7. 1. 1934. Poniž Benedikt, vad. učitelj in okraj. šol. nadzornik v p., je bil večkratni pokrovitelj, 15 let tajnik, nato pa odbornik pri m. C. M. podružnici v Gorici do preselitve v Ljubljano. f 13. 1. 1934. Rohrmanova Roza, soproga našega najstarejšega odbornika, veletrgovca g. Viktorja Kohrmana v Ljubljani, je bila vedno članica šentpetrske ž. podružnice in skupno s soprogom tudi pokroviteljica družbe. f 16. 1. 1934. Rupreht Janko, lekarnar v Trebnjem, je bil mnogo let podpredsednik, nato pa blagajnik pri ondotni podružnici. Družba ga šteje rudi med svoje pokrovitelje. t 5. 2. 1934. Gomzi jeva Marija, restavraterka v Ormožu, je bila celih 10 let marljiva blagajničarka pri ondotni ž. podružnici, nakar ji je sledila gdč. hčerka. Rebek Josip Demšar Fran f 8. 2. 1934. Benkovič Alojzij, lekarnar in slov. pisatelj v Kamniku, je bil 4 leta blagajnik pri ondotni m. podružnici. t 8. 2. 1934. Diehlova Hana, soproga trgovca v Celju, je bila več let podpredsednica ondotne ž. podružnice. f 14. 2. 1934. Zupan (Supan) Fran, žel. nameščenec v Mostah pri Ljubljani, je bil ustanovitelj in mnogoletni predsednik ondotne podružnice. f 2. 3. 1934. Dr. Jankovič Fran, zdravnik mariborske kaznilnice, bivši minister i. t. d., je bil za svojega bivanja v Kozjem 4 leta predsednik, nato pa blagajnik ondotne podružnice. t 3. 3. 1934. Počkarjeva Ana, soproga žel. nameščenca v Šiški, je bila mnogo let agilna odbornica mestne ž. podružnice v Ljubljani, obenem pa tudi podpredsednica ž. podružnice v Šiški. Posebno neumorna je bila pri raznih nabiralnih akcijah za C. M. D. t 19. 3. 1934. Vuga Fran, trg. in posestnik v Grobelnem, je bil soustanovitelj in mnogo let predsednik ondotne podružnice. Po njegovi obo- Zupan Fran Kostanjev**; Josip lelosti jc prevzela predsedstvo njegova gospa soproga. f 6. 4. 1934. Engelsberger Rihard, trgovec v Krškem, je bil več let odbornik in parkrat tudi delegat ondotne m. podružnice. f 19. 4. 1934. Bizilj Tomaž, gostilničar v Ljubljani ('Kolovratar) je bil pokrovitelj družbe. t 22. 4. 1934. Paučič Anton, trgovec v Novem mestu, je bil pokrovitelj družbe. f 22. 5. 1934. Kostanjevec Josip, vad. učitelj v p. in slovenski pisatelj v Mariboru, jc bil pri C. M. podružnici v Ilir. Bistrici tajnik od 1889— 1891, v Litiji pa podpredsednik od 1898—1902. f 22. 5. 1934. Demšar Fran, trgovec in gostilničar v Zalem logu, je bil mnogo let predsednik C. M. podružnice v Železnikih in tudi pokrovitelj družbe. f 11. 6. 1934. Majdič Fran, industrijalec v Viru pri Domžalah, je bil več let podpredsednik pri podružnici Dob. Mehle Marija Itomihova Ana t 21. 6. 1934. Novak Slavko (Ladislav), trgovec in gostilničar na Viču pri Ljubljani, je bil 2 leti tajnik pri bivši ondotni podružnici. f 11. 7. 1934. Rebek Josip, 'ključavničarski mojster v Ljubljani, je bil pokrovitelj družbe in par let odbornik šentjakobsko-trnovske m. podružnice. t 12. 7. 1934. Durjava Alojzij, trgovec v Matenji vasi pri Postojni, je bil 6 let blagajnik pri bivši ondotni C. M. podružnici. t 23. 7. 1934. Carli Anton, javni notar v Ptuju, je bil predsednik C. M. podružnice v Žužemberku do odhoda v Ptuj. t 25. 7. 1934. Voukova Emilija, učiteljica na Raki, je bila soustanoviteljica in mnogo let tajnica ondotnc podružnice. f 29. 7. 1934. Setina Gido, tovar. ravnatelj v Jaršah, je bil dve leti odbornik pri podružnici v Domžalah, njegova soproga Blažena pa mnogo let podpredsednica. t 17. 8. 1934. Dr. Dolenc Josip, profesor bogoslovja v p., živeč na Planini pri Rakeku, je bil pokrovitelj družbe. f 1. 9. 1934. Mehle Marija, učiteljica mešč. šole v p. v Ljubljani, je bila 4 leta tajnica pri mestni ž. podružnici v Ljubljani. Pokojnica je bila tudi velika dobrotnica in zaščitnica revne mladine. f 13. 9. 1934. Skuhala Ferdo, posojil, ravnatelj v p. v Ptuju, je bil svoječasno duša narodnega in društvenega življenja v Ptuju. Pri ondotni moš. podružnici je bil nepretrgoma 20 let tajnik. Bil je tudi pokrovitelj družbe. Plemenite pokojnike ohranimo trajno v hvaležnem spominu. f PROFESOR ŽAGAR NIKOLAJ Po mnogoletnem presledku je dobila naša C. M. D. zopet velikega mecena iz vrst izumirajoče generacije idealnih rodoljubov. Dne 27. januarja t. 1. je umrl v Mariboru upokojeni gimnazijski profesor g. Nikolaj Žagar, ki je zapustil naši šolski družbi nad 40.000 Din. Blagi pokojnik se je rodil dne 10. julija 1851 v Damlju pri Vinici. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, vseučilišče pa je študiral na Dunaju in v Lipskem, nakar je odšel v državno službo na Rusko. Tam je ostal 12 let, nakar se je vrnil v domovino ter začel služiti čisto znova, ker mu službenih let in izpitov v Rusiji doma niso upoštevali. Dobil je službo suplenta v Splitu jeseni 1891, kjer je ostal dve leti in pol, med tem je napravil tudi profesorski izpit (1893) iz latinščine in grščine kot glavnih ter slovenščine in nemščine kot stranskih predmetov. Definitiven je postal v Kotoru, kjer je ostal tri in pol leta, nato pa sc je vrnil v Split, kicr je služboval zopet 7 let. Jeseni 1. 1904 je prišel v Mari- bor, kjer je doslužil še ostalih 17 let, da je šel 1. 1921. v pokoj s polno službeno dobo. V Mariboru je ostal do smrti, t. j. celih 30 let. Živel je izredno skromno in sam zase. Le na ta način si je mogel prihraniti tako lepo vsoto. Razen volila naši družbi je zapustil še 80.000 Din kot ustanovo za dijake, ki so rojeni v župniji Vinica, ozir. v Beli Krajini sploh. Pokojni Žagar je bil visoko naobražen mož, o čemer priča njegova bogata knjižnica, ki jo je Hrof. žagar Nikolaj zapustil mariborski klasični gimnaziji. Poleg svoje ožje stroke se je zanimal za najrazličnejše jezike sveta. Dne 4. junija t. 1. sta mariborski C. M. podružnici s pietetno slovesnostjo odkrili na mag-dalenskem pokopališču velikodušnemu mladino-in rodoljubu skromen spomenik, kakor je bil pokojnik skromen in preprost v vsem svojem življenju. Blagega pokojnika ohrani hvaležni slovenski narod v trajnem spominu. Vsak član Družbe sv. Cirila in Metoda izpolnjuje kraljevo oporoko »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!« Spomin na trpljenje naših zasužnjenih bratov na Primorskem in Koroškem naj vas bodri k delu za Družbo sv. Cirila in Metoda! Si li član Družbe sv. Cirila in Metoda? Če nisi, ali veš, kaj je tvoja narodna dolžnost?! Vpiši se kot član pri domači CM podružnici! Če je ni, ustanovi jo! Koliko članov si pridobil Družbi sv. Cirila in Metoda? Za Božič in Veliko noč bo rabil vsak zaveden Slovenec le razglednice in kolke Družbe sv. Cirila in Metoda. Rodoljubi, ne pozabite obrambnih skladov Družbe sv. Cirila in Metoda! VESTNIK DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI. XL!X. DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA REDNA 45. VELIKA SKUPŠČINA na Vrhniki, dne 16. septembra 1934. V nedeljo, dne 16. septembra, je bila na Vrhniki ob zelo veliki udeležbi delegatov Družbe s.v. Cirila im Metoda letošnja glavna skupščina te našo najodličnejše narodne obrambne organizacije. Goste, ki so se zbrali ia vse dravske banovine, je na vrhniški postaji pozdravil 'najprej predsednik vrhniške podružnice CM)D g. Grom, podpolkovnik v pok.r ki je poudaril veliki pomen družbe za naš narod nekoč in danes ter izrazil željo, da bi vrhniška skupščina pomenila nov korak v družbinem razvoju. Mala deklica je pozdravila predsednico GMID go. Franjo Tavčarjevo s pesniško zasnovanim nagovorom ter ji izročila krasen šopek rdečih nagelj ev. Njej je sledila mala deklica, ki je pozdravila podpredsednika OMiD g. dr. Slimona Dolarja ter mu prav tako izročila šopek cvetlic. Oba počaščenca sta se za ljubki pozdrav z iskrenimi besedami zahvalila, nakar je vrhniški župan g. mag. ph. /Hočevar izročil skupščinarjem pozdrave vrhniških občanov, se vodstvu OMID zahvalil za delo, ki ga vrši za obstanek našega naroda ter želel vsem gostom prijetno bivanje v kraju, ki jo dal Ivana Cankarja in velikega narodnega mecena Karla Kotnika. Gostje so odšli s kolodvora naravnost v telovadnico narodne šole, pred katero jih je v špalirju sprejela šolska mladina, ki je priredila narodno obrambnim borcem nad vse ljubek sprejem. OTVORITEV SKUPŠČINE. V telovadnici narodne šole so je najprej vršilo zaupno zborovanjo vodstva in vseh delegatov podružnic, ki je trajalo od 9. do pol 13. ure. (Brez odmora so se zborovalci nato podali na veliko glavno skupščino v lepo okrašeno dvorano Sokolskega doma; v dvorani je bila tudi velika slika mecena Karla Kotnika. »Skupščino je otvorila predsednica GMD ga. Franja Tavčarjeva z naslednjimi besedami: »Ko otvarjam 45. vel. skupščino, nam je naša prva misel, da pozdravimo svojega kralja, našega najboljšega zaščitnika. Zato predlagam, da se odpošlje naslednji brzojav na najvišje mesto: »Na 45. veliki skupščini narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki se Vašemu Veličanstvu in prevzvišenemu kraljevemu domu klanjajo v neomajni zvestobi in vdanosti zborovalci.« Nato pa je toplo pozdravila zborovalce ter dala besedo družbinemu podpredsedniku g. dr. Simonu Dolarju. Podpredsednik dr. Dolar se je v uvodu najprej spominjal lanske skupščine, ki je potekla v znamenju narodne sloge in družbinega prerojenja, spomnil se je bratov na severu in jugu, s toplimi pozdravnimi besedami je prikazal njihovo trpljenje ter izrazil željo in upanje, da bodo vztrajali na svoji rodni grudi. Nato je zborovalcem izročil pozdrav častnega prvomestnika mons. Toma Zupana in župnika g. Ivana Vrhovnika. Nekateri zadržani funkcionarji in delegati GM1D so se opravičili in obenem poslali večje ali manjše zneske, tako da se je nabralo iz tega naslova 850 dinarjev. Podpredsednik je dalje pozdravil zastopnika banske uprave prosvetnega načelnika g. Josipa Breznika, sreskega načelnika g. Žnidarčiča, narodnega poslanca g. Prekorška, ptujskega župana g. Jeršeta, zastopnika emigrantskih korporacij g. dr. Lava Čermelja, zastopnika profesorskega društva prof. Ivana Kolarja, zastopnico JIUU gdč. Frančiško Završa-novo, zastopnika Narodne Odbrane dr. Cepudra, zastopnika JNAiD »Jadrana«! g. Dušana Verbiča, zastopnika Ziveze kulturnih društev g. Boleslava Hitra, zastopnika kluba koroških Slovencev dr. Fellacherja, zastopnika Sokola Ljubljana g. Smoleta, zastopnika organizacije JNS na Vrhniki g. Završnika, senatorja dr. Valentina Rožiča, zastopnika naše severne meje iz St. lija g. Ferenčaka, zastopnika mesta Ljubljane dr. Rika Fuxa, zastopnika Jadranske straže :g. Josipa Žnidarčiča, predsednika Osrednje zveze westfalskih Silovenccv g. Pavla Bolho, narodno obrambni delavki v Litiji go. Bevkovo in go. Svet-čevo, go. Šentjurčevo, ki ni zamudila še nobene vel. skupščine, predstavnika goriških Slovencev g. Andreja Gabrščka in vse druge, ki so se odzvali vabilu naše najpomembnejše narodno obrambne organizacije. Pismeno ali brzojavno so skupščino pozdravili številni posamezniki in narodne organizacije, med njimi ljubljanski poslanec dr. Albert Kramer in minister socialno politike dr. Fran Novak, senator g. dr. V. Ravnihar in ž. GM> podruž. v Rušah. Predsednik je nato prebral devetintrideset imen od lanske skupščine umrlih članov GMD, ki so jih zborovalci počastili stoje s klici: »Slava!« (Umrli so navedeni v koledarju.) POROČILO O DELU DRUŽBE. Podpredsednik dr. Simon Dolar je v svojem nadaljnjem govoru na kratko orisal pomen narodno-obrambnega dela v današnji dobi, se zlasti toplo zahvalil vsemu obmejnemu učiteljstvu in izrazil željo, da pride v delo družbe novo življenje, nakar je prešel na dnevni red. Preden je pa podal svoje poročilo tajnik, se je razvila kratka debata, kako naj se izvedejo volitve. Izvoljen je bil verifikacijski odbor, ki je od delegatov pobral glasovnice. Nato je sledilo poročilo pisarniškega tajnika g. Frana Sikulja. TAJNIŠKO POROČILO. Častita skupščina! Tajniško poročilo, ki ga Vam bom podal, obsega druž-bino delovanje za minolo poslovno leto, obenem pa je očrtan stvarni položaj OMID z ozirom na današnje življenjske od-nošajo našega naroda. V minolem poslovnem letu je imelo družb, vodstvo 7 sej, na katerih se jo reševalo veliko število raznih prošenj. Naj navedem le nekatere, ki karakterizirajo pravec in smer družbinega delovanja. Diovolilo se je 28 obmejnim šolam za revne učence nakup šolskih knjig in samoučil; 61 obmejnim šolam so se dovolili primerni zneski za prireditev božičnic, na katere je ljudstvo navajeno še izpred vojne dobe, ko sta Schulverein in Sudmarka laskaje se našemu ljudstvu dajala za kupovanje duš ob severni meji judeževe darove. Pri tej priliki je bilo mnogo revne šolske dece deležne oblačil, obutve in oblačilnega blaga, kair so podarili družbi nekateri plemeniti ljubljanski trgovci. Iskrena jim hvala na tem mestu! — Daljo so je dovolila na sejah 5. šolam podpora za šolske odre, 6. šolam ipodipora za šolske knjižnice, 14. dijakom so se diale podpore v študijske svirhe (med temi 3 akadem.). Družbino podpore je bilo dalje deležnih 5 gojenk gospodinjskih šol, 4 gojenci kmetijskih tečajev, 13 učiteljev osn. šol, ki so so izkazali z izredno marljivostjo na težkih postojankah. Daljo se jo dovolila podpora dvema obmejnima šolskima zboroma, da sta se mogla udeležiti mladinskih koncertov v iLjubljani; dalje se je honoriralo 6 velepomembnih gospodinjskih tečajev. Dovolil se je za univerzitetno knjižnico temeljni kamen v znesku 10.000 Din. Vsem šolam severne meje se je pošiljal mladinski list »Zvonček«', skupno v 500 izvodih. Dvema težko dostopnima osnovnima šolama tik ob meji, ki ležita do 1000 m nadmorske višine in sta bili le intermistično zasedeni, je nabavila družba za vsakokratnega upravitelja stalno stanovanjsko in kuhinjsko opremo. To pa iz enostavnega razloga, ker se je bal vsak učitelj radi prevoza pohištva prevzeti mesto. Opremilo je vodstvo daljo s pohištvom prepotrebni otroški vrtec v Gornji Radgoni. Naklonila so je podpora Učiteljskemu domu v Mariboru. Nakupilo se je v svrho propagande precejšnje število izvodov knjige »iNaši onstran meje« ter za šole nekaj izvodov Ptujske številke od zgodovinskega društva v Mariboru. Več dijaških društev je dalje prejelo podpore v narodno propagandne svrhe. —• Vodstvo jo nadalje sklenilo postaviti v Gradišču, najrevnejši slovenski občini na severni meji, šolsko poslopje za dvorazrednico. Predpriprave so končane, potrebno zemljišče je kupljeno, sedaj se nabavlja potrebni stavbni materijal, in če se kakšna posebna ovira ne pojav.i, bo šolska stavba prihodnje leto izročena svojemu namenu. To bo prvo šolsko poslopje na severni meji, ki ga bo postavila družba in bo nosilo njeno ime. Seveda niso naštete vse podpore, vendar je treba poudariti, da je družbi bila in bo zlasti pri srcu šolska mladina. Uvažujoč silno težke življenjske prilike naših najbednejših, je posegla družba s svojim delom tudi na altruistično in socijalno polje, da reši največje bede zlasti vsega hudega trpečo mladino. Pozabljeni iniso bili tudi naši izseljenci v mrzli tujini. —• Vso to našteto in nenašteto jo globoko poseglo v družbino blagajno in dalo bi se še več, ko bi sredstva dopuščala. Družba je imela tudi mnogo posla z raznimi zadevami, ki so v ozkem stiku z narodno obrambnim delom, posebno pa se je v pretdklem poslovnem letu brigala za šolstvo severne meje in manjšinsko šolstvo. Po došlih tozadevnih poročilih, (poizvedbah in osebnih ugotovitvah je odposlalo družbino vodstvo poseben dopis kr. banski upravi s primernimi nasveti, kaj naj bi se odredilo, da se šolstvo na severni meji spopolni in dvigne, da bo odgovarjalo današnjim zahtevam kulturno in nacijonalne vzgoje mladine ob severni meji. Radi nedostatkov, tehničnih ovir in težav, ki jih preživlja šolstvo na severni meji, in pa radi našega manjšinskega šolstva je poslalo vodstvo na ministrstvo prosvete posebno spomenico, ki se glasi po predidočem uvodu, ki ima namen nrnistrstvo opozoriti na velik pomen delovanja CM družbe, tako-le: »Po vojni smo postali sestavni del naše skupne domovine Jugoslavije. Dolgoletno germansko nasilje je zapustilo mnogo zla med našm ljudstvom. Ob severni meji, v mestih in trgih, zlasti pa v industrijskih krajih in kapitalističnih centrih se dobo še ljudje, ki so še, vzgojeni po gori omenjenih društvih, fanatično zaljubljeni v mater Germanijo — dasi so rojeni Slovenci. 'Vise ljudstvo jc slovenske narodnosti, razen male peščice importiranih Nemcev, v Prekmurju pa Madžarov. Domače poturicc in priseljeni tujci so največje zlo na našem narodnem telesu. Družba sv. Cirila in Metoda si je stavila po vojni za glavno nalogo, očistiti vso severno mejo tujčeve navlake. Zavedajoč se, da je mogoče doseči ta cilj1 le z vzgojo mlade generacije, deluje zlasti na šolskem polju s tem, da podpira revno deco, oskrbuje šole s knjigami in učili, podpira marljivo učiteljstvo ter krajevne šolske občine in pomaga tudi tem pri gradnjah šolskih stavb. Družba je uverjena, da je najboljša utrdba meje ljudstvo, ki je vzgojeno v zvestobi. lojalnosti in nacijonalnem duhu do lastne države. V dosego tega cilja prosimo visoko ministrstvo, da podpira blagohotno naše stremljenje, zlasti v naslednjih točkah: Šolstvo na severni .meji je zelo pomanjkljivo, bodisi z ozirom na stavbe, kakor tudi zasedbe učnih mest. Nemci so ustanovili po razmejitvi ob naši meji precejšnje število šol, dočim je ostalo pri nas precej še pri starem. Obmejne občine so večinoma revne ter ne morejo žrtvovati za kulturne namene niti najpotrebnejših sredstev. Vslcd tega se obračajo za podpore neprestano na OM! družbo, katera pa žalibog vsled nezadostnih sredstev no more ugoditi prošnjam tako, kakor bi bilo želeti. V zadnjem času jo oskrbela nekaterim obmejnim šolam opravo, sedaj pa zida šolsko poslopje za šolsko občino Gradišče, ki leži tik ob meji. P. n. naslov vljudno prosimo, da blagovoli odrediti, da se vsa prazna mesta obmejnih šol zasedejo z najboljšimi, mladimi učitelji, ki imajo voljo vztrajati na težkih položajih in hočejo delovati izven šole, posebno na prosvetnem, nacijonalnem in gospodarskem polju. Za njih uspešno delo naj bi oe jim dala podpora iz v ta namen otvorjenega kredita. Po končanem uspešnem delu gotove dobo naj bi se jih nagradilo s tem, da se jih premesti na kako boljše mesto v zaledju. Vso pozornost je treba posvetiti ob severni meji naslednjim srezom: 1. Dravograd, 2. Slovenjgradec, 3. Maribor -levi breg, severni del, 4. Maribor - desni breg, severni del, 5. Ljutomer, severni del, 6. Miurska Sobota, severni in zapadni del in 7. Diolnja 'Lendava. Prvih pet srezov je bilo za časa Avstrije pod stalnim vplivom Siidmarke in Slchulvereina, zadnja dva sreza pa pod madžarskim raznarodovalnim društvom. Prav važno vprašanje je pa tudi poglavje manjšinskih šol. So kraji, kjer biva nekaj germansko zagrizenih tujcev, ki hujskajo nezavedno ljudstvo z raznimi pretvezami, da zahteva nemške šole za svojo deco. Mnogo teh staršev je odvisnih radi zaslužka od nemških ali nemčurskih mogotcev, in se morajo radi kruha ukloniti željam teh delodajalcev. Otroci manjšinskih šol ne obvladajo v mnogih slučajih nemščine, 'ker je .starši sami ne znajo. P. n. naslov vljudno prosimo, da blagovoli odrediti, da se narodnost mladine vseh obstoječih manjšinskih šol strogo preišče ter dožene, koliko je res pristnih Nemcev. Tem naj se, če odgovarja število istih zalkonitim predpisom, dovolijo razredi, vsi drugi pa morajo posečati narodne šole. S tako ugotovitvijo se bo mnogo koristilo narodu in državi. Narodu vrnemo izgubljeno deco, državi pa prihranimo stroške neupravičenih 'izdatkov. Manjšinski razredi se nahajajo v naslednjih srezih: 1. Maribor — levi breg na šoli Št. lij. V tem kraju so Nemce umetno pomnožili z nemškimi priseljenci (baje II družin). Manjšinska šola v Mariboru na IV. dekliški šoli Ima 2 razreda, dalje v Lokavcu, kjer je baje 24 otrok nemške narodnosti, 1. razred. 2. Celje. V mestu Celje obstoji manjšinski razred, ki Ima le 21 otrok, a še od teh sta 2 inozemca. 3. Srez Novo mesto ima 4 manjšinske razrede, i. s. 3 v Črmošnjicah, enega v Poljanah. 4. Srez Črnomelj ima 1 manjšinski razred na Planini. Ti otroci obvladajo vsi slovenski jezik, književne nemščine sploh ne razumejo. Drugi razred je v Verčiči, kjer je baje 36 učencev. 5. Srez Ljutomer ima 5 nemških razredov, i. s. v Apačah en deški in dva dekliška razreda, v Stogovcih sta- tudi dva nemška razreda. 6. Srez Dolnja Lendava ima 3 manjšinske madžarske razrede, i. s. Dobrovnik, Gonterovei in Motvorjenci z 18 učenci. 7. Srez Murska Sobota ima 3 nemške in 2 madžarska razreda, i. s. po en nemški manjšinski razred je v iFikšincih, v iKramarovcih in eden v Serdici. Domanjševci in Hodoš imata po en madžarski razred. 8. Srez Ljubljana iima 2 manjšinska razreda. 9. Srez Kočevje. Na takozvanem kočevskem otoku žive potomci nekdanjih bavarskih naseljencev. Pristne kočevske krvi bo malo, ker so se ti priseljenci tekom stoletja mešali s Slovenci. Davno bi se že utopili v slovenski večini, da niso imeli tako velike zaščite v bivši avstrijski vladi in v nemških bojnih društvih. Avstrijska vlada jim je dajala vse mogoče protekcije in zaslombe — bili so jim »Hcrrenvolk«. Med Kočevarji ni skoro 1% onih, ki bi narodnega jezika ne znali. Resnica je pa tudi, da rima njihova govorica veliko slovenskih besed in je nemščini kaj malo podobna. Hočemo biti objektivni. Če sc jim zdi vredno svoje narečje obdržati v naši nacijonalni državi, naj ga obdržc, toda priučiti pa se morajo narodnega jezika, da bodo vredni sinovi Jugoslavije. V kočevskem srezu je 14 razredov popolnoma nemških, 1.1 pa delno. Kočevski otok ni kompaktno s Kočevarji naseljen, dobra tretjina prebivalstva je slovenske narodnosti. Če proglašajo Nemci slovenski del Koroške, kjer živi komaj ena desetina pravih Nemcev, za mešano ozemlje, koliko bolj smemo mi smatrati kočevski otok za mešan. Visoko ministrstvo blagovoli našo predstavko proučiti in vse potrebno odrediti, da očistimo dravsko banovino po tujcu zanesene germanske navlake ter privedemo vse zapeljane zopet k svojemu rodu in po njem k naši materi Jugoslaviji.« go iZ zadoščenjem sporočam, da so kompetentne oblasti uvaževale družbine predstavke bodisi glede obmejnega kakor tudi msmjišinskega šolstva. —• Zamolčati se ne sme, da prihajajo na družbo čimdalje pogostoma razne prošnje in vloge za podpore in brezobrestna posojila od posameznikov, korporacij, društev, klubov. Te prošnjo so dostikrat osebnega značaja, dostikrat za razne podvige, ki nimajo z narodno obrambenim delom po pravcu družbenih pravil prav nikako zveze. Postalo je že nekako splošno mnenje, da je Družba sv. Cirila .in Metoda nekako podporno društvo, nekaka univerzalna banka, iz katere je upravičen vsakdo zahtevati podpore. Seveda se take prošnje zavrnejo'. Treba pa je vsekakor javno poudariti, da je druž-bino premoženje narodni obrambi posvečen denar in se sme uporabljati le za v pravilih določeno namene. Od dveh podružnic jo družba prejela predloge, da naj skrbi, da no bodo prišla zemljišča v nemške roke, zlasti ob Severini meji in po Slov. goricah. Pripomniti je treba, da družba te naloge ne vrši, tudi je vršiti ne more, ker nma za tako poslovanje dovolj denarja, niti ni to njena naloga. Za take posle bi bilo treba par milijonov mobilnega denarja. Sicer pa bi billo trudi v tem slučaju vsako poslovanje dvomljive vrednosti, ker bi ®e utegnile dogajati prevare po prodajalcih in kupcih. Najenostavnejše bi bilo, če bi narodni poslanci izposlovali v skupščini zakon, po katerem ne bi bilo dopustno inorodecm kupovati posestev gotovo število km globoko od meje. .9 takim zakonom bi bila naša zemlja najbolje zaščitena. Sicer je pa družba tudi te vloge upoštevala in storila svojo dolžnost. Družba no zamudi nobene prilike, kjer bi se utegnilo za njo kaj pridobiti. Imela je lepe dohodke od računskih listkov in od družbinih vžigalic; žal, da je to vse odpadlo. Napredovali pa so dohodki družbenih razglednic. Toda v zadnjem času so začela nekatera društva s konkurenčnimi razglednicami, kar ni lepo, niti moralno. Ko bi se ravnali po' devizi »Sivoji k svojim« —• pa bi imela družba od razglednic prav pomemben gmoten, narod pa moralen uspeh. Pripomniti jc treba, da se proda pri nas ogromno število iz (Nemčije in Avstrije importiranih razglednic. Od teh razglednic dobiva Soidmark-Schulverein gotove procente in te vsoto se porabljajo za vse ono, kar je našemu narodu namenjeno v pogin. Potrkajmo se na prsa, mi sami pomagamo s kupovanjem toga tujega blaga kopati lastni grob. — V dosego čim večjih dohodkov je poslala družba veliko prošenj na županstva, denarno zavode, na dobro situirane posameznike in druge. Žal, da ni bilo posebnega odziva. (Radi gospodarsko težkih časov so občine preobtežene, denarni zavodi so zamrznjeni in posamezniki žrtvujejo malo. Glavni dohodek r donašajo le marljive in za narodno obrambeno delo vnete podružnice. Teh je danes 105. Za pravilno presojo in radi jasnega pojmovanja o stanju naše obrambene organizacije med narodom je neobhodno potrebno, da si ogledamo vse to pobližje, ne pa iz kake ptičje perspektive nestvarnih kritikov. Po končani vojni je bilo družbino življenje in delovanje v žalostnem stanju. Dohodki podružnic so se bili skrčili na minimum, saj niso podružnice med vojno mogle in smele tudi v najskromnejših razmerah delovati. Takoj po vojni se je oglasilo k življenju le 13 podružnic. Vse ostale so bile ali razpuščene, ali pa so spale. Treba jih je bilo vzbuditi in na novo oživeti. V ta namen je prepotoval družbeni pisar, tajnik vso Slovenijo trikrat. Od 191i8. leta do danes je napravil 895 podružničnih posetov. Budil je podružnice it> jih vzpodbujal k delu. Posrečilo se mu je pridobiti mnogo ugaslih podružnic k novemu razmahu. Zal, so tiste čase zanesli po vsej naši zemlji geslo: V lastni državi smo, vse bo država storila, obrambene CM družbe ni več treba. Prav mnogo podružnice so nasedle tem mamljivim glasovom in merodajni krogi niso pustili do sebe. Obenem pa se je ustanovilo baš v istem času novo narodno obrambeno društvo »Jugoslovanska Matica< Bilo je nekaj novega — obsegala je vso Jugoslavijo. JIMatica je pri ustanovitvi svojih podružnic posnemala CM|D in je poskušala vsepovsod na sedežih naših podružnic ustanoviti svoje. Po mnogih krajih so odslovili tajnika CMIDI z besedami: Sledaj imamo Jug. Matico, CMiD ni več treba. Vsaka prepričevalna beseda ni zanegla prav nič. Tako je rastla na 'rovaš Družbe Jug. Matica, —* škodo pa je trpela narodna obramba. Z Jugoslavijo so prišli novi časi. Vse se je organiziralo. Razna društva so se pojavila vsepovsod, kakor gobe po dežju. Poleg Sokola se je ustanovila Jug. Matica, Narodna Odbrana, Jadranska Straža, Rdeč križ, Rolo, Branibor, Strelske družine, razni klub:: Primorcev, koroških Slovencev, Tabor, Soča, Krka in bog zna, kaj šel Poleg tega se je ustanovilo vse polno športnih društev in prosvetno lokalnih društev, požarnih in razne knjižne družbe. Vse to našteto in nenašteto živi od naroda. Ni čudno, če človek potrka tu in tam na vrata radi oživitve podružnice, pa mu odmeva: Ne moremo, imamo toliko društev. Vedno smo eni in isti v odborih, le saržo menjamo. Dajatve so neznosne. Prav je, da si prišel, vidimo te radi, toda z novim društvom ne draži ljudi! —• Tak je odmev! — Poleg vseh teh ovir pa so prišle še težke gospodarske prilike v obliki tako zloglasne krize. Nižje in srednje plasti naroda so obubožale in stoje pred pragom revščine. Obupni so časi — toda kljub vsem naštetim oviram, nadlogam in težavam se je dvignilo število delujočih podružnic na 105. To je dokaz, da še živi rodoljubjc, da je še idealnih ljudi, ki ne klonejo. Obenem je pa tudi dokaz, da družba kljub težkim razmeram vztrajno deluje. Bilo je pred vojno izdatno število več .podružnic, kakor jih je danes. Zakaj več ne dcilujejo? Treba je pojasnila. 18 podružnic je zaspalo že prvo leto po rojstvu, 25 že drugo leto, 7 tretje leto, 11 četrto leto, ostale so počasi hirale in izginile iz delavnega kroga, ker niso imele ali življenjske možnosti, ali pa ni bilo nikogar na sedežu podružnic, ki Pl imel voljo ohraniti jih pri življenju. Družba se je trudila oživeti jih s tem, da jih je pismenim potom opominjala, pa tudi družb, tajnik je obiskal opetovano te podružnice — toda kljub obljubam niso prišle do dela. Pripomnit! je treba, da je odvisno narodno obramb eno delo po podružnicah prav dostikrat od ene agilne osebe. Če ta odide iz kraja, pa pado vse delo. Dejstvo pa je, da se je osobjc baš v povojnem času silno hitro krajevno menjavalo in baš to dejstvo ima mnogo na vesti, da so tu in tam prenehale podružnice s svojim delom. Častiti skupščinarji, na vas je, da pripomorete po svojih močeh, da začno podružnice agil-nej.šo delovati, da vzbudite po onih krajih, kjer spe spanje pravičnega, pri rodoljubih zanimanje za naše najpotrebnejše delo v narodu. Stalno bivajoči imajo stalen vpliv, ki je vsekakor večji, kakor v letu enkratna vzpodbuda kakega družbinpga odposlanca, kateremu se v navzočnosti mnogo obljubi, a malo obljub izpolni. Spričo danih žalostnih gospodarskih razmer padajo dohodki podružnic. Radi mnogih taks in dajatev so razne prireditve odpadle, ker se delo dostikrat ne izplača. Zamolčati se ne sme tudi, da je v novih pravilih določena članarina baš v teh težkih časih previsoko, kar je dalo že mnogim podružnicam povod za pritožbe, ker člani odpadajo. Radi visoke članarine se članstvo družbi odteguje. Družbino vodstvo jo na svojo odgovornost sporočilo vsem podružnicam, da naj se pobira članarina po starem, ako jim je nanovo določena previsoka. Tudi pokroviteljnine in kamni ter ustanovnina je odmerjena previsoko. Po novih pravilih ■ni prejela v teh zadnjih primerih družba skoraj, nikakih dohodkov, če hočemo pridobiti družbi splošno popularnost in ji ugladiti pot med najširše plasti naroda, moramo odpreti široko vrata v pristop. Naši neprijatelji Nemci se ravnajo po zgledu svetopisemske vdove, ki je darovala 1 Din (n je dala več kot vsi drugi. — Kdor le kaj daruje v obram-bene namene svojega naroda, je član družbe. 'Radi soglasnosti delovanja je stopila družba tudi v stik z »iBraniborom«, Zamudila tudi ni udeležiti se po svojem zastopniku in članstvu vsake pomembne narodne akcije. (Kritiki primerjajo radi delovanje naše obrambcnc organizacije z nemškimi bojnimi društvi, zlasti s Siidmarko -/Schulvereinom. V koliko so te kritike upravičene ali ne, ne smemo iti brez globljega razmišljevanja dalje, treba je pogledati v bistvo stvari same, da ne zaidemo v napačno mišljenje in da nas ne zajame v svojo mreže resignacija,-Rcsnica je, da so Nemci v Avstriji v narodno obrambenem delu agilnejši od nas. Pomisliti pa je treba, da uživa nemški narod že od vsega početka do današnjih dni politično svobodo in je vsled tega vzgojen v ofenzivnem duhu, dočim je-bil naš mali narod nad 151)0 let v njihovi sužnosti — hlapec nemške nadoblasti in fevdalne gospode. 'Globlje pogledano v položaj, kakršen je, pa se nam kaže sila našega obram-benega in kulturnega dela v narodu v mnogo bolj pestri luči, kakor bi človek pričakoval. V obrambeno delo ne spada le delo QMD, temveč vsalk večji nacijonalni; pokret, ki ga vrši narod za svoj obstoj. V te pokrete moramo šteti vsa ona društva, ki imajo narodno-obrambeni ali kulturni značaj — in teh je več kakor preveč. Vsa ta društva žive v našem narodu, ob njegovi krvi in mozgu. Poleg tega pa imamo nebroj prosvetnih društev, šolskih odrov, knjižnic itd. Vse to našteto živi od naroda in njegove dajatve, za kar žrtvuje ta ogromne vsote. Poleg vsega tega pa ne smemo pozabiti, da preživlja naš narod vsled politično strankarskih zablod težke duhovne perturbacije in gospodarsko bedo, ki se stopnjuje že v tako višino, da nima dostikrat nekdaj premožen človek za sol in kruh. Nemci nimajo tako obilice kulturnega davka in kdor je malo pogledal v življenje priprostega ljudstva v Nemčiji, mi bo rad pritrdil, da stoji naš mali človek do malih izjem kulturno enako visoko. Da je zanimanje v širokih plasteh naroda za CMiD padlo, je pač vzrok težka kulturna obremenitev in težki časi in čuditi se moramo nad žilavostjo ljudstva, da še toliko prispeva. Pri tej priliki pa opozarjam še s posebnim poudarkom, da je za pravično presojo dela za narodno obrambo treba predstaviti zbranim skupiščinarjem naše bojevnike, delavce in prijatelje na narodno obrambenem polju. Žal, ni jih veliko, a ti, ki so, so iskreni pri svojem delu. Prednjači naše. narodno žen-stvo, ki je prežeto materine ljubezni do svoje dece in po njej do svojega naroda. Iz razumniških krogov moram poudarjati maše idealno učiteljstvo in uradništvo. Iz pridobit-venih krogov pa obrtništvo in trgovstvo. Sicer imamo delavce v vseh slojih, toda omenjeni stanovi so naša najboljša opora. To so idealisti, ki imajo v srcu domovino in prinašajo težke žrtve njej na oltar. Iz mase kmečkega ljudstva jih je malo, ker so še zaviti v meglo politične zaslepljenost'. Z onimi 10.000 zgoraj, ki bi lahko mnogo žrtvovali, ne moremo računati, ker tiče do grla v materijalizmu in molijo zlato tele. Olbubožanje srednjega stanu je glavni vzrok, da padajo dohodki za narodno obrambeno delo. — Pri vsem tem je treba ugotoviti, da pr. naših sosedih Nemcih ni položaj tak. Tam je uradništvo v primeri z našim še vedno dobro situirano. Res je, da tudi nemški kmet in mali človek prav malo žrtvujeta za nacijonalne namene, ne smemo pa pozabiti, da jo v službi Siidmark-Schulvereina ves nemški kapital, izlasti veletrgovina, industrija, velepodjetja ter mnogoštevilna fevdalna gospoda in drugi mogotci, ki ne štedijo ne z denarjem, ne z moralnim vplivom. In. pri nas?! Kdo izmed teh pri nas se poniža tako nizko, da bi se žrtvoval za narodno obrambeno delo. Industrija je po veliki večini v tujih rokah, veletrgovina je do malih izjem v mlakuži internacijonalnega miljeja, kapitalisti molijo zlato tele in kaj bi še dalje navajal, kar na prireditve poglejte /in povejte, če ste videli kdaj to gospodo ob takih prilikah navzočo. Je seveda nekaj častnih izjem, vsa čast jim, toda poraznosti dejstva to no omili. 'Lahko je našim ncprijatcljem ob živi zavesti svoj/cev vršiti velika dela nam v .škodo, težko pa je nam, brez opore onih, ki bi lahko gmotno in moralno podprli naša defenzivna stremljenja, ohraniti ogroženo zemljo. Dokler se ne zdramijo in posežejo v boj oni, ki razpolagajo z materijalmo močjo, ki so si jo pridobili iz ljudskih žuljev in 'krvi ter rodne zemlje, toliko časa bo naša nacijonalha fronta labilna. —• Gorje pa narodu, če še ti borci omagajo! Z.a uspešno obrambeno delo bi bilo treba nabrati milijone in tudi milijone izdati. Zato pa bi bila potrebna prav sveža in izdatna propaganda —• pa no pri malem človeku, ki že omaguje pod bremenom kulturnih dajatev, temveč pri onih, ki bi lahko in morali žrtvovati vsaj drobtinice s svojih bogatih miz. Njim je nacijonalizem le takrat po volji, kadar pijo srčno kri naroda. Minogo se piše in mnogo greši na račun narodno obram-benega dela Družbe sv. Cirila itn Metoda. Od nje se zahteva vse in se jo graja kjer in kdor hoče. Nikdar pa se ne udriha po onih, k.i narodno obrambeno delo sabotirajo ali otežko-čajo. Bili so časi, ko so se priobčevali po našem dnevnem časopisju brezplačno članki in notico v korist narodno obrambenega dela, a danes plačaj drago vsako notico, vsak članek —< in vendar hočejo veljati ti listi za .glasila svojega naroda. Ob tej uri no smemo pozabiti naših rojakov onstran naših meja. Pred okupacijo Bosne in Hercegovine po Avstriji jo pisalo evropsko časopisje mnogo o žalostnem žitju in 'bitiu jugoslovanske raje v gori omenjenih pokrajinah. Vsa Evropa se je zgražala nad turškim tiranstvom. Toda vse tisto gorje jo le majhna predpodoba onega, kar sc godi našemu narodu v zasedenem ozemlju. Oropan svobode, v težkih verigah sužnosti z iztrganim jezikom ihti in trepeče naš neodrešen rod v sadistično veselje zatiralcem. Nismo ga pozabili in ga nikoli ne bomo. V spomin in počaščen j e njegovega mu- čenfškega trpljenja zakličimo mu »Slava!« V našem tužnem Korotanu kljub nasilju, terorju in raznim raznarodovalnim metodam, ki jih izvajajo fanatični gcrmanizatorji nad našim ljudstvom onstran Karavank, se vendar čimdalje bolj zaveda narod svoje pripadnosti materinemu narodu in uporno brani narodni smrti. Najhujše nasilje se vrši na šolskem polju ob Zili in Dravi. O' slovenskem šolstvu ni danes na Koroškem več govora. Na petih šolah ([Globasnici, Šmihelu, Št. Janžu, Selih in Bilčevesi) se sicer prvo šolsko leto uči slovenščina, toda kakšna? Slovenski deci, ki ne ume nemški, se ji prvo leto utepa neko spakedrano slovenščino, ki postane nekaka lestvica, da je zmožna za silo slediti nadaljnjemu pouku. Učitelji ne znajo pismene slovenščine, niti nimajo tozadevnih izpitov. Vsa ostala leta je pouk le v nemškem jeziku. Otrokom je prepovedano med seboj slovensko govoriti. V šoli se smeši slovenska govorica in slovenski narod. Deca slovenskih staršev se vzgaja v protislovanskem duhu, v sovraštvu do rodne matere in jezika. Ni čudno, da se mladina odtujuje in se sramuje materine govorice in ko doraste, postane poturica. To umetno vzgajanje renegatstva se vrši po premišljenem načrtu. Koroškim Slovencem se zožujejo dan za dnem meje na narodno kulturnem polju. Celo pevskim zborom, kot izrazito narodno kulturnemu pokretu, prepovedujejo pevske prireditve. 'Visa ta zatiranja in uničevanja našega naroda v zasedenem ozemlju se gode pred našimi očmi, pred očmi vse Evrope, in je v največjo sramoto tako hvalisani kulturi dvajsetega stoletja. —• če primerjamo vse te nečuvene škandale s stališčem manjšine v Jugoslaviji, moramo obstrmeti ob širokogrudnosti Jugoslavije, ki je dala nemški manjšini mnogo več, kakor smo dolžni. Za kopico priseljencev Nemcev in celo ponemčenih vzdržuje Jugoslavija veliko šol z nemškim učnim jezikom, zlasti na naši severni meji In celo v Celju in Ljubljani. Kočevarji imajo danes več šol, kakor pod Avstrijo. V Vojvodini je ustanovila država za ondotne priseljeno Nemce nemško učiteljišče, gimnazijo in stotine čisto nemških osnovnih in meščanskih šol. Pod bivšo Madžarsko se svojčas Nemcem v teh krajih o nemških šolah še sanjati ni smelo. — Ironija je, da so bili vsi ti Nemci, ki uživajo pri nas popolno svobodo in državljanske pravice in so bili po največ poslani kot germanizatorji v naše pokrajine —• bili svoječasno oni elementi, ki so pomagali graditi zloglasni most do Adrije — dočim je naše zasužnjeno ljudstvo po tužni Primorski in Korotanu nad 1500 let, lastnik svoje zemlje, brez vseh svoboščin in pravic. — Pa če zasledujemo poročila teh negovancev v inozemskih listih, tedaj spoznamo šele njihovo pravo obličje. Doma potuhnjeni, zunaj do skrajnosti nesramni in brezobzirni do lastne države, ki jo grajajo in vpijejo o zatiranju njihovega življa. Pri tem pa pazno obračajo uho na vsak pokret, vsak glas, ki pride tam iz rajha. Germanstvo je nepoboljšljivo. Nedavno so prinesli tudi naši časopisi zemljevid, ponatisnjen po uradnem glasilu nemške narodno socijalistične stranke »Volki scher Beobachter« z dne 21. avgusta t. 1. s komentarjem, kako daleč je in mora biti po srednji Evropi nemški vpliv. V tem zemljevidu, ki posega seveda tudi v Jugoslavijo, si lastijo Nemci celo bivšo mariborsko oblast prav do Save, na Gorenjskem pa do Kranja. Kočevje kaže tako veliko-liso, da skoraj zakrije vso Dolenjsko. Hrvaška in Vojvodina izgine skoraj pod lisami nemškega vpliva. — Takšne so tora} v rajhovskem uradnem glasilu objavljene namere germanizma. Ni čudno, če postajajo naši Nemci od dne do dne oblastnejši in preš-ernejši, opazovaje svoj barometer tam gori v rajhu. — Vse to da misliti. Ne bodimo kakor ponižne ovce, ki čakajo molče na zakol. Ves narod je treba prežeti z narodno zavestjo, ves narod je dolžan storiti vse in doprinesti vse žrtve, ki so potrebne za obrambo one svete zemlje, ki jo poseduje naš rod sto in stoletja. Sveta dolžnost vsakega člana Družbe sv. Cirila in Metoda je, da stopi v svojem bivališču pred ljudstvo kot apostol, ki bo širil med svojci nacijonalno in narodno obrambeno :dejo ter vlival v duše vero in zaupanje v narodni obstoj ter znal podžgati voljo do dela na narodno -obrambenem polju. Vsak je dolžan skrbeti za dobrobit lastnega naroda, vsak mora biti čuvar zemlje, ki mu dajo žitje in bitje, posebno pa še oni, ki se rede od mozga in krvi tega naroda in zemlje. Vsi oni, ki se odtegujejo delu in žrtvam za obstoj naroda, so narodni paraziti. Dovolj je bilo obzirno pr.izanašanje, treba je enkrat odkrito in resno povedati. Idealni narodni borci krvave in omagujejo pri deiu, a gotovi krogi, ki bi brez najmanjše škode podprli lahko to veliko borbo za obstoj naroda, sede brezbrižni, zakopani v svojem izobilju in razkošju s ciničnim smehom na obrazu: »Le delajte, mi bomo pa uživali!« — Vsem pa, ki pojmujete vse to in imiate dobro v.oljo: Ne omagajte, pride in mora priti čas, (ki bo zatrl krivice in bo rešit narode nasilja, da bodo brez gnjeva in zavisti mirno živel« na svoj.i zemlji. Poročilo je bito sprejeto z velikim odobravanjem. BLAGAJNIŠKO POROČILO. Ravnatelj g. dr. Janiko Kersnik je podal sledeče -blagajnikovo poročilo: Slavna skupščina! 'Bilanca za upravno leto 1933 nam javlja kljub nevzdržno trajajoči in stopnjujoči so splošni gospodarski krizi boljši denarni uspeh. Prejemki izkazujejo.............................Din 832.975.26 ter so v primeru s, prejšnjeletnimi po . . . » 768.338.53 napredovali za.......................................Din 64.636.73 V svrho pravilne presoje moramo med prejemki ločiti redne dohodke od izrednih. Zato moramo od izkazane vsote po..................................Din 832975.26 odbiti volila . Din 6.700.— kupnino za prodano posestvo » 130.920.— in razne sklade » 23.624.25 Skupaj......................... » 161.24425 Din 671.731.01 V primeru z rednimi dohodki leta 1932 po . » 641.538.53 so se zvišali ti naši najpomembnejši viri za Din 30.192.48 Med dohodki zaznamujemo po par letih zopet napredek prispevkov naših aktivnih podružnic, katerih števihj se je zvišalo na 103. Slednje so naklonile vodstveni blagajni na članarini, darovih, prebitkih veselic itd. . . Din 139.938.85 po nabiralnikih ■» 523.— za obrambni sklad •» 800.— » Tomo Zupanov sklad » 1.450.— » sklad septemberskih žrtev.................... » 20.899.25 Skupaj . . . Din 163.611.10 Leta 1932 je delovalo 98 podružnic, ki so oddale » 139.759.— Lanskoletni napredek znaša tedaj......................Din 23.852.10 Navajamo s poudarkom častni imenik deseterih naj-■agilnejših podružnic in njih prispevke. Kakor že od leta 1921 dalje prednjači šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani, ki je naklonila lani Din 20.123.50 Tej najvzglednejši podružnici slede: 2. mestna ženska podružnica v Ljubljani . . » 10.950.—• 3. šentjakobsko trnovska moška v Ljubljani » 10.847.38 4. šentjakobsko trnovska ženska v Ljubljani » 8.384.97 5. šentpeterska moška v Ljubljani .... » 7.358.— 6. ženska podružnica v Celju................. .» 7.114.50 7. moška podružnica v Ptuju................... » 6.600.— 8. ženska podružnica v Ptuju.................. » 6.600.— 9. podružnica v Kranju........................ » 6.053.25 !0- podružnica na Muti.......................... » 5.317.— Vsem agilnim našim podružnicam, zlasti častno omenjenim, iskrena hvala in priznanje! Razveseljiv napredek smo dosegli zopet pri razpečavanju družbenih razglednic. V letu 1932 smo izkupili za razglednice 'Din 91.806.15 v letu 1933 pa........................................ » 143.363.21 napredovali smo tedaj za..............................Din 21.457.06 Računski listki so se začeli zopet skromno uveljavljati; izkazujejo D n 692.50 proti prejšnjeletnemu izkazu po....................... » 137.50 zaznamujejo napredek..................................Din 555.— Narodni kolek jo vnovič popustil. Nudil je blagajni le..................,................................iDiin 2.248.90 izpad proti uspehu 1. 1932 po.................... » 3.077.25 zaznamuje.......................................... Din 828.35 Razpečavanje družbenega blaga, kakor kave, čaja, cilindrov za svetilke je nudilo skupno okroglo Din 2.500.— in se vzdržalo na skromni višini prejšnjega leta. Nabiralniki so tudi obstali z zneskom . Din 734.— na enaki skromni višini ali bolje občutni nižini prejšnjega leta. Popustil je vnovič družben koledar. V letu 1932 smo dosegli še prt njem..................................IDiin 41.201.50 lani pa le........................................... » 35.160.25 in smo nazadovali za...............................Din 6.041.25 V bilančnem 'izkazu jo zabeležen na podporah denarnih zavodov in občin le iznoj ........ D'in 4.920.— Vendar moramo podčrtati, da je med denarnimi zavodi, dasi so od krizo v prvi vrsti prizadeti, in tudi med občinami več častnih izjem, katerih prispevki niso razvidni iz predloženega računskega zaključka, ker niso bili poslani vodstvu, temveč oddani raznim podružnicam i,n so vpisani in skriti v računih teh podružnic. 'Ob 25 letnici ptujskih dogodkov se je kot odgovor na izzivalni oklic Schulvereina ustanovil pri nas »sklad septem-berskiih žrtev«’, ki jo v preteklem letu narasel na Din 21.274.25. K temu skladu so prispevale nad polovico vzgledne ljubljanske podružnice. Družbeni izdatki so dosegli v minulem letu Din 651.201.09 in so se proti onim v letu 19'32 po . . . » 604.187.40 zvišali za » 47.013.69 gg Med drugim smo izdali za slovensko šolstvo iin razne kulturne namene .... Din 168.698.70 podpore šolam za knjige, učila, božičnice, itd. » 138.513.75 za gradnjo šolskega poslopja ob narodni meji_______________________»_______________3.029.30 t. j. skupaj . . . Din 310.241.95 za šole in prosveto. Proti izdatkom v letu 1932 po............................................. » 293.923.25 smo izdali za ta naš glavni namen več . . . Oin 16.318.69 Celotno premoženje je znašalo ob koneu decembra 1. 1933 .............................Din 2,781.940.97 ter se je pomnožilo v minulem letu za . . » 239.828.44 Slavna skupščina! Težko gospodarsko krizo preživljamo, a še težji udarec je zadel vzgojo naše dece ne samo v ne-odrešenih predelih naše zemlje, temveč tudi žal ob mejah naše svobodne domovine. Ne moremo in no smemo zahtevati nemogočega. Ali danes moramo bolj kot doslej podčrtavati opomin, vtisnjen na škatlice naših nekdanjih vžigalic: Mal položi dar, domu na altar! Vodstvo stremi in se trudi, da bi z malimi, za vsakogar čim manj občutnimi prispevki doseglo boljšo denarne uspehe, idealni in požrtvovalni funk-cijonarji delavnih podružnic ga častno podpirajo. Pri prodaji družben h razglednic se javlja že znaten uspeh. Saj smo v letu 1927 dosegli pni njih le Din 1.302.25, lani pa že Din 113.263.21. Razpečavanje raznega drugega družbinega blaga pa je, kot nam javljajo številke v tem poročilu, v tej debi krize, tudi še v krizi. Apeliramo na čislane zlborovalke in zborovalce, da pomorejo vodstvu tu z delom ter z dobrimi nasveti, da vjamemo nove izdatnejše vire dohodkov. Pred vsem pa prosimo ponovno in ponovno za vsestransko podporo pri oživljanju spečih in obujanju novih podružnic našega edinega slovenskega obrambnega šolskega društva v državi. Rešujmo svoji narodnosti na ogroženih tleh svojo dcco, svoj najdražji zaklad. Poročilo so vzeli delegati z glasnim odobravanjem na znanje. " Uš besedi se je oglasil g. A. Hren, Sol. upravitelj v Studencih pri Mariboru, ki jo poudarjal, da je vse preveč društev, vsled česar hirajo najpotrebnejše in najpomembnejše narodno organizacije. Dirdje se oglasi k besedi g. Rudolf Ferenčak, major v’ p. iz St. lija, ki poudarja zlasti važnost narodno-obramlbnega dela ob severni meji, kjer je še velik vpliv nom:kega zavojevalnega društva iSii d m ark-Sch u 1 v ere in a. O. 1. Strojnik želi, da založi Družba veliko vrst lepih in okusnih razglednic, ki bi prinašale slike naših obmejnih krajev. G. senator dr. Valentin Rožič govori o manjšinskem šolstvu ter o nabiranju kultumo-obramibnega gradiva. G. O. Oman, učitelj v Ljubljani, poudarja potrebo, da se pritegne ves narod k narodno-obrambnemu delu. G. Iskra V., akademik V Ljubljani, ipriporoča intenzivnejše sodelovanje z mladino in poživitve družbinega delovanja. 3VADZORSTENO POROČILO. je podal član nadzorstva g. Albert .S!ič. Razrešnica se glasa: Nadzorstvo je pregledalo vse glavne in pomožne knjige s prilogami vred. Obenem je skontriralo blagajno. iNaslo je vse v najlepšem redu, knjige so pisane pregledno, vpisi se vjemajo s prilogami. Enako saldi v knjigah ustrezajo stanju blagajne in naložbam v denarnih zavodih, kakor tudi vrednostnim papirjem. Nadzorstvo predlaga, da se tako blagajniku kakor vsemu odboru izreče razrešnica. Razrešnica se soglasno odobri. K nadzorstvenemu poročilu predlaga podpredsednik g. dr. ,S mon Dolar, da se izrečo tudi osobju družbine pisarne za nadvse točno, vestno in brezhibno uradovanje posebna zahvala. — Soglasno odobreno. VOLITVE. Sledile so volitve, pri katerih so bili z vzklikom izvoljeni: za častno predsednico dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, z,a prvomestniika g. inž. iM, ačk o vš ek, v odbor pa gg.: Breznik Josip, dr. Dolar Simon, 'Gruden Mirko, Hren Anton, dr. Kersnik Janlko, Kola r Ivan, Ludvik Avgust, Potočnik iNilika, Prekoršek Ivan, dr. Rebernik Jakob, Ro Ih rman Viktor, Senekovič Miroslav, Tomažič Ivan, Uršič Andrej, dr. Va-s i č ilvan. V nadzorstvo so bili voljeni gg. dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Albert Sl i č, Evgen Lovšin in Jakob Zupančič. V razsodništvo gg.: Matija Miarinček, Fran P a h e r-n i k, dr. Fr. Tekavčič, dr. Janko Zii r o v n i k in dr. Ferdo L a š i č. Po končanih volitvah jc prevzel predsedstvo burno pozdravljen novi prvomestnik g. inž. Janko Mačkovšek, ki je prečital PRORAČUN ZA LETO 1935. in se glasi: 1. Za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene...............................Din 200.000.— 2. Podpora obmejnim šolam za knjige, učila, božičnice itd................................. » 150.000,— Prenos . . Din 350.000.— 3. Za gradnjo šolskega poslopja v Gradišču . » 300.000.— 4. PopraVila pri družbinih posestvih .... » 60.000.— 5. Pokojninski sklad.............................. » 30.000.— 5. 'Razni stroški................................. » 150.000.— Skupaj . < Din 890.000.— PREDLOGI. Gospod predsednik poroča, da sta poslali dve podružnici razne predloge. Ker je že pozna ura, predlaga, da se pooblasti glavnii odbor, da predloge prouči v vodstveni seji in jih reši po svojem preudarku. Obenem se pooblasti družbino vodstvo, da lahko manjše izpremembe družbinih pravil izvrši v lastnem delokrogu. SLUČAJNOSTI. Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključi g. predsednik lepo uspelo zborovanje s toplimi besedami zahvale vsem udeležencem. Zborovalci so odšli po zaključku zborovanja pred spomenik Ivana Cankarja in na grob mecena Karla Kotnika, kjer so se obema borcema za boljšo bodočnost našega naroda poklonili z vencema. DAROVI. Družba je prejela ob priliki velike skupščine sledeče darove: g. Ivan Vrhovnik, župnik v p., Ljubljana, 100 Din; ga. Ana Podkrajšek, Rogaška Slatina, 100 Din; Neimenovana iz Gor. Logatca, 100 iDin; gdč. Josipina Rlumauer, Ljubljana, 100 Din; ga. Klementina Vončina, Ljubljana, 50 Din; g. Matej Potočnik, gimn. ravnatelj v pok., Lesce, 100 Din; g. dr. Fran Lipold, župan v Mariboru, 300 Din; g. Andrej Gabršček, publicist, Ljubljana, 100 Din. Skupaj 850 Din. ZAHVALA. Vodstvo Družbe sv. Cir la in Metoda v Ljubljani se ob završitvi lepo uspele 45. velike skupščine na Vrhniki kar naj-iskreneje zahvaljuje ondotni OM. podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavje. Prav posebno se zahvaljuje za prisrčno dobrodošlico predsedn ku podružnice g. Ivanu Gromu, podpolkovniku v p., vrhniškemu učiteljstvu in šolski mladini za ljubek, ganljiv sprejem, kakor tudi mnogoštevilnemu občinstvu, malima dekli- za §an^'ve pozdrave in lepe šopke, izročene predsednici G. lil) dvorni dami ge. Franji dr. Tavčarjevi lin podpredsedniku g. dr. Simonu Dolarju, za tople besede vrhniškemu županu g. mag. pharm. Stanku Hočevarju, ki je z iskrenimi besedami pozdravil skupščinarje v imenu občanov. Dalje zastopn ku banske uprave g. Josipu Brezniku, prosvetnemu načelniku, in vsem zastopnikom oblasti in korporacij, senatorju in narodnim poslancem, ki so s svojo prisotnostjo počastili veliko skupščino. Iskrena hvala vsem delegatom in družbinim članom, ki so s svojo navzočnostjo dokazali ljubezen do družbe. .Prav topla zahvala pa tudi tržanom Vrhnike za pozornost in hvala vsem, ki so na ta ali oni način pr pomogli, da sc je velika skupščina tako lepo izvršila. VODSTVO DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA v Ljubljani. Narod, ne pozabi na 6. september, ki je posvečen bazoviškim mučenikom, j 10. oktober, dan koroškega plebiscita, ko nam je ugrabil tujec zibelko Slovenstva — Korotan, 12. november, dan rapallske pogodbe, po kateri smo izgubili Primorje: Goriško, Trst, Istro, del Dalmacije in del Kranjske — 600.000 Ju-goslovenov, 20. september, dan nedolžnih žrtev narodove probuje. BILANCA »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani za leto 1933. PREJEMKI. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1932. I. . . 63.768 Din 47 p Dohodki leta 1933. 1. Podružnice, i. s. članarine, pokroviteljnine, darovi, veselice i. t. d 139.938 Din 85 2. Podpore občin in denarnih zavodov 4.920 v " 3. Razni darovi 3.612 . 05 4. Družbeni nabiralniki . . 734 „ — 5. Družbena kava 500 , — 6. Družbeni cilindri za sve- tilke 579 . 50 7. Družbeni čaj 1.000 » 8. Časniki 100 » 9. Narodni kolek 2248 , 90 10. Družbene razglednice . 113.263 . 21 11. Družbeni rač. listki. . . 692 , 50 12. Družbeni koledar. . . . 35.160 . 25 13. Družbena posestva . . . 25.727 . 79 14. Obresti od nalož. denarja 48.557 , 16 15. Obrambni sklad .... 800 M 16. Ivana Vrhovnika sklad 100 ■ 17. Tomo Zupana sklad . . 1.450 « 18. Sklad sept. žrtev. . . . 21.274 . 25 19. Volila 6.700 • 20. Vrnjeni predujemi . . . 2.000 • T 21. Razni prejemki .... 292.696 . 80 Odnos . . . 702.055 Din 26 p Odnos . . . 63.768 Din 47 p Prenos . . . 63.768 Din 47 p Prenos . . 702.055 Din 26 p 22. Prodano posestvo . . . 130.920 ,, — „ Dohodki znašajo torej leta 1933. skupaj .... 832.975 „ 26 „ Prehodni prejemki.......................... 240.952 „ 77 „ Dvignjeni zneski, in sicer a) iz družbene glavnice 155.491 Din — p b) iz Ivan Vrhovnlko- vega sklada .... 28.570 . — . c) iz obrambnega sklada 250 . — . d) iz pokojn. sklada . . 19.760 . — . e) iz dr. Jakoba Pirnata sklada 4.723 . — . Skupaj . . ■ 208.797 „ — ,, Skupaj . . . 1,346.493 Din 50 p IZDATKI. 1. Za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene.............................. 2. Podpore šolam za knjige, učila, božičnice itd..................................... 3. Stroški za gradnjo šolskega poslopja v Gradišču................................... 4. Družbena posestva......................... 5. Družbeni koledar ......................... 6. Vrnjena posojila.......................... 7. Obresti od posojil........................ 8. Izplačani predujem!....................... 9. Pokojninski sklad d) Prispevek družbe . . 19.760 Din — p b) Izplačane pokojnine . 19.760 „ — ,, 10. Družbene razglednice .................... 11. Razni stroški............................ 12. Družbena pisarna, i. s. a) Plače uradnikom . . 49.200 Din — p Odnos . . . 49.200 Din — p Odnos . . . 168 698 Din 70 p 138.513 „ 75 „ 3 029 . 50 „ 74.603 „ 55 „ 28.355 „ 25 „ 2.107 ., 89 „ 2.292 „ 11 „ 2 000 „ — „ 39.520 „ — „ 79.900 „ — „ 40.347 „ 84 „ 579.368 Din 59 p los Prenos . . . 579.36S Din 59 p Prenos . . . 49.200 Din — p b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava .................... 14.790 „ — „ c) Potni stroški raznim funkcijonarjem . . . 6.292 „ 50 „ d) Tiskovine, poštnina in drugi stroški . . . 1.550 ,. — „ 71.832 ,, 50 ,, Izdatki znašajo torej leta 1933. skupaj .... 651.201 Din 09 p Prehodni stroški.................................................................... 240.952 „ 77 ,„ Plodonosno naloženi zneski, i. s. a) na družbeno glavnico 310.750 Din — p b) na Ivana Vrhovnika nika sklad 70.144 ,, — c) obr. sklad................ 1.050 „ — ,, d) Tomo Zupana sklad 1.450 „ — ,, e) sklad sept. žrtev . 21.274 „ 25 „ Skupaj . . . 401.668 „ 25 „ Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1933. i. . 49 671 „ 39 ,, Skupaj . . . 1,346.493 Din 50 p Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1932. 1 211.526 Din 37 p Prirastek leta 1933 313.544 „ 97 „ Skupaj . . . 525.071 Din 34 p Odpadek leta 1933................................ 155.519 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1933. 1 369.552 Din 34 p Račun pokojninskega sklada. Stanje dne 31. grudna 1932..........................1................. 316.317 Din 81 p Prirastek leta 1933 37.618 „ 52 ,. Skupaj . . . 353.936 Din 33 p Odpadek leta 1932 19.760 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1933.1.................. 334.176 Din 33 p Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1932. 1 224.186 Din 19 p Prirastek leta 1933 11.769 „ 08 „ Skupaj . . . 235.955 Din 27 p Odpadek lela 1933 250 ,, — ,, Stanje dne 31. grudna 1933. 1................ 235.705 Din 27 p Račun zapuščinskega sklada Viljema Polaka. Stanje dne 31. grudna 1932. 1 50.608 Din 67 p Prirastek leta 1933 ........................._. — „ 35 „ Stanje dne 31. grudna 1933 1.................... 50.609 Din 02 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1932. 1................. . 94 757 Din 86 p Prirastek leta 1933................................. 5.685 „ 42 „ Stanje dne 31. grudna 1933. 1..................... 100.443 Din 28 p Račun zapuščinskega sklada dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1932.........................1.................177.863 Din 24 p Prirastek leta 1933.........................._.__________________________________„ 42 Skupaj . . . 177.863 Din 66 p Odpadek lela 1933............................ 3.600 ,, — Stanje dne 31. grudna 1933..........................1................. 174.263 Din 66 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. Stanje dne 31. grudna 1932...................1................. 69.674 Din — p Prirastek leta 1933............................... 72 261 „ 83 ,. Skupaj . . . 141.935 Din 83 p Odpadek leta 1933................................. 70.044 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1933...................1................. 71.891 Din 83 p Račun Andreja Senekoviča sklada. Stanje dne 31. grudna 1932. 1.................. 15.572 Din 72 p Prirastek leta 1933................................. 878 „ 28 ,, Stanje dne 31. grudna 1933. 1.................. 16.451 Din — p Račun prelata Tomo Zupana sklada. Stanje dne 31. grudna 1932.!.......................... 36.485 Din 74 p- Prirastek leta 1933 3.546 „ 55 n Stanje dne 31. grudna 1933..................................1.......................... 40.032 Din 29 p Račun Aleksandra Hudovernika sklada. Stanje dne 31. grudna 1932...........................1.................... 9.492 Din 83 p- Prirastek leta 1933 535 „ 32 „ Stanje dne 31. grudna 1933............................1.................... 10.023 Din 15 p Račun zapuščinskega sklada dr. Jakoba Pirnata. Stanje dne 31. grudna 1932.1............... 650.384 Din — p Odpadek leta 1933............................. 4.723 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1933. 1 645.661 Din — p Račun sklada septemberskih žrtev Nabrano in naloženo............................. 21.274 Din 25 p Kapit. obresti 170 ,, 47 ,, Stanje dne 31. grudna 1933............................1..................... 2P444 Din 72 p- Račun družbenega posestva. Stanje dne 31. grudna 1932. 1................ 652.700 Din — p Odpadek lela 1933 10.000 „ — .. Stanje dne 31. grudna 1933.1................. 642.700 Din — p DRUŽBENA IMOVINA dne 31. grudna 1933. leta. A. AKTIVNA IMOVINA. 3. Posestva. a) Posestvo v Trstu . . . 300.000 Din — p b) Posestvo v Velikovcu . 25.000 „ — „ c) Posestvo v Velikovcu . 5.000 „ — „ d) Posestvo na Savi . . . 50.000 „ — „ e) Posestvo v Studencih . 30.000 „ — „ /) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju........... 2.500 „ — „ j>) Posestvo v Ljubljani . . 200.000 „ — „ ■h) Posestvo v Ljubljani . . 200 „ — „ C) Posestvo v Ljubljani . . 30.000 „ — „ Skupaj . . . 642.700 Din — p 11. Šolski inventar In učila.......... 1.186 „ 60 , 'III. Inventar družbene pisarne . . . . 3.208 „ — , IV. Zaloga družbenih knjig............ 250 „ — , V. Terjatve........................... 41.200 „ VI. Brezobrestna posojila............. 6.150 „ — , VII. Družbena glavnica. a) Vlož. knjižica Jadransko podunavske banke, podr. Ljubljana, št 6591 . . . 49.870 Din 84 p ■b) Vložna knjižica Mestne hranilnice Ljubljanske, št. 132.768 114.000 „ — „ ■c) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru, št. 18.817 . 37.340 „ — , ji) Vložna knjižica Mesine hranilnice v Ljubljani, št. 9496 .................... 40 191 „ — Odnos . . . 241.401 Din 84___________________p__________________ Prenos . . . 694.694 Din 60 p-Prenos . , . 241.401 Din 84 p e) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 41.513 100.000 „ — „ f) Vložna knjižica Obč. hranilnice v Krškem, št. 12.350 .................... 4 493 , — „ g) Vlož. knjižica Okrajne hranilnice v Rogatcu, štev. 889-4 ................................... 600 „ — „ h) Delnica Ljublj. kreditne banke.................... 75 „ — „ i) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 5.232 „ 50 „ j) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 6.250 „ — „ k) 5% obveznica avstrijske republike, za 100 angl. funtov, vredna .... 11.500 „ — „ Skupaj . . . 369.552 Din 34 j> VIII. Pokojninski sklad. a) Vink. 4% avstr, kronska renta ...................... 5.425 Din — p b) Vink. 4-2% avstr, srebrna renta ..................... 11.250 „ — „ c) Vink. 4'2°/o avstr, papirna renta....................... 2.000 „ — „ d) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev. 19.842 .... . 315.501 „ 33 „ Skupaj . . . 334.176 Din 33 p> IX. Ciril-Metodov obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 120 190.122 Din 84 p Prenos . . . 1,398.423 Din 27 p Prenos . . . 190.122 Din 84 p b) Vložna knjižica Ljudske posoj.vGorlci,št.4105 pr. 500 „ — „ c) 7°,o drž. posojilo 5.600 Din nominalne vrednosti po kurzu ....... 3.360 „ — „ d) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 41.722 ,, 43 „ Skupaj . . . 235.705 Din 27 p 'X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka. a) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 958 26.500 Din — p b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 . .■ 2.127 „ 77 „ c) Vložna knjižica Kmetske pos. v Ljubljani, št. 9146 2.273 „ 50 „ ■d) Vlož. knjižica Kmet. pos. v Ljubljani, št. 35.217 . 11.854 „ — „ e) 1 komad obveznice bos. herceg. železn. posojila v nominalni vrednosti 500 „ — „ f) 1 turška srečka št. 385.276 pr. 400 frankov, vrednost 86 „ 25 „ (/) lntab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . . 7.267 „ 50 „ Skupaj . . . 50.609 Din 02 p XI. Dr. Ivana Tavčarja sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 539 100.413 „ 28 p Prenos . . . 1,785.180 Din 84 p XII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. a) 144 kom. delnic Ljublj. kreditne banke .... 10.800 Din — p b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 28 625 58 561 „ 24 „ c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju, št. 20.621 . . . 4.902 „ 42 „ d) Intab. terjatev pri S. D. S. 100.000 ,, — ,, Skupaj . . . 174.263 „ 66 „ XIII. Ivana Vrhovnika sklad. Vložna knjižica Mestne hranilnice št. 179.784 .......................... 71.891 Din 83 p XIV. Andreja Senekoviča sklad. Vlož. knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 35.251 ............................. XV. Prelata Tomo Zupana sklad Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 37.743 ................................ XVI. Aleksandra Hudovernika sklad. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 39.615 ........................... 10.028 „ 15 „ XVII. Zapuščinski sklad dr. Jakoba Pirnata. a) Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani: št. 14.897 pr...... 76.856 Din 50 p št. 14.898 pr............. 76.856 „ 50 „ Odnos . . . 153.713 Din — p 16.451 „ - „ 40.032 „ 29 „ Prenos . . . 2,097.847 Din 77 p Prenos . . . 153.713 Din — p št. 14.899 pr 76.866 „ 50 „ št 14.900 pr 76.866 „ 50 „ št. 14.901 pr 55.006 „ — „ št. 14.904 pr 23.266 „ — „ b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 33.009 pr.............. 146.207 „ 90 „ c) Intiib. terjatev pri S. D.vŠ. 75.000 „ — „ s pripadki.............. 29.579 „ 47 „ d) Terjatev pri I. K. . . . 9.156 „ 26 Skupaj . . . 645661 „ 63 „ XVIII. Sklad septemberskih žrtev. Vložna knjižica kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 41.554 21.444 Din 72 p XIX. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1933. 1............................... 49.671 „ 39 ,. Skupaj . . . 2.814.625 Din 51 p B. PASIVNA IMOVINA. 1. Posojila pri denarnih zavodih............28.113 Din 78 p 2. Neporavnani računi...................... 4.570 „ 76 ,, 3. Pokojninski sklad...................... 334.176 „ 83 , Skupaj . . 366.860 Din 87 p C. ČISTA IMOVINA. Ako od aktivne imovine.......................... 2,814 625 Din 51 p odštejemo pasivno imovino 366.860 „ 87 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1933. I. 2,447.764 Din 64 p Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1932. 1............................... 2,225.794 Din 72 p s čisto imovino z dne 31. grudna 1933. 1. . . 2,447.764 „ 64 vidimo, da se je čista imovina v letu 1933. pomnožila za........................... 221.969 Din 92 p Družba je imela dne 31. grudna 1932.1. a) lastno imovino .... 2,225.794 Din 72 p b) imovino za pokojninski sklad 316.317 „ 81 „ Skupaj . . 2,542.112 Din 53 p Dne 31. grudna 1933.1. a) lastno imovino.... 2,447.764 Din 64 p b) imovino za pokojninski sklad.................... 334.176 33 ,, Skupaj . . . 2,781.940 „ 97 „ Skupna imovina (t. j. lastna imovina in imovina za pokojninski sklad) se je v letu 1933. pomnožila za . . J239J828_J3in44_j> Vodstvo: Franja dr. Tavčarjeva, Dr. Janko Kersnik 1. r., predsednica. blagajnik. Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A. ki so izza dne 30. septemba 1933 do 30. septembra 1934 po § 4. družb, pravil plačali po 100 Din: 2175. — 2207. Zenska šentpcterska C. M. -podr. v Ljubljani; 2208. Mara [Potočnikova, vdova polkov., Ljubljana, v počaščen j e pok. soproga; 2209. —• 2223. Moška šentpeterslka C. M. podr. v Ljubljani; 2224. — 2243. Zenska šentpetereka C. M podr. v Ljubljani; 2244 — 2268. Moška C. M', podr. v Ptuju; 2269. — 2293. Ženska C. M. podr. v Ptuju; 2294. dr. Josip Majcen, zdravnik, Maribor; 2295. dr. Matej Potočnik, gimn. ravn., Maribor, v spomin pok. prof. Ljud. Mlakarju; 22196. — 2913. Ženska šentpeterska C. iM!. podr. v Ljubljani; 2314. — 23119. Pavel Pleničar, Ljubljana, v počaščenje pok. matere; 2320. Teodor Raktclj, polkov., Brežice; 2321. Franja Ludvikova, sopr. viš. inšpekt. in postaj enačel., Ljubljana; 2322. Fr. Kramberger, posestnik, Gočevo pri Sv. Lenartu; 2323. Josip (Zupančič, mestni usluižibenec v Ljubljani; 21324. Ludvik Stih, bančni uradnik v Ljubljani; 2325. Ivan Levce, šolski ravnatelj v pok. v (Ljubljani; 2326. Miiloš Grmovšek, sreski šolski nadzornik v Slovenjgradcu; 2327. Ivan Roj-nik, veletrgovce v Slovenjgradcu; 2328. dr. Vinko Železnikar, primarij bolnice v Slovenjigradcu; 2329. —. 2930. Filip Ogrič, ikone, zobotehnik in posestnik v Novem mestu; 2331. dr. Jos. Gloibevnik, odvetnik in posestnik v iNovem mestu; 2332. dr. Josip Režek, odvetnik in posestnik v (Novem imcstu; 2333. dr. Andrijam Zupančič, odvetnik v Trebnjem; 2334. dr. Matej. Potočnik, gimn. ravnatelj v pok., Lesce. B. ki so plačali izza dne 30. septembra 1933 do 30. septembra 1934 za CIMI obrambeni sklad po 100 Din: 21928. Ž. podr. Ruše, v počaščenje spomina na umrlo gospo predsednico Julko iSlemec; 25>29. dr. Anton Hrovat, zdravnik, Ormož; 2529. —• 2576. Žoniska šentpeterska -CM. podružnica v Ljubljani; 2577. —< 2582. Ženska šentpeterska CIM:, podružnica v Ljubljani v spomin blagopokojne ge. Roze Rohr-mannove; 2583. iGM. podružnica v Kranju v spomin blagopo-kojnc ge. Rozo Rohrmannove; 2584. Ivan Prckoršck, narodni poslanec v'Celju; 2585. —. 2629. Šentpeterska moška in ženslka podružnica v Ljubljani v počaščenje 601etnice predsednice ge. Nilke Potočnikove; 2630. Ivan Prekoršek, narodni poslanec v Celju; 2631. —■ 2632. Juraj Režek, mestni učitelj v pokoju v Ljubljani; 2633. — 2634. CM. podružnica v Kranju; 2635. Josipina Blumauer v Ljubljani; 2636. Neimenovana v Gor. Logatcu; 2637. Andrej Gabršček, publicist v Ljubljani; 2638. Ana Podkrajšek, Rogaška Slatina. O veselih in žalostnih prilikah darujmo za Družbo sv. Cirila in Metoda! 2$ Getni juGiCej imajo l. 1935. naslednje CM podružnice: Begunje—Breznica Bočna pri Gornjem gradu Borovnica in okolica Breg pri Celju Fala, Puščava, Selnica Fram in okolica št. Janž in okolica Kočevje Sv. Križ—Veržej Sv. Peter pod Sv. gorami Planina in okolica Škocjan in Podsreda in okolica Polenšak Ponikva Prevalje in okolica Raka in okolica Rogaški okraj Šmarje pri Jelšah ženska Št. Rupert (Dolenjsko) Semič, Gradac in okolica Šenčur in okolica Zgornja šiška okolica Mnoge izmed naštetih spe spanje pravičnega. Čas bi bil, da se vzdramijo in prično z delom s podvojeno marljivostjo v jubilejnem letu. Mfš Poleg glavne »Družbe« imajo 5C icttti juGiCej v letu 1935. naslednje CM podružnice: Kranj, Prva ljubljanska, moška, in Ptuj, moška DONESKI PODRUŽNIC LETA 1933 tu a» o c a -5 _ ra a> Tl £ ^ N O ^ iJ a. 2 M ca o. 3 ■H - J3 P >n •* - -s. g s -s Ew ca a. — a. h C c ^ E js 2 js .o w O d •—1 ^ «• C 4> O —* O.B ai u *5 >N 3 O O. O) 'IS '>P1 I I I I I 5 I 1 SS o CM lO f-VO OJ CM vO OJ , VO . CO OJ , OJ *-« CO vO I I Oi vO | *-J ^r ^ CO co iO lOOlO “ ‘OO—* O to OO b- co OJ I .lO I OJ o UJ o VO fOOSrfOC^fOOMNOJ (MiO^OOiO-OGiO^iO ri OJ OO co co ^ to 0 O fO O d d Cio N-’ N CD cb CD lO *t OJ-- — OO lO rt* O co co co co O ou OO O rt* rt" CO CO CO CO* I S I I I S I I CM O vO 00 00 00 00 OO co in iO uj iO »O N OO OO OO OO GO CO CO 1^ VO (M CO I — > o > co o vO a> rr co 0 co CO 01 O vO 00 ci I I M II II 1 l 1 I 1 I I 1 I I I I I I I ll I I M II II I M I I I I I I I I I I I II .O O I 2 II I l I I i II l MII 152 i I I vO CN I I 00 00 O O VO VO S ^ x: <9 a> ur' 00 £ i 9 O vO OO CM vONCON I I® CN g vO CM -H 00 VO co O co CO CO 00 o> O OO CM rr rt* oooooocdvovocbcbcdvocd rr co co co co i-OQON(D ________ irfOOOrtn CM O O) rr VO co to THiCOOl vo —• c CO OJ OO 00 c s g i > B cn co rr vo to oo oj o --* cm’ co --t* vo cd r--' 'lagajm No«*! M 3 h/ O 10 CD iO ^ OJ r- cd i i 810 rf CO CO II I I S I I 1 I I I I )OOOCNiO- lOOOCN )Oi(NCN0N^ | OiCNlON •«CDCDOOOOOO cd —■ t— co UO CD CN (M OJ CN a O. a uo OJ I I ONOiTioOOCD^OlOF-^O-OJCDiODrfCOCO COiOrfCOOOiOOlNOiOrHOiOCOiOcODSSCO 00 rr OJ »O iO .■ oj oo cd oi oj’ oj * NlO^tOJ^OOJCnOOCONNN^. O CD OO i- > SIS alg Vt St^ oo iOiD 00 rr oo uo 0- I I 00 oo uo O uo UO 00 0— OJ OJ 00 I OJ oo OJ oo I I I I I I I I I uo O O O 0- UO lO O — | CN I OJ CD od .2 o — E I I g I I II II o uo OJ I I c c 73 E .O 5/5 o I I I I I I I I I o o UO o s 5 -g CT3 C UO OJ o UO I Ig CD OO 00 00 CD Tf oo C8 ■ ►* . c o) o a> . r~ {3.E-o _* ^ O) 4> KJOC> o. o uo UO | uo oo CN I OJ O uo O uo O uo CDOt^OOOOOJOJOCD*—•’'3'UO—N a u. •O o a 4» E k-. I, * ! ** o ca ca ca g ko < ko ^ *n>C/3 .. S... .§§ s § 5*'E _ >•9 E 'S »N • >N •« o 2 • ^ *o ’ (O P . n o C" t/) O »-< '.2^ O O '50, i • S 0-^0 >N.O • -S ES - c • n g-«3 a» jsj SE 'S*3 i — •* — “• ^ -o o o •- • o£™nQa • • O** ■" a) u Ca m«™ '5S«S> . O . o co O S! T3 O >J3gi3'c5r>C .2,43 Sf=c,u~t?cP — •— «.5,5 o o. o SfESi-tirao^s^j-So co j _i S 2 cfl oo or j m (- X O Oi 0£«A > Q 'IS ‘>131 co oi o r« ci co' tc' io tri c-i oo' oi o U a a a CJ. 1 1 1 g 1 1 II 1 1 II S II 1 II 1 1 I i N 'J S «J 2 2 ^ -a JS .C S (NCOOOMOO O iC O iO lO r-. O iO O O O Tp (OOOO-N 1 IO M N M N -t (M N (N 1 D | 1 CN MioiO^oooo 1 cs oo co ro ro co <£> 1 co 1 1 i— co — CN h- O 00 oo c*. g II IKK IS 1 1 1 II II 1 1 1 II 1 iO OO Skupa Din TpiOiOrpCOOlr-iOrpiOiOiMOiONiO r iO iO iO tP 0U CN •—iOC^N(MO)rp(M(N00050CfOMOO^O)01 »l^,^,t^cOCOCOLO»OiOiOiouOTf-'T” Prelata Tomo Zupana . sklad =*. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 c Q § 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 o UO Tt« c TJ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 E jd 2 S X) «« O c Q § 1 1 1 l§ II II 1 1 1 II 1 II 1 1 1 o o L- Ci. S l 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l II 1 1 1 1 1 1 1 lO CN Nabi ralnil .c Q « 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 05 -d* oo *■ *S? - - S*. g 1 1 1S2S2 IS II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 Članarin pokrovitr nine, darc veselice L t. d. WQ COOiO^CO(NrHiO^OQ(NO«OOOOiOiOO^ MN-OOOMNai^OOifJSNiC^fNOOiMO) ascOCO^-tO^COiOiOiOiO^cOCO^CNrrr^COCNCO CN rH O oo co Ime podružnice Prenos . . . Bled Jesenice: m. in ž. . . Cerknica: Krško in okolica: ž.. . Ruše in okolica .... Dol. Lendava .... Zidani most Dol pri Hrastniku. . . Laško in okolica . . . Unec — Rakek .... Poljskava — Pragersko Velike Lašče Kočevje Vransko Kostanjevica Ljutomer Št. Ilj v Slov. goricah . Sv. Lenart v Slov. gor. Žalec Železniki Odnos . . . •w W± | 00 05 O CN 00 Tp iO CO ^ OO 05 © CN 00* rf lO CO ^"T^ttoioioiotoioioio Za prodane družbene razglednice .C s IS 1 II 1 1 II II 1 1 M II MS 1 1 *o o*o o o o o o to © OOlO 1 (N | 1 ^ | 1 , UO to iO | , •— CN COlOrH | (N 1 ro CN | — | | | lOrHr-M | |C0*O -o o c_> CN od oo Skupaj ca. 35 50 75 25 50 in oo O OOiCiOOO^OiO^iO-OOMOJiONON^CO CONCOCOtOiOiOfOCOCNOOOOOiOiOi^tCCfOlM ©COOOOOOOOOOOCOOOOOOOCOOOCNCNCNCNCNCStMC'* od *o 1159.973 Sklad september-skih žrtev Ci S 1 1 1 1 II II 1 1 1 1 1 II 1 1 IS? 1 tO CN rh Tt« o CN T .c 19.958 75! 75 110 80 75 10 60 Prelata Tomo Zupana sklad II II II 1 1 1 II 1 1 1 1 1 II 1 1 1 .c Q i i i m i i i i i i i m i i m m i o to Obrambni sklad 1 Din | p i i m i i i i i m m i m m i i i 1 § m i m i m i i m m i i i m i i 700 Nabi- ralniki s i i ii i i i m i i M i i i i i i i to CN c Q «i i i i i i i - i i i i i i i i i i i i uo r-. Tt« Članarina, pokrovitelj-nine, darovi, veselice, i. t d. Cl. c Q 35 50 75 25 to oo OOiOOO^OOiOiO-OOMOliOlNON^n OOOCO131 opO^O^CNCO^lOCOt^OOO^O^cŠOO^lOCJDt^.* O OJ O (M CN rt« 00 00___________ lO lO o o CN | CD , O LO OJ rf< COrn O lO O O O OJNOiOO CN 00 »—< r—t lO 00 Q« OOOlOlOlOOOOtOlO l"-CN«-«.—.GOOO~“~ O CN CN CN CN (N (N CN rH r-. O) - - OOOTfOOOO*—»O 0". 00000)00 t^COCOCO»OiOOOCOCNO O CN CN CN CN »-H *—• *-H r-H T—l r—* r—« r—« r—< r—i »—«.—« r-H CO 00 oo .o iO oo CO O to O to O O) T-H oo to O) _ CD OO 801000000^0000«—I OOOiOOCDCOiOtOoOOOCNO OO O CD O) OO 00 O) O *-< CN oo ^ LO CD t"- oo’ O) O «-h CN OO Tfi lO CC NSCOOOOOOOOOOOOOOOOOC»DDDO)DO) 0)0) J oj s .y B N ^ m. c JB o o.-= P1 CN lO m NOOOON^ rt OO CO tO rt CN oo co co »o CN iO 00 d CN I i O IO rr O o 00 co CN iO iO 00 00 O 00 O CN O) 00 CO LO rt CO d CO • 3 J3 VI s S - ■ O « -«-• e «-i O « O o. .n .o .* co D g,lflU SQ ojujc KG • M > O > 3 .2 a» —5 C/3>NJ a CO 3 O. 3 .* C/) 00 Ol O —t CN 0)0)000 .S <š O o d ° C iD >2 c VJ -~ -2 S'c ^G ^5 > «5 t/j J- D O -O »O >N 3 »O t- gQ o -v * o ^ .c •S 'Z o »y 5 c§ -Si ^ T5D ■« 3 v. N IZKAZ zapuSčinskih skladov, katere je družba popolnoma porabila za Šolske namene. Znp St. Ime sklada Znesek Opomba a) Predvojna kronska valuta K v 1 Kaila Kotnika zap. sklad 389.372 33 porabljeno leta 1911 -1915 2 Marije Vilharjeve. 112.400 — „1917 in 1918 3 Ivana Florjančiča , . 36.922 54 „1915 skupaj . . . 538.694 87 b) Povojna dinarsk; r valuta Din n 4 Ivana Poljšaka zap. sklad 585.980 40 porabljeno leta 1922 in 1923 IZKAZ zapuSčinskih skladov, katere je družba deloma porabila za Šolske namene. d. >3 Ime sklada Prejeta zapušč. imovina Porab- ljeno Imovin-sko stanje 31. XII. 1932 Opomba Din P Din P Din P 1 Dr. Josipa Georga sklad 242.196 10 67.932 44 174.263 66 -1933 Porabljeno leta 1931- Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljanir A. VODSTVO. po volitvi na 45. veliki skupščini na Vrhniki dne 16. septembra 1934. 1. Častna predsednica: Franja dr. Tavčarjeva, dvorna dama v Ljubljani (izvoljena 1934). 2. Predsednik: ing. Janko Mačkovšek, mestni gradbeni nadsvetnik, predsednik udruženja jugoslov. inženjcrjev in arhitektov (izvoljen 1934 za dobo 3 let). 3. Namestnik predsednika: dr. Simon Dolar, gimn. ravnatelj v Kranju (izvoljen 1934). 4. Tajnik: Mirko Gruden, ravnatelj v Ljubljani (izvoljen 1934). 5. Namestnik tajnika: Ivan Kolar, profesor v Ljubljani izvoljen 1934). 6. Blagajnik: dr. Janko Kersnik, ravnatelj, Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani (izvoljen 1934). 7. Namestnik blagajnika: Avgust Ludvik, višji svetnik drž. železnic v pok. v Ljubljani (izvoljen 1934). 8. Odborniki: Josip Breznik, prosvetni šef v Ljubljani (izvoljen 1934); 9. Anton Hren, šol. upravitelj v Studencih pri (Mariboru (izvoljen 19134); 10. Nilka Potočnikova, soproga žel. nadinšpektorja v Ljub- ljani (izvoljena 1934); lil. Ivan Prekoršek, nar. poslanec v 'Celju (izvoljen 1934); 12. dr. Jakob Rebernik, šef zdrav, doma v Celju (izvoljen 1934); 13. Miroslav Senekovič, banski svetnik v Ljubljani (izvoljen 1934); 14. Viktor Rohrmann, veletrgovec v Ljubljani (izvoijen 1934). 15. Andrej Uršič, akademik v Ljubljani (izvoljen 1934); 16. Ivan Tomažič, sres. šol. nadzornik v Mariboru (izvoljen 1934); 17. dr. Ivan Vašič, odvetnik v Novem mestu (izvoljen 1934). Ožji odbor: gg. ing. Janko Mačkovšek kot predsednik, dr. Simon Dolar, Mirko Gruden, dr. Janko Kersnik, Nilka Potočnikova in Andrej; U ršič. _ B. NADZORNIŠTVO. 1. Evgen Lovšin, ravnatelj »Rude iln kovine« v Ljubljani. 2. Dt. Vladimir Ravnihar, senator in odvetnik v Ljubljani. 3. IMatija Rode, višji kontrolor Mest. hranilnice v Ljubljani. 4. Albert Sič, prof. v ,p. v Ljubljani. 3. Jakob Zupančič, real. ravnatelj v pok. v Ljubljani. C. RAZSODNIŠTVO. 1. Mat. Marinček, notar v iNovem mestu. 2. Dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, nar. poslanec, veleposestnik v Vuhredu. 4. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. D'r. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. Č. PISARNA. .Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Vodja: ing. Janko Mačkovšek. Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin. Pisarniški tajnik: Fran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. Kupujte žalne k o l k e, ki jih je izdala Družba sv. Cirila in Metoda v spomin na tragično preminulega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja! flavodida podružnicam Družbe sv. Cirila in Metoda, Vse p. n. podružnice in prijatelje Družbe sv. C. in M. prosimo, da uvažujete sledeče: 1. Oživite vse bivše, sedaj speče podružnice. V ta namen naj skliče ta ali oni občni zbor (treba, ga je naznaniti sreskemu poglavarju), izvoli naj se nov odbor ter se prijavi sreskemu poglavarju in glavni družbi v Ljubljani. 2. Vse delujoče podružnice naj imajo takoj po novem letu svoje občne zbore, najkasneje do konca marca. Občni žbor se naznani brez kolka s sporedom vred na sresko poglavarstvo. Imenik novega odbora je treba naznaniti tudi sreskemu poglavarstvu in centrali. 3. Članarina (letna) znaša 12 Din. Majhna je in jo zmore marsikdo. 4. Delegate za glavno skupščino je treba naznaniti pred veliko skupščino družbi. Na vsakih 50 članov pripada podružnici 1 delegat. 5. Odborniki naj si delo razdelc tako, da ne pade na eno osebo vse. 6. Ponos vsake podružnice bodi kar največje število članstva. Posebno uvaževanja vredno je pridobivanje članstva med preprostim ljudstvom. K podružnici naj se pritegnejo člani iz sosednih krajev, kjer ne obstojajo podružnice. V takem kraju naj se radi olajšave dela voli zastopnik, kateremu se poveri nabiranje članov in pobiranje, članarine. Redni člani podružnice so: a) letniki, ki plačajo članarino 12 Din na leto;. b) ustanovniki, ki plačajo 100 Din (enkrat za: vselej), c) pokrovitelji, ki plačajo 300 Din (enkrat za vselej) in imajo tudi aktivno in pasivno pravico na veliki skupščini, č) podporniki, ki plačujejo na leto vsaj 3 Din. 7. Podružnice naj skrbe, da se družbeno blago razpečava. To blago obstoji iz razglednic, narodnih kolkov in računskih listkov. Posebno opozarjamo na družbene razglednice. Domače so, plod naših umetnikov. Čas je, da izpodrine domače blago inozemsko šaro. Zahtevajte po trgovinah CM razglednice. 8. Pri eventualnih prireditvah je treba upoštevati radi pristojbin in davka naše tozadevne okrožnice z ozirom na prošnje na davčno upravo, finančno direkcijo in na ministrstvo poljoprivrede in vode. V vseh tozadevnih nejasnih stvareh naj se obračajo podružnice na centralo. 9. Družba izda vsako leto svoj koledar, za katerega je treba imeti ob razpošiljanju naslove. Skrb podružnic bodi, da pošlje vsaka do septembra vsakega leta naslove oseb, katerim se sme zanesljivo koledar poslati. 10. Podružnice naj skušajo zanetiti med ljudstvom zanimanje za družbo, da se dvigne v narodu nacijonalna zavest in državljanski ponos. VODSTVO DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA v Ljubljani, dne 10. oktobra 1934. Vsak član Družbe sv. Cirila in Metoda izpolnjuje kral jevo oporoko »Čuvajte J u go s l a v i j o!« VSEBINA. t Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. Kr. namestniška oblast. Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljevine Jugoslavije grb in barve. Koledar. Poštne in brzojavne pristojbine. Lestvice za kolke. 'Župnik Ivan Vrhovnik 80 letnik................................37 General Maister.............................................. 40 Neporavnani račun..............................................48 Deseta banovina................................................54 Smo otroci iz dežele Lepe Vide (pesem).........................63 Narodna ideja..................................................64 Korenina narodnega zdravja in moči..........................67 Spomnimo se....................................................68 Naša mladina in šport..........................................70 Naši pokojni...................................................74 t Profesor žagar Nikolaj.......................................80 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati. 06 vsaki pritiki se spomnite. Pot do vsega, kar potrebujemo, vodi skop Tuttov* mati ogtasnik! mami LJUDSKA S AMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v Mariboru Grajski trg 7 Ustanovljena leta 1927. zavaruje vsako zdravo osebo od 17. do 70. leta za pogrebnino do največ 10.000 dinarjev. — Do danes je izplačala na pogrebninah (podporah) nad 15 milijonov dinarjev. — Zahtevajte brezplačno in brezobvezno pristopne izjave. a> ■M >1/1 (O > OJ H/l C 10 o o o _ o 2 ^ Ul _ C C >N C a> 73 s ” TJ IB o m — O TJ S 2 8-° = a JE a» g N fc C u 01 5 "a 2 5 5 E -a > a> o _ >w k c o a ~ ^ IM JJ c“ 5 iu 2 c n z 3 O ga* S? 3 l/l O ai l/l V > 3 ^ >1/1 E & iu — UJ X! at =; o. -«/1 .E l v 1 C . o 2 3 M 4) 4» E« " i §1 Ali* i;;* 9 2 C O -S o . 2 ••=. 41 1 O TJ 1 g 2 ■O Q£ i: — >w a, I S. Z IIA IB ■S « 'S £ c 5 4» tj a o «» al5 «s 2 ~ -s o m d ro «- P > IU ■So Q <= >u 4» « S J5 •*-■ *o Eio 3 4» > TJ S, « •£ pg 2 4J £ > £>« S2 5 -G o " 2 v ui C -* > E «0 o M IU £ > n c iu n iu 3°§ o > o 10 E *o «« I S E -• m «0 m S g s § •o ^ IO M > ■ • -T 41 > U) « O co C w m = 10 E = g 5 -Sc C >1/1 > v 10 e c o £ >m N « O 3 4» Q »“ C 10 ot o Z hT O n ammm i_ ta Z 0) u c 12 o N « « « 3 sr ^ — k a/ *g E o O d c ~ NI - <— ^ C Q) 01 ■S fi Of >1/1 a/ ■—i aJ u •» a/ v/ >N a/ a O. Ul •> •o (0 Ul Veletrgovina (JoAtp fie Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 (za vodo) Razni galanterijski predmeti, nogavice, rokavice v raznih barvah in kvalitetah, srajce, ovratniki, kravate, triko perilo, sveatri, žemperji, dežniki, toaletna mila itd. Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapetnike Postrežba točna! Cene solidne! KLIŠEJE vseh vrst, črtne in avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, perorisih in slikah za navaden tisk ali finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA TISKOVNA IN ZALOŽNA OKUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 ! NARODNA ISKARNA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 IZVRŠUJE: TELEFON: 3132-3126 RAČUN POŠTNE HRAN. V LJUBLJANI ŠT. 10.531 RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, KATALOGE, PROSPEKTE, PLAKATE, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, BROŠURE, NAZNANILA, PISMA, RAZGLEDNICE, DOPISNICE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, ETIKETE, SLIKE, ZAVAROVALNE PONUDBE, POROČILA, CENIKE, PROSPEKTE, POROČNA NAZNANILA, FAKTURE, OSMRTNICE, DIPLOME, KNJIGE ITD. V ENOBARVNEM IN VEČBARVNEM TISKU STEKLA, PORCELANA, SVETILJK FRAN KOLLMANN LJUBLJANA - MESTNI TRG priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov Osobito priporoča cenjenemu občinstvu v nakup VALJČKE ZA SVETILJKE v korist Družbi sv. Cirila in Metoda CENIKI NA RAZPOLAGO! MODNA IN ŠPORTNA TRGOVINA P. Magdič V LJUBLJANI Aleksandrova cesta štev. 1 Telefon štev. 2438 Račun Poštne hran. v Ljubljani štev. 10.790 ZA GOSPODE: klobuke, perilo, kravate, naramnice, nogavice, pletene telovnike (pulover), dežnike itd. kakor tudi vse potrebščine za turistiko in telovadbo I Z A D A M E: bluze, čepice, športne klobuke, rokavice, nogavice in vse moderne nakitne predmete NARODNI TRAKOVI Največja izbira angleškega volnenega in perilnega blaga, svile, baržuna VEDNO ZADNJE NOVOSTI _(?)ngef6erf < © • *» © ^ "3 3 A < • 9» 5* Q* J* S 3 •** r* «k 3 Sk © g s •fK s. •»»k Si £ %» 0) 'OC o (D C »—•a C C3 3 3 >3 g a 3 c o C >o « O 5? -J* £