GLAS PRAVICE
Glas pravice velja pol leta 40 K, za četrt leta 20 K, ena številka 4 K.
Izhaja vsaki drugi petek.
št 9/10
Celovec 10. jun. 1921.
Uredništvo in upravništvo Theaterplatz 1, I. nadstr.
št. 9/10.
Volitve.
Še par dni in vršile se bojo volitve za državni m deželni zbor. Po takozv. proporcu tokrat, a za Slovence na Koroškem se je tudi ta pokvaril, ker se je naša manjšina zopet delila v dva dela: Zgornjo in Spodnjo Koroško; tako da ne pridemo enotno do veljave.
Koroški slovenski kandidat za državni zbor je: g. Janez Vospernik, posestnik v Podravljah.
Slovenski kandidatje za deželni zbor so pa:
za Spodnjo Koroško:
gg. Ferdo Kraiger, posestnik v Štebnu,
Dr, Fr. Mišič, profesor v Borovljah,
Vinko Poljanec, župnik v Škocijanu,
Anton Gril, posestnik v Plaznici,
Jurij Čari, kolarski mosjter v Velikovcu.
Za Zgornjo Koroško:
gg. Janez Vospernik, posestnik v Podravljah,
Janez Gastl, posestnik v Štebnu pri Beljaku, Franc Aichholzer, učitelj v Ločah.
Naj vsakdo iz naših vrst stori svojo dolžnost. Ako bomo Slovenci prišli v deželni zbor v primernem številu, bomo našli svoje pravice, sicer bomo nadaljevali stare jeremijade in obenem izgubljali polagoma svojo stranko. Neuspešna politika se ne drži, zdaj tem manj, ker se ne moremo več sklicavati na tisto enakopravnost, ki nam je bila kolikor toliko le še zasigurana v stari austrijski ustavi.	,
Programa stranka tokrat ni sestavljala: še za to ni prišel čas. Danes še nihče ne ve, kaj prinese jutranji dan, zato tudi druge stranke ne govore o načrtih, marveč le o organizaciji, o združenju. Zdaj je treba sestavljati stranke, potem bomo še le videli, kaj bo treba, ko bomo vedeli, kakšna bo oblast v deželi, Ker staro je minilo, novo pa se le dozoreva.
Na vsak način bo slovenska stranka tako mala, da četudi doseže primeroma najlepši uspeh, ne bo dosegla nič, če ni doma izborno organizh-ana. Zdaj imamo le še staro stranko, kar nikakor več ne zadostuje. Kaj nam pomaga, če grejo z nami še stari in tudi mlajši verni slovenski posestniki? Poslov in delavcev nismo zbirali še in bati se je, da jih zamudimo in nas prehiti drugi; ženstva nismo še združili, kakor nemški krščanski socijalci in tudi socijalni demo-kratje, to je za nas huda zamuda, katera se da opravičiti le s tem, da se duhovniki niso mogli ta čas ganiti. Vemo da duhovnikova dolžnost v prvi vrsti ni politika, marveč dušno pastirstvo, ali brez duhovščine je katoliška politika nemogoč. Le ta se mora poživiti, ako začnemo s kakim narodnim socijalizmom, se nas
bo v par letih strlo. To morajo uvidevati tudi tisti, ki v politiki vidijo le neko narodno gibanje.
Naša najboljša zaslomba so naši kmetje, ali njim se morajo pridružiti tudi drugi v krščanski solidari-leti; poskrbeti se mora enakomerno za vse stanove. Če se država ukrepi, napočila bo bujna doba socijalnih naprav, pri katerih bo se potrebovalo sotrudni-kov in tu naj nastopa duhovnik v karitativnem in sc-cijalnem delu, pa bo vsakdo tudi politični nasprotnik priznal, da vrši svoj poklic in mu ne bo zameril.
Glöckel v Celovcu.
V vsaki redni državi, in taka je bila tudi še naša stara Austrija, o novi se ne more kaj takega trditi, so se k vladi klicali navadno mirni, preudarni, delavni ljudje. V vladi je stranka več ali manj nehala. Tudi gospodar gleda le kje bi dobil pridnega hlapca, in trgovec, kje poštenega pomočnika, Ali je potem Nemec ali Slovenec, po tem se ne vprašuje. Ko se je pa naša nova država ustanovila, so poslale nekatere stranke le svoje peteline, da vladajo. Eden teh, ki zna posebno lepo kikirikati, je bivši naš naučni minister Glöckel. Pred 14 dnevi je prišel ta lepi petelin tudi v Celovec. Pisatelj teh vrst je šel dan popred skoz ulico z odličnim lajikom. Na vogalu je bil nalepljen plakat, ki oznanuje, da pride Glöckel govorit o dolžnostih republike proti mladini. Moj spremljevavec obstoji in debelo pljuni v plakat — ker moža pozna!
Delovna šola:
Glöckel je govoril predpoldnem o delovni šoli. Bodi Bog zahvaljen, vsaj enkrat šolniki sprevidijo, da je treba otroke učiti dela, si boš mislil. Prijatelj počasi! Ko Glöckel in njegovi pristaši govore o delovni šoli, nikakor ne mislijo na to, da bi se otroke učilo delati, marveč mislijo tako, da naj otroci v šoli ne dala jo nič, ali najmanj ko mogoče. Otroci naj se v šoli le igraje učijo. Izgled: Glöckel to razlaga s poučno uro ob priložnosti, ko je zapadel sneg. Otroci so prišli v šolo pozorni na sneg, in učitelj zamore igraje jim razložiti kaj je sneg, kaj voda, kaj led. Kako bi bilo neumno v takem slučaju držati se učnega redu! Glöckel priporoča potovanja otrok, mladina naj gleda in naj se tako uči zanimati za vse, kar sreča. Na podlagi tega, kar so otroci videli, zamore učitelj igraje izdelati zemljepisje, naravoslovlje itd.
Starejši učitelji majajo z glavo in trdijo, da se brez učnega načrta samo igraje ne poučuje nič, treba je učnega reda, treba nalog, treba da se otroci uče na pamet to i ono. Javno se sicer ti starejši učitelji ne upajo nastopiti, ali v zasebnem razgovoru pravijo, da je vse to vkolikor je novo, švindel in nič drugega.
J -
To je dober učitelj že poprej vedel, da se otrokom sneg lahko razlaga, kedar ga je kaj na cesti, in da se z uro na stolpu marsikaj da povedati. Če bojo učitelji v šoli le igrali in delali izlete, če bojo brez načrta danes učili o vremenu, jutri o ognju ,po'utranjem morebiti o polu, potem se je bati, da se otroci najpotrebnejšega ne bodo naučili, ne bojo znali računati, ne brati ne pravilno pisati. Verjamemo pa, da je deci ljubši, hiteti na izlet, kakor pri lepem vremenu sedeti na klop prikljenjen, Čudno se nam zdi in nehvaležno, da mladi gospod e govorijo, kakor da bi stari učitelji bili sami bebci. Zaničevanje vsake autoritete in vsega, kar je staro se je pač preneslo tudi v šolo in tudi tam se hoče menda uvesti republika, ki vsa hoče le igrati in nič delati. Krščanske stranke so imele žal že dolgo vse preveč povoda obžalovati, da so se dali učitelji preveč vpregati v politični voz liberalizma in svobodomiseljstva. A danes moramo le ugotoviti, da so se stari le še zanimali za delo, mladi pa govorijo o delovni šoli, v kateri se mladina boje igraje uči — ne dela, marveč lenobe. »Len pouk je pouk v lenobi.« Bog nas vari pouka, ki poučuje le igraje. Samoposebi pa se razume, da se naj pouk ravna po življenju. Otroci naj se uče tega, kar bojo doma potrebovali, pouk naj nadaljuje kar sta doma začela učiti oče in mati in naj to izpopolnjuje. Naj se otroku razlaga, kar je videl doma v hiši in na trati, za to pa ni treba učiti brez načrta, marveč je le treba da se take stvari stavijo v pameten načrt.
Novi ljudje:
Apostoli socijalne demokracije trdijo, da je pri človeku le vzgoja vse, da imamo tatove goljufe, ubi-javce na tem je kriva le vzgoja, ki zopet sloni na razliki v premoženju. Bogatin otroka lahko vzorno vzgoji, siromak pa ga prepusti usodi. Ko se bo kedaj vse premoženje enako razdelilo, hudodelcev več ne bo. Nam se pa le zdi, da sta Kajn in Abel imela precej enako vzgojo, a je bil eden pravičen, drugi pa ubija-vec. In vsaka družina ve, kako je z otroci: iz enega gnezda pa nista dva brata enaka, eden inteligenten, drugi bebec, eden blag, drugi vrag. Glöckel je pripovedoval, kako bojo zdaj na Dunaju vzgajali vzor-ljudi, ki bojo pozneje vsi sposobni za ministra in predsednika austrijske republike. Ljubši bi nam bilo, če bi ti ljud-'e bili kako export-blago, a tega se Glöckel ni upal obetati. Torej vzgojišče — na državne stroške,
Glöckela bi še bolj občudovali, ko bi bil tako vzgoiišče ustanovil na lastne, ali na stroške svole stranke: Ivan de la Salle ali Don Boško nista delala na državne slroške. Ustanovili so torej na Dunaju vzgojišče na državne stroške. Saj je že vse eno, ko država p!aču;e za Dunaj že 30 miljard za kruh, naj se plača še ta malenkost. Prvo leto so vzeli v ta zavod 7^0 otrok, zglasilo se jih je 900, tako že vleče lepo Glöcklovo ime. Ihidie so vsi kar nori! In kako so otroke izbirali? Vsakemu otroku so dali razglednico, na kateri ie dvoje otrok, katerima je ušel kanarček, ki sedi na bližnii veli. Zdaj nai ti desetletni otroci napravilo nalogo o stičnem dogodku, ki se üm ie v živ-Ijenin že pripetil, čez eno uro se naloge nobero, in po ti nalorfi se izbiram naibob nadarjeni. »Ne povora-šnie se. ali so otroci iz bogate ali iz siromašne hiše, tako pridrio ie naizmožnejši v državno vzgojišče, k5er se vzrfaia’o tako, da bo ta vzgoja izgted »vsem drža-vaonriH Jz fpt, vzgo'išč in ne iz Terezijanišča bojo v bodoče prihajali voditelji države,«
Srečna Austrija! Kruha nimaš in ga beračiš po vsem svetu, ker brez njega le ne moreš biti, denarja nimaš in beračiš kredita po vsem svetu, a nekaj le imaš: Glöckel, in ta bo vzgajal, da bojo kar zijali vsi narodi, vse države! Bojimo se, da nas vse države ne bojo občudovale radi vzgoje naših bodočih ministrov, da pa se nam bojo krave smejale, če se bojo bodoči naši ministri učili le igraje. »Gorje državi, katere vladar je otrok!«
Tem mestnim komedijantom, drugače jih ne moremo imenovati, imamo mi sinovi svete kmečke grude nekaj povedati, česar morebiti še sami ne vedo vsi: Mestni človek je kakor slepec. On pozna le svoje šolske klopi, na katerih se je ubijala n'egova mladost, potem pozna, ako je dobro, svoj teater, svoje koncerte, svojo knjigo — žal navadno le svoj polžki roman, svojega groba ne pozna, v velikih mestih tudi svoje crkve ne. Kmečki otrok pozna naravo in pozna Boga, pozna delo in blagoslov, ki iz dela izvira, njegov teater je narava in njegov koncert škrjanec, ki poje nad poljem. Tu je duševno zdravje, tam ga ni, vzlasti ne, če se je rod izpridil in zapadel grehu, ker iz greha izvira nezadovoljnost. V mestu zrastli ljudi se vedno manj kažejo sposobne vladati ljudstva, pri-manjkule jim poznanje najvažnejšega na svetu, oni so pozabili delati in molili, ne enega ne drugega ne marajo več.
Strah božji ie še vedno začetek vse modrosti, in zato voditeljev države ne bomo jemali iz Glöcklovega gnezda. Zato bojo kmetje poskrbeli sami.
Ločitev šole od crkve.
Popoldne je Glöckl govoril svojim stanovskim tovarišem-učiteljem. Glöckl je bil naučni minister, ume sei, da ga gledajo mnogi z silnim rešpektom. A v ministerski suknji se mu je moralo le dozdevati, kakor svo'čas Davidu v Savelovi opremi: ni mogel v nji hoditi, ker mu je bila prevelika. Svojim tovarišem je Glöckl povedal še nekoliko več. kakor občinstvu zjutraj. »Brez ločitve crkve od države ni šolske reforme, krščanski socijalci so nazadnjaki, soc. demokratska stranka ima edina trdno voljo, z reformo voditi mladino v boljšo bodočnost.«
Jude je Mojzes vodil 40 let po puščavi, potem pa so prišli v obljubljeno deželo, ker so bili na pravi poti, pod pravim vodstvom. Naša ljudska vzgoja v javnih šolah se je pred 50 leti že odtegnila uolivp crkve z novimi postavami. Ko je tedaj cesar Franc Jožef brez pomisleka podpisal tako postavo, katere bi kot katoličan ne bil smel potrjevati, dejal ;e papež Pij IX. »pogubil bo sebe in svoje narode!« Danes se tega lahko spomnimo, pod cesarjem se ni smelo povedati. Danes pa obeta Glöckl, da se bo;o še le otroci privedli v deveto srečno deželo! Torej do zdaj še nismo prišli tia, in nikjer je še ni videti. Nam se pri tem poraja misel, ali nismo morebiti pravo not sploh zgrešili? In vsaki korak naprej nas ne vodi v srečo, marveč v pogubo? »Brez ločitve crkve od države, brez ločitve crkve od šole ni reforme! Grkev naj skrbi za bodoče življenje, kjerkoli hoče, ali ne v šoli, v svetni pouk se crkev nima nič umešava ti!«
Dva sveta sta tu: kraliestvo božje in kraljestvo tega sveta. Bodimo previdni in ne sniimo da nam ponoči ne bo sovražni človek sejal Hulike v pšenico, 1‘ulike imamo že preveč na vseh poljih, nevarnost je da se pšenica popolnoma uduši.

Koroške novice.
Zvezni predsednik dr. Hainisch in zvezni tajnik dr. Mayr v Celovcu, Poglavarja mlade Austri e sta prišla 30. majnika v Celovec, da stopita v stik z vlado, z deželnim zborom, z strankami, le z Slovenci ne. V dvorani grbov je bil sprejem. Pri ti priložnosti se je dr. Lemisch spominjal plebiscita, spominjal »občinskih volitev, katerih so se vsi, tudi Slovenci enakopravno udeleževali. Mir naj bo v deželi, tako od znotraj, kjer si prizadevamo lojalno izpolnjevati določbe mirovne pogodbe in vzdržati red med obema plemenoma ter varovati starega duha sprave v upravi, šoli in crkvi, mir naj bo tudi na zunaj, ker mirovna naredba ne velja samo za Austrijo, marveč tudi za druge.« Potem je deželni oskrbnik še naglašal da je treba popraviti vojne poškodbe na državne stroške. Zvezni predsednik dr. Hainisch se je za pozdrav zahvalil, spomnil se je 10. oktobra, ko je dežela dobila svoje meje in je obetal, da bo vlada za Koroško vedno po močeh skrbela. De al je: »Vlada ima nalogo svetu s pravično in spravljivo politiko dokazati svojo kulturno misijo severno od Karavank in vpostaviti med obmema narodoma v deželi zopet nemoteno soglasje in bratrsko razmer'e.« Gospodarski položaj pa je izredno resen. Koroška ima vodnih sil, ima rude, kmetijstvo se lahko dvigne, velikega pomena je tujski promet zato ima dežela svojo bodočnost. Potem je bil sprejem v občim. Župan je priporočal predsedniku vzhodno železnico, opozarjal na pomankan'e stanovanj priporočal, da se podržavita dekliški licej in ženska pridelavna šola, prosil je, nai se bolj podpira državna obrtna šola in pomaga vzdržati — teater. Država naj prevzame mestno policijo, naj se prezida poštno poslopje, mestu naj se pomaga pri zasipanju pojezerskega blata, v Celovcu naj se uredi tržišče za izvoz in napravi pristanišče za zrakoplovni promet. Dr. Hainisch je mogel le izjaviti, da izpolnitve tega zapisnika lepih želj ne more obetati, ker financrelni položaj države ni nič boljši, kakor položaj mesta Celovec. Naj se mu vse želje sporoče pismeno. Vlada uvideva potrebo vzhodne železnice, a za gledišče naj se podpor ne pričakuje. Država ima državna gledišča na Dunaju, pri katerih se zdai doplačuje letno 100 miljonov, kar se ne da upravičevati. Ta gledišča se bojo dala v najem. Ko se izvede finančni načrt, kar se bo v par tednih odločilo, se bo:o od vseh državljanov zahtevale velike žrtve in državna blagajna se bo morala dati pod zaporo, To se mora kar jasno povedati.
Kandidati kmečke zveze; Za spodnjo Koroško ima liberalna kmečka zveza med drugimi postavljene kandidate: gg. V. Gumija, Glančnika v Sv. Stefanu, Lučovnika iz Žihpolj, Mario iz Otmanj, gospo Vero Edlmanovo iz Zagorja, Močnika iz Malevasi, ravnat. Kobererja iz DobrlevaSi. Resno pridejo v poštev le prvi trije. Kot predzadmi stoji na zapisniku nek gozdar Durchschlag iz Diekš. »Bauernbund«, »Kmečka zveza« je provaza prav ostanek stare liberalne stranke in strogo samo stanovska stranka, ki izziva nasprot-stvo socijalnih demokratov in uradnikov. Krščanski socijalni bojo z ponedovanjem imeli dosti ooravka.
Zadruga najemnikov se je ustanovila v Velikovcu dne 25. mamika. Zadruga ima namen, varovati svoje člane-naiemnike in druge gospodarje, ki ima:o ser-vitutne ali druge pravice do raznih veleposestev in zadružnim potom pripomoči, da dobijo ljudje takoj,
kar potrebujejo drv, nastilje itd. Zanimanje je zelo živahno. Predsednikom se je volil Močnik Anton, Prute: v Sv. Lovrencu, podpreds. Tomo Kunčič v Sp. Krčanjah. Odborniki so: Strauss Jos., Otič, Ruda, Puset Flor., Vigrednik, Ruda, Hanin Miha, Gabrčnik, Ruda, Rek Janez, Sebar, Ruda, Karner Flor., Kumer, Gurčiče. V nadzorništvo so se volili: Köhl Janez, Kar-novčnik, Male Diekše, Pušnik Franc, Lah, Male Diekše, Rači Jože, Pečkar, Male Diekše, Me’išnik Miha, Podlisno, Prunč Stefan, Pušnik, Ruda. Novi zadrugi želimo mnogo uspeha, dela bo imela dosti!
Nepotrebne pravde: Par dni pred plebiscitom, 27. sept. 1920, v dobi, ko so bili, kakor zdaj reveži mučeniki trdijo, vsi Nemci med Slovenci preganjani kakor prvi kristjani menda, se je vršil v Priblivasi žalosten dogodek. Pred lastno hišo je bil posestnik Jos. Šumnik napaden — na lastnem dvorišču — od kakih dvanajst nasprotnikov; tako pravi Šumnik, Žužvo Peter, ki je vodil Nemce, trdi, da je Šumnik napadel njega. Vrgli so Šumnika na tla pretepali ga, da je mislil, ubili me bojo. Ko mu prileti žena iz hiše, so natepli še ženo, zdaj pravijo, da je žena napadla Žužova! Žužov ima seve 10 prič, Šumnik pa le ,zeno.
V tem pretepu se je Šumniku vendar posrečilo, dvignite se stal in umakniti, a ga je zopet nekdo udaril s kolom, da je padel, in zdaj je menda žena klicala možu: »Schiesse, schiesse!« Žena je namreč lastinica hiše, in če je kaj od Šumnikovih dobiti, se bi dobilo le od žene, ne od njega. Žena sicer danes pravi, da niti ni vedela, da je mož imel revolver, ali Žužov ima za seboj 10 prič, ki so menda ne slišale, kakor obtožba pravi, da je žena opila »Schiesse, schiesse!« Pri obramavi je Šumnikovi zastopnik Žužova vprašal, ali ni morebiti žena le rekla, če je kaj rekla: »Streljaj, streljaj!« in Žužov je priznal, da nirekla: »Schiesse«, marveč »streljaj!« Šumnik je namreč imel pri sebi revolver in ko je mislil, da ga ubüejo, je vzel revolver in začel na napadalce, kakor trdi on, drugi pa pravijo, da so bili napadeni, streljati, zadel je Žužova, voditelja nasprotnikov v roko, in ta zdaj Šumnika toži za 100.000 k odškodnine. Sodišče je pri prvi obramavi razsodilo, da na’ Šumnik plača 30.000, ker io si Žužov le slabo izkupil in bil precej ranjen »da ne bo več zdrav morebiti«.
Štrajk v Borovljah: Dne 17. majnika so puškarji v Borovljah pričeli štrajkati. Posredoval je celovški okrajni glavar in se je delavcem tako ustreglo, da do-bi‘o ljudje, ki so do zdaj zaslužili na teden 1200 kron, 50% povišanje, ki so služili 1600 k, 40%, delavci z višjim zaslužkom 30% več, kakor doslej. Draginja je v pasu A posebno čutna, ker so ljudje vajeni dražjega 'ugoslov. denarja in so pritožbe delavcev opravičene. Le te poti, štrajka, se ne more odobravati. To 'e pomoč le za en mesec k večjemu, enemu štrajku sledi drugi, in kar si delavec danes zboljša, mu rastoča draginja jutri vzame. Proti draginji pa imamo le eno pomoč: delati in štediti! Plače in cene se morejo in marajo na pravem mestu: v državnem in deželnem zboru urejevati, ne z štrajki.
Štrajk mesarjev v Celovcu: V Celovcu štrajkajo mesarji, ali prav za prav: odložili so delo. V Celovcu * ni dobiti govejega mesa. Delavci godrnjajo: »dobi se ge že, a meso pojedo »boljši« ljud e, samo za nas ga ni, in če mi kupujemo dobimo i tak le nekaj slabega blaga in kup kosti, mesarji pa pravijo, da imajo izgube, a imajo svoje hiše iz izgub. Če danes dovolimo
mesarjem višje cene, bojo kmetje rekli: mesar dobi toliko več, tudi jaz hočem več dobiti. . . Stvar ni popolnoma taka. Državni red je popolnoma nehal, denar je izgubil vrednost, plače dnevno rastejo. Zdaj štrajka ta, zdaj drugi, ali morajo z štrajki nehati vsi, ali pa nimamo pravice, štrajka prepovedati le enemu. Slabega zgleda je bilo do zdaj že več ko dosti. Še kmečki posli niso štrajkali, kaj če začnejo s tako priprosto stvarjo še ti. Štrajkati kmalu kdo zna. Red v cenah naj bo povsod, naj bo neko razmerje, ki se naj določi v postavnem redu. Delavci morajo pa tudi vedeti, da danes ni takozv. »boljših« stanov v tem smislu, da morebiti ta ali drugi dvorni svetnik, ta ali ona ekscelenca posebno zasluži! Le malokdo iz gospode danes še pije svojo četrtinko vina, v tovarniški kantini K. na Štajerskem pa so lani prodali 12,000 steklenic šampanjca. Tega ni pila gospoda. Izučeni mladi delavec je danes več ko dvorni svetnik. Kmet se je pomagal, ko je z nič vrednim denarjem plačeval stare dolgove. A zdaj kmet svojega blaga — živine — ne more prodajati: Ako danes kravo proda za 30.000, bo čez mesec dal za enako 40.000 k. Delavci morajo sami uvideti, da oni ravno tako kakor vsi drugi potrebujejo v državi redu. Drugoče ni življenja.
Tujski promet ob jezeru: Tujski promet se je s pričetkom vojske ustavil. Mnogi lastniki so med tem vile prodali, ker jih, brez dohodkov niso mogli vzdržati, Lani so Jugoslovani prinesli nekoliko življenja in zaslužka. Letos se je pričakovalo polne sezone. Na predlog socijalnih demokratov se je pa zdaj v deželnem zboru napravila postava, ki nalaga v zdraviliščih na vsako osebo dnevno 100 k, v letoviščih 20 k in za otroke pod 14 leti polovico — tujskega davka. Družina štiri oseb bi na pr. v Beljaškib toplicah plačala na dan ako sta oče in mati, ena dekla in en otrok — 350 k davka, v treh mescih, ali recimo 100 dneh 35.000 kron — samo davka. Tako se tujski promet ubije, je nekdo dejal v deželnem zboru. Potem pač tujcev ne bo, a cenejših živil v Celovcu tudi ne.
Krščansko socijalni nemški kandidetje so:
Z a državni sb o r:
gg. M. Pavlič, Ambr. Scharlegger, Silv. Leer.
Za deželni zbor, spo c tu j e k o r o š k i:
K. Traussnig, Dr. Fr. Reinprecht, P. Tomašič, V. Irrasch, Dr. K. Rokitansky, V. Pietschmg, K. Welcher, F. wieser.
Z g orn j e k o r o š k i:
J. Gritschacher, S. Leer, W. Hernler, H. Pichler, Fr. Erlich.
Postavili so enega Slovenca iz Radiš na mesto kjer bržkone več nebo voljen.
Slovenski župani: Na Bistrici v Rožu in v Železni Kapli sta se volila slovenska župana, ker so socijalni demokratje združili se z Slovenci. Nemci bojo po takih dogodkih zelo potrti, a polagoma se bojo morali udati novi dobi, ki pač ljudi ne bo sodila samo po narodnosti, marveč po njihovem delu.
Posli odhajajo: Vedno več prihaja pritožb, da čim več poslov odhaja z dežele. Vse hiti v gozdove ali v Radentein, kjer Amerikanci dobro plačujejo in lahko plačujejo z ameriškim denarjem. Kdo bo ta tok vzdržal? Nihče. Prepozno je in stvar dozoreva hitro. Za kmete, ki potrebujejo več poslov prihajajo hudi časi, ali pa tudi ne: skrčiti bojo morali gospodarstvo, kar ga ne bojo mogli obdelati. Produkcija bo
nezadovala, še več bomo kupovali iz inozemstva in gazili v še večje pomanjkanje. Posel pa, ki odide iz domačega kraja v tovarno, je kakor drevo, ki se iztrga iz zemlje. Naj bi se ljudje zavedali, koliko jih bo v tujini stala hrana in kako slaba bo v tovarni hrana v primeri s kmečko. V tovarni ne bo zabeljenih žgancev, ne bo Špeha in mošta za malico. Zavedajo pa naj se tudi gospodarji, kako se je zamudilo pravočasno bolje poskrbeti za posle in delavce, vzlasti omogočiti jim* da ustanove krščanske družine. To bo držalo delavca, sicer bo šel v deveto deželo, ko čuje, da tam dajejo toliko plačila.
Celovško gledišče. Celovčani imajo velik »Gfrett z svojim glediščem. Drugi ljudje so navadno zadovoljni, ako je človek zdrav in ima svoj kruh, ali meščan mora danes imeti tudi svoj teater, in brez teatra ne more živeti, ker to je njegova kultura. Rajši nič jesti, da se le, oči napasejo v komedijah. Dobro-misleči ljudje pa trdijo, da se v teatru daje vzlasti mladini čestokrat najgrše pohujšanje in da to ni več kultura, marveč greh. Slovstvo ima seve tudi svoje dobre igrokaze. Vsakokrat, kedar se igra kaj Šek-spirovega, ni dvojbe, da to učinkuje z veliko mora-lično silo na gledalca, a kedaj se tu igra kaj takega? Kedaj bi se igralo kaj iz katoliških spisov Kaldero-novih? Igrajo se povečini umazane igre, ki ugajajo mladini, bolj ko je stvar umazana, bolj je gledišče polnokulture? Če je kaka štacuna vedno polna, bo vsakdo rekel: tu gre dobro, trgovec zasluži! Celovško gledišče je polno, ali teater je pasiven in davkoplačevalci, ki delajo in štedijo, imajo čast, plačevati razbrzdani kratek čas tistih ljudi, ki ne štedijo, pa se hočejo zabavati še na stroške drugih. Primanjklaj bo menda prihodnje leto znašal okrog 4 miljone! Ali naj občina to plača, potem bi šle vse mestne doklade samo za teater!
Priredilo se je zato ljudsko glasovanje: naj ljudstvo samo pove. Ko bi bila v občinskem zboru šc sama stara nemškonarodna stranka, bi se bil ta primanjkljaj brez obotavljanja prevzel na občino, a zdaj ne gre več tako, zdaj ima nemško uradništvo le še eno tretjino glasov, drugo imajo delavci in tretjo kršč. soc. stranka. Pred glasovanjem je nekdo v Ktr. Tagbl. pisal, da je tako glasovanje nesmiselno. Za gledišče bo vse, proti bojo le nekateri družinski očetje in drugi ljudje, ki so si v skrbeh za mestno gospodarstvo. Vsako pravo podjetje se mora samo vzdržati, vsakdo naj svoj užitek plača sam, naj ga plačajo tudi obiskovalci gledišča. Kako pride sosed do tega, da sosedu plača sedež v gledišču? Zato naj se ne glasuje kar z glasom, marveč, kdor glasuje naj podpiše svoj donesek k stroškom, ki ga bo plačal on. Če se tri miljone potrebuje, in 1000 ljudi glasuje, naj vsakdo podpiše 3000 k, pa bo gledišče zasigurano, če pa ti ljudje svojega denarja nimajo, naj ga za kratek čas ne iščejo v žepih drugih ljudi. Cena vstopnine naj se zviša pa se bo plačalo. Dne 29. majnika se je potem glasovanje vršilo. Prišlo je 1429 ljudi in od teh je za vzdrževanje gledišča na občinske stroške glasovalo le 487 glasov. Kaj torej zdaj, če v Celovcu ne bo more-
Näiziiaiillo.
Zanaprej izhaja »Glas pravice« mesečno enkrat. Tiskovni stroški so se tako zvišali, da se tudi pri enkratnem izhajanju list z naročnino neplača. Ko se uredijo razmere, se bo tudi izdajanje lista na novo uredilo.
biti fiieđišča? Ni se bati, polno bo še zanaprej, boli kot katerakoli crkev in ljudje se bojo brez dvojbe še naprej nastavljali cele ure, da dobe vstopnico. Le plačajo naj sami!
Zasedanje deželnega zbora.
Deželni zbor zdaj računa, kakor vsaki gospodar, s zelo visokimi številkami, ki se jim ne moremo privaditi. Saj morebiti tudi ne bo dolgo, da se bomo morali postaviti zopet na staro stališče malega posestnika in nehati komedijo velikega gospoda, ki dela samo dolge pa ne misli, kako jih bo plačeval.
Obravnavala so se sledeča vprašanja oz. stvari:
Državni vrti za vzgajanje gozdnih sadik: Neko okrajno glavarstvo je izdalo občinam poročilo, da se opuste vrtovi za vzgajanje gozdnih sadik, zato naj občine poskrbe za nove lastne vrtove. Deželni oskrbnik dr. Lemisch poroča, da ni tako; občine bi tudi radi preobilnih stroškov takih vrtov ne mogli jih napravljati. Res pa so državni gozdni vrtovi v nevarnosti, ker ni potrebnih dohodkov. Letos je Landesholzstelle dala za nakup gozdnega semena 120.000 k. Cene gozdnih sadik so pri nas nižje kakor drugod.
Odškodnina za begunce iz zasedenih krajev: Ljudje, ki so se iz doma umaknili, ko se je Spodnja Koroška zasedla od Jugoslovanov, so zahtevali nad 3 milj. odškodnine. Da se zadovoli upravičenim zahtevam, se je iz blagajne deželnega poveljnika izplačalo 544.000 k.
Davek na izvoz lesa se opusti: Dežela ima v proračunu za 1. 21. dohodek 74 mijl. iz valutne razlike pri izvozu lesovine. Vlada zahteva da se zato opusti davek na ta izvoz.
Dravske zgradbe: Fond za vzdržavanje varnostnih zgradb se zviša na 2,145.000 k. Dežela doplačuje v treh obrokih polletno 286.000 k. Septembra mesca 20. je Drava napravila škode za 2,730.000 k, da se ta popravi, dovoli dežela enkrat znesek 730.000 k.
Zavarovanie delavcev na deželi zoper starost in d e 1 a n e z m o ž n o s t : Zvezna država namerava to vprašanje čimpreje urediti, dočas pa, da se to zgodi, hotela je dežela pomagati z neko začasno uredbo. Načrt se je v kulturnem svetu izdelal in predložil deželi, a ni po volji soc. demokratom, ki trdijo, da je to samo agitacija za volitev. Bati se je, da se nameravana postava letos ne bo izgotovila.
Zgradba Krke: Za zgradbo Krke pri Rei-chenaui da dežela 263.000 k.
Občinske pravice se pristrižejo: § 78 obč. reda se prenaredi: Kjer občina sklene doklade čez 200% direktnega davka ali 15% užitnin-skega povišati, potrebuje zanaprej dovoljenja deželnega sveta, za davek nad 600% oz. 100% potrebuje dovoljenja zvezne vlade.
Vodovod v Porečah: Za vodovod v Porečah se plačuje od vsake krone stanarine znesek ki ga določi občina, a ta znesek ne sme presezati 10%.
Grad Strassburg: Nad Strassburgom stoji nekdaj krasni škofovski grad, ki je v popolnem razsulu. Za vzdržavanje so dovoli znesek 50.000 k.
Stenografični zapisniki: Tisek steno-grafišnih zapisnikov deželnega zbora bi stal 6,2 milj.! Ta izdatek je za deželo previsok, zato se bojo tiskali samo sklepi.
Plača pomožnih učiteljev:	Začenši
s 1. jan. 21. se plačuje pomožnim učiteljem in učiteljicam na dan 40 k in 40 k draginjske doklade (delavec dobi na uro 50), Mnogo pomožnih moči služi ze 4 do 5 let, teh se bo čimpreje imenovalo rednim učiteljem.
Deželne podpore: Dovoli se: Šolskim zavetiščem (Horte)
Delovni posredovalnici	. .
Dijaškemu podp. dr. na realki Dekliški delovni šoli St. Vid
Šulvereinu.................. .
Mladinskemu uradu Beljak Gospodinjski šoli Beljak	, .
Kriegshinterbliebenen-Fürsorge: materam ki dojijo .... materinski posvetovalnici .	.
Potem še za zgradbo potoka pri Kolbnici
50.000	k
10.000	k
5.000	k
10.000	k
2.000	k
20.000	k
13.000	k
150.000	k
50.000	k
813.000	k
Izplačilo vojne škode v pasu A: Vojne poškodbe v pasu A so se cenile na 80 milj. Kolikorkrat se je na Dunaju zahtevalo izplačilo, ni bilo odgovora. Zato se zdaj poda deputacija k zveznemu predsedniku.
Tujski promet na Vrbskem jezeru: Izprva so delavci v Celovcu grozili, da pomečejo vse tujce v jezero. Pozneje ko se je napravilo društvo Wörth so se pomirili, ker se je to društvo zavezalo, vse potrebščine za tujce dobiti iz inozemstva. Morebiti so se delavci tudi zato udali, ker je med našimi ljubimi tujci veliko judov. Delavci so pa zahtevali, da se od vsake tuje glave pobira davek. Ta davek se menda ne sme uvesti, ker naš kurator tega ne pusti, to je ententa — zato se obdači stanarina in dobiček iz te se bo porabil za znižanje cen v Celovcu.
Nova manjša opeka: Na Koroškem se bo uvedla nova, v Nemčiji običajna manjša opeka. Inženirji pravijo, da se pri notranjem zidovji s tem nekaj prihrani.
Popravljanje bolnišnic v Wolfs-bergu in Beljaku: V obeh teh bolnišnicah so neznosne razmere. Popravljanje bode stalo v Beljaku 20 miljonov, v Wolfsbergu 15 milj. Dežela mora k tem stroškom dati 13 miljonov v treh letnih obrokih. Poslanci so bili mnenja, da se ta zahteva ne more staviti v eno vrsto s zahtevo za Hoprijana in Kabona (kmetijski šoli pri Velikovcu), za katere se zahteva 9 milj. Potem bo še za celovško bolnišnico treba 15 miljonov, ker so stare strehe strohnele, in se morajo napraviti nove.
Napredovalne šole na deželi.
Dne 20. majnika se je v deželnem dvorcu vršilo velevažno posvetovanje o ustanovitvi obveznih na-predovalnih šol na deželi. Predsedoval je posvetovanju dež. svetnik Š u m y. Na Koroškem je poleg popolnih kmetijskih šol v Celovcu, Litzlhofu in Wolfsbergu že več napredovalnih šol, ki pa niso obvezne, vendar so se obnesle in dozorelo je spoznanje, da je poguba za mladino, ki dokonča ljudsko šolo, ko po-
stane z 14 leti popolnoma samostojna. Dijak v mestu pride pod oblast profesorjev, obrtni učenec pod vodstvo mojstra, kmečki sin pa v družbo malopridnežev, katerih so polne vse gostilne: začne pohajati za dekleti, začne pijančevali, postane nezadovoljen, gre ker hoče biti prost v tovarno in se tam duševno in telesno pogubi. Kdorkoli ljubi mladino, kdorkoli si je v skrbeh za kmečki stan, želi in zahteva redu, ki ga nam more in mora ustvöriti obvezna napredovalna šola. —
Za ureditev tega vprašanja se je upostavil odbor, obstoječ iz treh zastopnikov dež, sveta, treh zastopnikov učiteljstva, dveh zastopnikov dež. kulturnega sveta. Potem se pritegne še izvedencev.
Na sestanku se je konstituiral odbor, določil se je opravilnik in vršil splošen razgovor o stvari, ki naj bo vodilo za postavo, katera se bo napravila. Solno-grad in Predarelsko imasta tako postavo že, a izvajala se še tudi ni, zato še ni tam nobene izkušnje. Postavi se berete, solnograška je starejša, a vendar boljša in se vzame za predlogo.
V razgovoru je povdarjal tajnik dež. kult. sveta W a s b i c h 1, da dežela vse to že ima, samo treba podvojiti število ur in uvesti obveznost napredoval-nega pouka. Iz Rastatta se poroča, da ima tamošnja napredovalna šola ob četrtkih 4 ure pouka, ob nedeljah ste še 2 uri za prosta predavanja otrokovnja-kov, če se katerega dobi: prihajajo živinozdravnik, medicinec, sodnik, vrhtega je šola delala mnogo izletov.
Kot oblast se naj čez to šolo postavi poseben kuratorij, ker je dež. šolski svet popred že preveč obremenjen; da pa bo treba, da ima dež. šolski svet v odboru za napredovalno šolo, svojega zastopnika. Potem je treba, da se napravi poseben odbor v vsaki občini. Solnograd namerava napredovalno šolo za fante, treba je pa, da sc da širše obzorje tudi ženski mladini. Potem se naj napredovalnemu pouku pritegne tudi obrtna mladina. Ko so se 1. 1899 uvedle v deželi napredovalne šole, se je strokovni pouk posebno naglašal, da bi mladino vabil k udeležbi, a pravi temeljiti strokovni pouk se moire deliti le na kmetijski šoli. Važno je, da se na prepravnici učitelji za napredovalni pouk vsposobijo. Pouk bo povečini lahko skupen za oba spola. Štajerski deželni urad priredi 4 tedensk kurz za učiteljice, nekaj sličnega se mora tudi na Koroškem napraviti.
Strokovni učitelj Mak (soc. demokrat) misli si napredovalne šole kot strokovne učilnice, ki bi imele svoja polja, svoje stroje, svoje tehnične pripomočke. Potem naj bojo ureiene za večji okraj, ne za občino. Pouk naj bo temeljil: poznavanje poklica, narave, meščanskih pravic, stanovske zgodovine in spolnih bolezni. Na teden naj bo 8 do 12 ur, a nedelja naj bo »sveta«, torej ne ob nedeljah poučevati. Ravnatelj Schreier naglaše potrebo, mladino vzgajati in soditi od 14. do 18. leta starosti, Le ta mladina je popolnoma v oblasti ulice in tu je treba napraviti red, to je večjega pomena, kakor vse drugo. Vajenci morajo v svoje šole, fantje, ki se ne uče nič, so pa prosti. Ko se napravijo napredovalne šole, se morajo tako urediti, da se vzgoji ne bo umaknil noben.
Treba mladini poznanja življenja, ki naj postane neki nravni pouk (Lebenskunde und Staatsbürgerkunde, daraus muß eine Art Sittenlehre werden .. .). Kjer je več mladine iz obrtnih krogov, naj se pouk potrebam prilagodi.
Strok, učitelj Fercher je prepričanja, da se ne doseže nič, če bi se hotelo napredovalne šole prirediti kot strokovne. Pouk ob delavniki bo nemogoč, k večjemu bi bilo mogoč v sobotah popoldne od 2, do 6. ure. Poučuje naj se pozimi noter do sred maj-nika, tako se more pokazati oskrbovanje drevja in merjenje zemljišč. Izobraziti treba učitelje; če bojo učitelji dobro poučevali, bo mladina rada prihajala.
Strok, učitelj M a 11 o t je tudi prepričanja, da nadaljevalni pouk strokovne šole ne more nadomeščati. Prvo je vzgoja v letih, ko se v mladini vzbudi spolni nagon in za njim poželjenje po alkoholu. Mladina naj svoj poklic vzljubi pa ne bo več bežala iz dežele. Pouk mora biti obvezen za vse, fantje naj se kmeti'stva uče tri leta, kakor rokodelski učenec rokodelstva.
Strok. uč. F e r c h e r priporoča iz lastne izkušnje, naj se pouk tako uredi, da se vsako leto poučuje druga snov, 1. leto poznavame rastlinstva, 2. leto živinoreja, 3, obratni pouk. Tako ne da potem nič, če vsako leto vstopijo novi učenci, starim se ne ponavlja snov.
Posestnik Strauss (Bauernbund) zahteva nadaljevalno šolo, ki naj bo obvezna, da se bo mladina k uravnosti vzgajala. Okrajnih šol se ne bo moglo ustanovljati, otroci bi imeli predaleč. Morebiti bi se še 14, leto pustilo prosto, kakor v Švici, in začelo s petnajstim.
Msgr. P o d g o r c opozarja na izredno važnost vprašanja. Družabni red se na vseh koncih podira, z dobro vzgojo mladine se bodo stvari zopet uravnale. Vsa kultura je krščanska, zato more uravni pouk biti tudi le krščansk. Največji pedagog naših dni, Förster, to brez ovinkov pripoznava. Solnograška in predarel-ska postava skrbite tudi za krščanski nauk v napredovalni šoli, v enaki meri naj se poskrbi za ta pouk tudi pri nas. Ko se mladina uči raznih predmetov, naj’se uči tu odgovoriti na vprašanje: ali imamo lastninsko pravico, ali ne? Ali imamo pravico do družine? In zadnji čas je, tri leta ni več treba čakati, pa se podre naš socijalni red. Učitelji naj se za ta pouk zavzamejo, vse ljudstvo jim bo hvaležno, če socijalni hudournik zajezimo.
Tajnik W a s b i e 11: Mestna kultura je gniloba, z dežele mora priti druga, v tem smo vsi edini. Okrajne strokovne šole pa zdaj niso mogoč, ker ni učnih moči. Nekaj drugega je pouk v internatu, nekaj drugega na tri leta raztegnjeno poučevanje — enkrat v tednu, sicer pa imamo v deželi že v vsakem polit, okraju eno kmetijsko šolo in polagoma jo dobijo tudi sodnijski okraji.
Dež. šolski nadzornik B e n d a je za razvoj kmetijskega šolstva ter priporoča, naj se posli napredo-valnih šol ne izročujejo krajnemu šolskemu svetu, marveč posebnemu odboru za napredovalni pouk. Tudi se v višji instanci stvar naj ne poveruje deželnemu šolskemu svetu, marveč posebnemu odboru.. Vmes pa naj ostane okrajni šolski svet, ki naj pritegne nadzornika za napredovalne šole, kedar se posvetuje o zadevah napredovalnega pouka. Namen teh šol je v prvi vrsti vzgoja, naj se pa na telesne vaje ne žabi.
Strok, učitelj. Mak se strastno brani proti verskemu pouku, in se proglaša za socijalnega demokrata. Z verskim poukom bi se delala v šoli le kršč, socijalna politika.
Posestnik Strauss (Bauernbund) izjavlja, da njegova stranka brezpogojno zahteva verski pouk. Treba je nravne vzgoje, pojmi »moje in tvoje« se preveč že izgubljajo!
Predsednik Š u m y resumira uspeh posvetovanja: Šola naj bo obvezna in naj se čimprej prične. Njen namen naj bo, mladino splošno izobraževati in izga'ati. Različna so mnenja v vprašanju, koliko naj poučuje strokovnega znanja? Naj ostane splošna in ne strokovna. Potem so mnenja različna, ali naj bojo napredovalne šole po občinah, ali po okrajih. To vprašanje se bo reševalo po tem, koliko bo učencev in koliko učiteljev? Za eno leto se šolski pouk nebo mogel prekiniti, ker bi se potem s triletnim poukom seglo med 17. že v 18. leto starosti. Šolo naj po-ha'ajo fantje in dekleta. Morebiti bo mogoče kurze za kuhanje združiti z napredovalnim poukom. Posebnega pomena je izobrazbe učiteljev, za zdaj se pa moramo zadovoljiti z napredovalnim kurzom za učitelje. Tak se bo v letošnjih počitnicah priredil in trajal 6 tednov. Ako se precej učiteljev zglasi, se lahko še drugi kurz priredi v Litzlhofu.
Drobtine.
Vmrli so, ki so Detetu stregli po življenju:
V Rimu je umrl bivši župan Ernest Nathan. Eden najviš ih framasonov je šel pred večnega sodnika. Strastno je svoj čas napadal papeže Leona XIII,, Pija X, in tudi Benediktu XV. ni prizanašal. Mesto je pod megovo vlado propadalo, a so ljudi, ki po tem ne povprašujejo ter so zadovokni, če se le dela proti crkvi. Kako je dobro, da imamo smrt na svetu, božja dekla konečno vsakogar ukroti.
Crkev v Loretu je lani pogorela. Dne 27. sveč. se je popravljeno svetišče zopet odprlo in blagoslovilo. A starodavna črna milostna podoba Matere božje je zgorela in se je na njeno mesto dala druga že pred 100 leti po stari napravljena slika.
Za krščansko šolo se bre v Italiji hud boj, Šole so bile doslej v oblasti občin: kjer so bile občine v krščanskih rokah, so bile šole dobre. Zdaj je pa framsonski naučni minister Kredaro šole izročil deželnim oblastim, in s tem se jim je vzel krščanski znak. Zdaj zahtevajo katoliki, naj se uvede tisti red, kakor v Belgiji: naj vlada podpira zasebne šole, kakor javne in naj veljam skušnje tu kakor tam. Socijalisti in liberali so to zahtevo odklonili, vsled tega so hoteli ministri katoliške stranke odstopiti. Ker je red v Italiji ves razdrt, je Giolitti katolike pregovoril, naj ostanejo in jim obljubil, da bo v zbornici predlog osebno zagovarah
Živila za letovišča: Zvezno ministerstvo je odredilo, da letoviščarjem ni več treba, doma pri odhodu se zglašati za odpis krušnih listkov. Država bo letoviščem dajala kruh in moko po lastni ceni, in ta bo seve viš:a, kakor cena za domačine, Ako bi nekaterim gostom bila ta cena previsoka, si smejo z doma dobiti potrebno, le dokazati bo treba, da blago služi lastni oskrbi,
Nove železniške tarife: S 1. junijem se upeljejo nove železniške tarifi, ki bojo seve čutno dražje od starih. Kilometer III. razreda v daljavi do 300 km bo stal 72 v, za večje daljave 54 v. Pod 6 k ne bo nobe-
nega listka in cene bojo v celih kronah. Bližnji promet bo zelo drag, v daljavo razlika ne bo prehuda.
Jugoslovanska klavna živina na Dunaju: Listi poročajo s zadoščenjem, da je binkoštni torek po dolgem prišlo na Dunaj zopet nekaj klavne živine iz Jugoslavije. In sicer 300 glav goveje živine ter 900 svinj. Cena je bila zelo visoka: goveja živina 175 k, svinje 230 k živa teža! Jugoslovanska vlada nalaga visoko izvozno carino. Potem je zdaj Dunaj precej oskrbljen tudi pada dolar v veljavi in zato se je cena ameriškega mesa nekoliko znižala.
Volitve v Italiji: V Italiji so se izvedle volitve v zbornico, Kolikor se da predgledati že zdaj, bojo imeli liberalci 240 do 280 poslancev, narodna stranka 20 do 35, socijalisti 90 do 100, krščanska ljudska stranka 90 do 107, komunisti 15, republikanci 15, Slovenci in Nemci 10 poslancev.
Komunisti v Wolfsberga: V Wolfsbergu so hoteli na binkoštno nedeljo predpoldnem komunisti zborovati na glavnem trgu. Prišlo je pa na stotine kmetov, ki so zastavili tržni prostor, da se komunistje niso več upali blizu. Sila seve ne pomaga nič, ljudstvu je treba pouka in voditva, vzlasti mladini. Dajajte mladeničem dobrih časnikov, da ne bojo segali po slabih in potem vse verjeli, kar so našli v rdečem praporu.
Francija in Rim.
Dvajset let je minulo, odkar ie Francija pretrgla svoje zveze z Rimom — ločitev crkve od države Pretrga se zveza z Rimom, kaj jc to? Ljudstvo je pa katoliško, ima svoje duhovnike, svoje škofe, svoje crkve, svojo crkveno lastnino, in crkev ima svoje zakramente, vzlasti svoj zakon. Duhovnikom so tedaj odtegnili plačo, crkve proglasili kot državno last, da jih farani več popravljati niso smeli in so začele razpadati. Duhovniki in škofje so morali v vojake in vojsko, kjer jih je veliko število padlo. Francija pa ima tudi svoje misijone, kjer povsod plapola nad crkvijo francoska trobojnica.
Ljuti boj zoper crkev je pričel minister Kombes, duhovnik-odpadnik, nedavno žele je umrel tudi on, za njim so bili seve framasoni.
Danes javljajo časniki, da francoska vlada v Vatikan k papežu zopet pošPe zastopnika in sicer bivšega ministra Jonnart-a, papež pa imenuje svojim zastopnikom v Parizu nuncija Cerretija.
Klemenceau je še pred dvemi leti izjavil, da se vlada z Rimom ne sporazume nikdar, a prišle so nove volitve in potem ie ministrovi »nikdar« nehal z glorijo tistega, ki ie to besedo izgovoril. Šel je Klemenceau in z njim megova trma. Vprašanje se je izročilo oo-sebni komisiji, posvetovanje se je zavleklo, da 1. 1920 poleti ni več prišlo v državni zbor, še le novembra mesca je prišla kočljiva stvar v razpravo. Konečno ste bili dve tretuni poslancev za poravnavo. A zdaj je delal senat (gosposka zbornika) svoje ovire. Framasoni imajo tu večjo moč in so vprašanje dne 26. aprila odgodili na nedoločen čas. Tokrat je pa vlada rekla: imenovanje diolomatičnih zastopnikov je sploh stvar le vlade, zato zbornic kar ne bomo propraševali.
Ko so Francozje obhajali veliko slavnost v čast bi. Ivane d’Ark v Orleanu, je papež poslal tja kot svo;ega zastopnika kardinala Granito di Belmonte. prišel je k slavnosti tudi justični minister, in kardinal
in minister sta si pred spomenikom junakinje Ivane podala roke v znamenje, da sc spravita Rim — papež — in francozka vlada.
Ko se je Francija spravila s papežem, je Italija v zadregi. Papeži se nikdar niso odpovedali Rimil in crkveni državi, ki ju je Italija 1. 1870 papežu z silo vzela. Laška vlada bi se zdaj tudi rada spravila, a to ne pojde tako gladko. Popred se bo morala najti pot, kako papežu vrniti teritorijalno neodvisnost. Verjetno je, da se papež crkveni državi, kakor je bila pred 50 leti papeževa last, odpove, a nekaj prostora se bo le moralo dati papežu, ki ne more biti podanik kake države. Svoboda crkve zahteva, da se da papežu neodvisnost.
Mednarodna politika.
Nemci so morali sprejeli od Francozov jim naložene silno hude pogoje, da zmagovalci ne zasedajo naprej nemškega ozemlja. V treh tednih plača Nemčija eno miljardo zlatih mark, in sicer 150 milj. v inozemskih vrednostih, drugo v nakaznicah na državni zaklad. V Bavarski vlada radi tega veliko razburjenje. Pravijo, da se je država podala le pritisku socijalne demokracije, da je vsa vlada nagnjena na levo in da so celo ministri centra iz levega krila stranke-delavske pristaši. Vrhutega menda v vladi ni nobenega voditelja, ministri so ljudje, ki se še nikjer niso izkazali. Tako obstoji nevarnost, da postane država na zunaj popolnoma sužnja Franciji, na znotraj pa da pride popolnoma v oblast socijalnim demokratom.
Y Berlinu se porivajo rudečkarji vedno višje in zahtevajo za državo strog centralizem, vladanja iz enega središča, drugi pa, vzlasti Bavarci hočejo, da se pusti deželam kaj autonomije.
Bavarska tudi do zdaj ni oddala vsega orožja. Francija pa v svojem divjem sovraštvu to zahteva, deloma, ker se Nemcev boji, deloma pa, ker jih hoče tako izročiti notranjemu neredu, ki bo državo ko-nečno strl — kakor Austrijo. Govori se, da se Bavarci ne bojo uklonili in da pride morebiti do notranje vojske.
❖ *
*
Proti Nemcem so Francozi mobilizirali tudi Poljake, ki so zadnje tedne v Šleziji vprizorili krvavo ustam, katere ententina posadka nimogla ukrotiti. Italjanski oddelki so imeli čutne izgube. Konečno je le Lloyd George izjavil, da Angležka hoče pošteno nastopati in da se bo Nemcem dovolilo braniti se z orožjem, če Poljaki z uporom ne nehajo. Lloyd Ge-orgejeva izjava je zdražila Francoze, ki so še vsi pijani zmage in miljard. ki bojo zdai tekle po Franciji kakor nekdaj mleko in med po Obljubljeni deželi. Poljaki se nekakor umikajo.
Papež Benedikt XV. o svetovnem miru.
Ko je papež Benedikt izročeval novoimenovanim kardinalom purpur, jih je tako nagovoril: »Žal ib o g vzvišenemu sestanku (kardinalov) nimam nič ugodnega ali veselega povedati, žalostni čas tega ne pripušča. Bojna blaznost še ni povsod ugasnila, meščanski nemiri in prepiri med narodi vzplamtevajo na raznih krajih sveta in nas navdajajo z veliko skrbjo. Vedno smo si prizadevali odpomoči zlu, nobene priložnosti nismo prezrli, da ne bi bili delali za mir in pokoj med človeštvom, ki ga je crkev po svojih naukih v prejšnjih stoletjih dosegla. Zadnjič smo se poslužili praznovanja VIL stoletnice ustanovitve III. redu sv. Frančiška, da smo priporočali vsemu svetu duha zatajevanja in ljubezni do bližnjega, s katerim je sv. Frančišek zmotam svoje dobe tako uspešno od-pomogel. Nikdar ni bilo tako treba kakor danes, človeštvo vabiti k zatajevanju in ljubezni: popred je človeštvo tepla vojska, zdaj ja muči pohlepnost po zem-ski lasti in je neznesno izbegajo politične strasti. Če se ne prenovi življenje posamnikov po krščanski reformi, bo težko zadržati valove poganskega duha, ki se uriva v vse javno življenje in v navade zasebnikov. Z mirovno pogodbo se je ustavilo vojskovanje, a pravega miru na svetu še ni. Družine, družba, narodi ničesar ne žele tako, kakor pokoja in reda, ki pa ra šteta le iz duha krščanskega bratstva in solidaritete. Priče smo bratomornih bojev med podaniki ene države. Narode vidimo se z orožjem boriti za zemljo, ki so pod istim nebom vzrastli. Seme večnih sporov se razseva. Stara nasprotstvo med narodi dozorevajo v silo in brezmejno hudodelstvo, ki se ne zlaga večne z moralo ne s humaniteto. Vsakdo že uvideva, da mirovne pogodbe ostanejo kot dokument spretne razumnosti zapisane, a v duše narodov te določbe niso posegle, postavne moči, ali kateregakoli življenja niso našle, dokler se ne zgrade na temeljih pravice in prijenljivosti. Postave in državne uredbe narodov sc pa morajo tudi prilagoditi krščanskim načelom, ki so ;.voj čas poganski svet spremenila v krščanskega. Moč teh načel se je kot zdravilo za javne in zasebne težkoče posebno ob času sv. Frančiška izkazala. Le če obvladamo lastne strasti pride notranjost po-samnega človeka v red in na tem sloni red človeške družbe. Iz bratske ljubezni pa, če se v nji vodijo meščanski sloji in narodi, kakor se kristjanom spodobi, vzevete medsebojno zaupanje, ki je pred vsem pri pravno, gojiti in vzdržati mir. Da se kmalu prenovi krščansko življenje ter se vrne mir na svet, goreče prosimo dobrega Boga in želimo, da imenovana obletnica naj širi frančiškanskega duha in nam privede tako zaželjeno dobo. <
#
1
m
illililllliMliililliiliÄliffi
X
m
Hranilno in posojilno društvo v Celovcn.
ni
Denar varno naložen, najcenejSi kredit.
Uraduje zdajsamo ob četrtkih, ker je promet zdaj zelo omejen.	j
Izdajata msgr. V. Podgorc in rev. Jurij Trunk. Odg. urednik msgr. V. Podgorc. 49-21. — Tisk. „Melantrich“, Dunaj.