LETO XXII. — Številka 96 Ostanovitelji: obč. konference SZDL fesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, soboto, 20.12.1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S posvetovanja Kreditne banke in hranilnice Ljubljana Pomagajmo kmete »Kadar Slovenci govorimo o Sloveniji, pravimo, da je to turistična dežela, znana v svetu, ki se lahko pohvali z ugodnimi turističnimi rezultati. Zadnji čas je, da resno začnei/iG reševati nekatere ukrepe in da se zamislimo nad našim turizmom. Zakaj? K temu nas navajajo turistični podatki nekaterih sosednjih pokrajin: Furlanije, Ko- roške in Hrvatske. Slovenija z vsemi temi deželami sodeluje na turističnem področju. Nekaj primerjalnih podatkov nam pove naslednje: od vseh štirih dežel ima Slovenija 21,5 odstotkov prebivalcev, njena površina znaša 21,3 odstotka, v skupnem številu turističnih postelj pa je naš delež 8,2 odstotka. To pa je le en podatek, ki kaže, da S Zavarovalnica Sava - Poslovna enota Kranj Priporočamo po zelo ugodnih pogojih zavarovanja, ki so danes potrebna vsakomur: 1. Življenjsko zavarovanje za primer doživetja hi smrti. Nudilo bo vam ali vaši družini pomoč takrat, ko bo najbolj potrebna; 2. Zavarova: o proti posledicam telesnih nezgod v j. oklicu, zasebnem življenjskem in športnem udejstvovanju zaradi smrtne nezgode ali trajne oz. začasne nezmožnosti za delo; 3. Zavarovanje poslopij in premičnin proti požaru, streli, eksploziji, viharju, toči, potresu in nekaterim drugim nevarnostim; 4. Kombinirano zavarovanje stanovanjskih premičnin proti nevarnostim naštetim pod 3. točko, poleg tega še proti vlomu, ropu, razbitju stekel in ogledal, odgovornosti kot zasebnika, poplavi in proti škodi zaradi delovanja električnega toka, ki obsega uničenje ali poškodovanje radijskih, televizijskih in drugih električnih aparatov v gospodinjstvu; 5. Zavarovanje vseh vrst živali z zdravljenjem in brez njetia 6. Zavarovanje posevkov 7. Zavarovanje avtomobilov in drugih motornih vozil! Tveganje vodi v nesrečo, zato ne odlašajte s sklenitvijo novega ali povečanjem obstoječega zavarovanja. Posebno opozarjamo in svetujemo lastnikom zavarovanih poslopij, da ponovno ocenite vrednost poslopij in premičnin in jih primerjate z zavarovalnimi vsotami v polici. Pri ocenjevanju številnih požarnih škod v letošnjem letu je ugotovljeno prenizko zavarovanje, v veČini primerov komaj za polovico vrednosti! Le zavarovanje na polno vrednost vam zagotavlja izplačilo polne dejanske škode. Kolektiv ZAVAROVALNICE SAVA PE KRANJ smo na turističnem področju na zadnjem mestu ...« To je del uvodnih misli, ki jih je na četrtkovem posvetovanju Kreditne banke in hranilnice Ljubljana v Radovljici povedal pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Rado Lipičar. Razen predstavnikov gorenjskih občinskih skupščin, turističnih delavcev Gorenjske in nekaterih republiških ustanov pa so se posvetovanja udeležili tudi predstavniki ljubljanske in Gorenjske kreditne banke. Namen posvetovanja pa je bil pogovoriti se o nadaljnjem razvoju turizma v Sloveniji, o hitrejšem povečevanju posteljnih zmogljivosti, o razvijanju tako imenovanega kmečkega turizma in predvsem o vlogi bank in drugih organov na tem področju. Nekaj številk, ki jih je nanizal pomočnik republiškega sekretarja tov. Lipičar, je marsikoga presenetilo. Le-te namreč kažejo, da turizem, če ga ocenjujemo skozi posteljne zmogljivosti v primerjavi z drugimi sosednjimi republikami in pokrajinami, v Sloveniji res prepočasi napreduje. Ugotovili so. da je vzrokov za to več. Tako jim med drugim botrujejo tudi nekateri predpisi. Se največ je nesoglasij okrog retencijske kvote, ki ostaja republiki od deviznega priliva. Vendar pa je to le eden od vzrokov. Nasprotno je namreč res, da je v Sloveniji premalo posteljnih in drugih turističnih zmogljivosti. Po drugi strani pa nam primanjkuje investitorjev za večje hotele itd. »Z gradnjo hotelov ne bomo nadoknadili, česar nam že danes primanjkuje. Poiskati moramo druge oblike.« Zato je predvidena gradnja zmogljivosti, ki jih še nimamo. To pa podpira tudi novi republiški zakon, ki stimulira razvoj zasebnega gostinstva in kmečkega turizma, čeprav izraz za slednjega ni najboljši pa je na posvetovanju tekla beseda prav o tem. Strokovni sodelavci inštituta za geografijo v Ljubljani in drugi so pojasnili, da že lep čas opažamo, da se ljud je s kmetij selijo v mesta, da zapuščajo kmetijsko proizvodnjo in se zaposlujejo v industriji in drugih gospodarskih panogah. To opažajo povsod, ne le pri nas. Na kmetijah, posebno gorskih, ostajajo starejši ljudje in tako kmetijstvo počasi vendar (Nadalj. na 24. str.) Tudi letos novoletno darilo KOKRE svojim kupcem! i NOVOLETNI NAKUP V PRODAJALNAH KOKRE VAM NUDI OBILO PRIJETNIH PRESENEČENJ O 500 ženskih in moških ur. Vsak nakup prek 50 din v dneh od 1. 12. — 31. 12. 1969, bo žreban 5. 1. 1970 9 Obisk dedka Mraza v Blagovnici bo vsak dan od 25. — 30. 12. 1969 od 17. — 18. ure. Starši, pripeljite svoje otroke! • Prireditev v Prešernovem gledališču z igrico Vilinček z lune in obdarovanje otrok bo 30. 12. 1969 ob 16. uri. Darila za obdarovanje sprejemamo v Blagovnici — Kranj. . Kokra kranj Kranj V treh dneh prek 20 tisoč Po podatkih uprave Gorenjskega sejma v Kranju si je v prvih treh dneh ogledalo X. novoletni sejem prek 20 tisoč obiskovalcev. Tako obiskovalci kot razstavljavci so s sejmom zadovoljni. Na njem so do sedaj prodali največ televizijskih sprejemnikov (celo nekaj barvnih). Nič manjše pa ni popraševanje po smučeh in smučarski opremi, pohištvu, tekstilu itd. Do sedaj so imeli razstavljavci že za prek 250 milijonov starih dinarjev prometa. A. ž. Huda nesreča pri Železnikih V Četrtek, 18. decembra, okoli 21. ure se je na cesti drugega reda med Železniki in Zalim logom pripetila prometna nesreča. Voznik avtobusa Franc Kokalj je vozil na redni progi iz Železnikov proti Zalemu logu, ko je na cesti pred seboj zagledal ležečega moškega. Zaradi poledenele ceste in kratke rc> ialje voznik avtobusa r' mogel ustaviti. Zavil je v levo, vendar pa je avtobus z zadnjim desnim kolesom zapeljal 18-Ietnemu Iztoku Reji iz Davče čez glavo. Odrejena je bila obdukcija, ki naj bi pokazala, ali je bil pokojni Reja pred nesrečo živ ali mrtev. «|llllfIlllttllltllllllllIfllIlllIIIIllllllllllI!IIIlHIIllffll[IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.....Ilfflllfllffllllllllllflllllfllllllllf lllllllllllllllllffllllllllllllll.....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlItlUlIllllllllllllllllllllllllllllllllllll.....llllllMIllllllllllllllllin izkoristite izredno priložnost nudimo novoletni popust za motorna kolesa 200 din Od 18. do 31.12.1969. Se priporoča in želi cenjenim potrošnikom srečno novo leto Slovenija 1SB1 avto Slovenija avto, poslovalnica Kranj, Titov trg 1 ■atSlIIIIIIIlItlllllliElIIflllilllllllilllllllEIIIiailflllilllllllllllllllfIIIIIIIIIIIIIIIllIllIlIlIlIlIlIIIlllilllllillinilllEtlfIIIIIIlICIflllitltllllllfllEllIlIillllEItl EflEIliieilllflTIllIllIIIHIIIilllllfIITIItllllllllltfllllllllfllllltllIlllllllf■■llllllflllllltffIIEfIIfII illllllffIlilIHIItlllIIIttlll»liB Temeljite priprave za prvo republiško konferenco zveze komunistov V četrtek je bila v Ljubljani seja centralnega komiteja ZKS, vodil jo je predsednik Franc Popit, na kateri so razpravljali o delu sekretariata med osmo in deseto sejo, nadalje o osnutku poročila o delu centralnega komiteja ZKS od VI. kongresa ZKS do prvega zasedanja konference ZKS ln o delu organov CK ZKS. Razpravljali so tudi o predlogu uskladitve statuta ZKS s statutom zveze komunistov Jugoslavije. V uvodni besedi je tovariš Franc Popit, predsednik CK ZKS, med drugim dejal: »Poudariti je treba, da so bili uspehi doseženi z naporom vseh delovnih ljudi in da si zveza komunistov Slovenije ne lasti izključno zasluge zanje; kažejo se vsak dan in na vsakem koraku, ljudje so • njih obveščeni prek javnih sredstev obveščanja in prek podatkov različnih javnih služb. Celovit pogled na uspehe in neuspehe, opravljene in neopravljene naloge, ali na vzroke novih problemov bi prepričljivo dokazali, da izvirajo današnje dileme in konflikti iz družbe, ki je že dosegla višjo raven gospodarskega razvoja in družbenih odi t "... v. Zato je važna spodbuda delovnim ljudem to, da s zaupanjem v pravilnost začrtane poti, razrešujejo nova družbena nasprotja in protislovja. To v celoti velja tudi za politična navzkrižja, ki smo jim bili priča v preteklem letu...« Tako v uvodni besedi tovariša Popita kot v razpravi članov CK ZKS je bilo precej pozornosti posvečeno ustvarjalnemu odnosu do kongresnih sklepov. V razpravi so nakazali nujnost angažiranja komunistov pri uresničevanju XV. ustavnega amandmaja v zvezi z normativnimi samoupravnimi akti delovnih organizacij. »Danes je jasno, da komunisti moramo (ne pa samo, da smemo) posegati na vsa področja družbenega življenja. Nekateri trdijo, da se vračamo k starim metodam. To ni točno. Novih odnosov ne moremo razvijati s starimi metodami«, smo slišali na seji. Z nekaterimi pripombami so v celoti sprejeli poročilo o delu CKZKS od VI. kongresa do prvega zasedanja konference ZKS. Na predlog članov CK bodo obenem z gradivom vsem članom republiške konference poslali tudi uvodno besedo tovariša Popita z desete seje CK ZKS. Po obrazložitvi komisije CK ZKS za organiziranost in razvoj ZK o osnutku sprememb in dopolnitev statuta ZKS se je razvila živahna razprava. Sklenili so, naj komisija nadaljuje z delom vse do zasedanja republiške konference zveze komunistov, ki bo osmega in devetega januarja prihodnjega leta. Pravzaprav je bila četrtkova seja CK ZKS temeljita priprava in zadnja seja pred zasedanjem konference. J. Vidic Ob dnevu JLA V počastitev dneva JLA so v zadnjih dneh vojaki garnlzijc Staneta Žagarja obiskali več kranjskih delovnih organizacij. Danes (sobota) ob 9. uri bo v domu JLA v Kranju sprejel pionirje osnovnih šol komandant garnizije polk. Viktor Cveb-lar, ob 11.30 bo v garnizijl svečan pregled enot, ob 17. url bosta pripadnike garnizije ln družbenopolitične delavce v občini sprejela predsednik občinske skupščine in komandant garnizije, ob 20. uri pa bo v domu JLA tovariški večer. V radovljiški občini bodo te dni vojaki obeh garnizij obiskali nekatere delovne organizacije, v osnovnih šolah pa bodo predavanja o pomenu JLA. Organizacija zveze rezervnih vojaških starešin in krajevnih organizacij ZB bodo v občini pri- Mladim železarfem ne sme zmanjkati volje pravile proslave in predavanja. A. Z. Zadnja konferenca mladinske organizacije v Železarni na Jesenicah je imela le eno točko dnevnega reda: Mladina in Železarna. V dvorani Kazine se je zbralo lepo število mladih železarjev, pozdravili pa so jih tudi predstavniki Železarne, drugih slovenskih železarn ter sorodnih podjetij iz republike. Predsednik mladinske organizacije Miro Ipavec se je v uvodnem referatu dotaknil dosedanjega dela mladine v Železarni in problemov, s katerimi se vsakodnevno srečuje to veliko jeseniško podjetje. Predsednik Ipavec je povedal, da so bili za delo mladinske organizacije značilni napori, da bi se mladi žcle-zarji medsebojno zbližali in s tem utrdili povezavo med posameznimi aktivi v obratih. Za dosego tega cilja je potrebna boljša in učinkovitejša informiranost. To ne velja samo za mladinsko organizacijo, ampak za celoten kolektiv, saj je sedaj po mnenju Ipavca glavni in skoraj edini informator list Železar. V nekaterih obratih precej delavcev niti ne ve, kaj pomenijo besede »sanacijski program«. Ncinformiranost je kriva različnim neresničnim tolmačenjem posameznih vprašanj ter mnogim neosnovanim govoricam po tovarni, ki več Ikodirjcjo kakor koristijo. Mladinska organizacija ima v tovarni še vedno premajhen vpliv. Le-ta bi bil vri n, če bi ji bolj pomagale družbene in politične organizacije v kolektivu. To ni klic na pomoč, ampak zahteva po enakopravnem sodelovanju. Zato je treba narediti »korak drug proti drugemu« in se na ta način zbližati. Kljub temu delo mladinske organizacije ni bilo neuspešno. Organizirali so vrsto lepih akcij in srečanj, za kar ima velike zasluge prizadevna in delavna društvena komisija. Delo organizacije pa bi bilo še boljše, če bi bila sestava vodstvenih organov stalncjša. Med letom so morali zaradi najrazličnejših vzrokov zamenjati precej vodstvenih kadrov. Tako je delo slonelo na dveh ali treh članih komiteja ali komisij. Osrednji točki razprave sta bili odhajanje delavcev iz Železarne in sprejemanje mladih v zvezo komunistov. Povedali so, da precejšen del delavcev, ki zapusti tovarno, ta korak stori samovoljno. Kden od vzrokov so res nizki osebni dohodki, botrujejo pa le nezdravi in večkrat »mezdni« odnosi v tovarni. Sekretar organizacije ZK inž. Vari je dejal, da je bila mladinska organizacija premalo politična. Tudi tu je gotovo vzrok, da mladi niso v večjem številu stopali v zvezo komunistov. Konferenco lahko ocenimo z besedami, da mladina na razvoj in probleme Železarne ne gleda pes i m rs t k -no. ampak optimistično. Prepričana je, da bo ob skupnih naporih dnigo leto boljše in uspešnejše. J. KoSnjck Z varčevanjem pri Gorenjski kreditni — dosežete ko obrestovanje hranil nov; — ste zavarovani visoko obrestovanje hranilnih vtyg hi deviznih računov; b st n k i • - pospešujete gorenjsko gospodarstvo in s tem # — dvigate svoj življenjski standard za primer nezgodne smrti ln trajne Invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE! bled • jesenice • kranj • radovljica • škofja loka • tržič X. novoletni sejem v Kranju bo odprt do 26. decembra. Foto: F. Perdan Dva izredna uspeha jeseniških železarjev V minulem tednu so jeseniški železarji dosegli dva nova uspeha. Delovni kolektiv obrata jeklovlek je v sredo, 17. decembra, izpolnil letni načrt odprave svojih izdelkov, dan kasneje pa izpolnil svoj letni proizvodni program s 15.200 ton proizvodnje. Drug pomemben uspeh pa so dosegli tudi delavci v novi valjarni žice na'Beli. Medtem ko so se v prvem obdobju obratovanja nove valjarne borili s številnimi težavami pri osvajanju nove tehnologije in bili precej pod planirano proizvodnjo, PJihoVj dosežki v zadnjem obdobju kažejo zelo spodbudne rezultate. Tako so 15. t m. dosegli dnevno rekordno proizvodnjo žice v višini 400 ton. Ker je povprečna dnevna zajamčena proizvodnja 333 ton valjane žice, je prav gotovo zelo spodbuden dosežek delavcev v novi valjarni žice. Vse tri izmene so delale /elo dobro, najboljša pa je bila izmena Vilman z asistentom Dovžanom, ki je sama izvaljala v osmih urah 145 ton žice. -je Vzmetnice jogi lahko kupite po zelo ugodnih cenah na novoletnem sejmu v Kranju do 26. decembra v paviljonu Lep primer sodelovanja V času, ko izgrajujemo splošno narodno obrambo, ki zahteva tesno sodelovanje rntd enotami JLA in civilnim prebivalstvom, je vabilo delovnih organizacij Kranja, naj enote JLA obiščejo njihove kolektive, naletelo na navdušen odziv vojakov kranjske garnizije. To je bil obenem lep prispevek Kranja k proslavi dneva JLA — 22. decembra. Posebno smo bili presenečeni tisti, ki smo obiskali Industrijo bombažnih izdelkov IBI, kajti osebje tega kolektiva nas je izredno prisrčno sprejelo. Spoznali smo proces proizvodnje in organizacijo dela v tej delovni organizaciji, kar sta nam opisala kontrolorja proizvodnje med vodstvom po podjetju. Za njun trud smo jim še posebno hvaležni. Največje presenečenje pa nas je čakalo po ogledu podjetja, ko so nas še izdatno pogostili, kar je naredilo na nas vojake še posebno prijeten vtis. Vojaki VP 1098 H Kranj se delovnemu kolektivu IBI najlepše zahvaljujemo, v novem letu 1970 pa jim želimo uspešno poslovanje in še več delovnih uspehov! 49 novih diplomantov organizacije dela Kranj, 19. decembra — Višja šola za organizacijo dela je dopoldne v Kranju podelila diplome 49 inženirjem organizacije dela iz vse Slovenije. Pred dnevi pa so podelili diplome inženirjem s področja Hrvatske. A. 2. 25 °|o popusta: 10 J, popust: TV sprejemniki pralni stroji štedilniki hladilniki peči konfekcija pletenine perilo igrače preproge zavese vse vrste metrskega blaga obloge za tla 5'J, popusta: Zveza mladine in neenakost v družbi Posebno za mlade je značilno, da v veliki meri čustveno oblikujejo svoj odnos do okolja. To velja predvsem za odnos do družbene neenakosti oz. do družbene diferenciranosti. Zato je nujno, da Zveza mladine jasno opredeli svoja stališča do obstoječe družbene diferenciacije v naši družbi obenem pa izrazi vrednote mladih, združenih v ZMS. Sprejemljiva je le tista družbena diferenciacija, ki izhaja iz resnične delitve po delu, torej tista, ki temelji na sposobnosti posameznika za delo in na dohodku, ki iz rezultatov njegovega dela izhaja. Tudi taka diferenciacija seveda ne bo odpravila slojev, omogočila pa bo vsakemu posamezniku, da se bo uveljavil na tisti stopnji dohodkovne lestvice, za katero je najbolj sposoben. Premik posameznika iz enega sloja v drugega, to je spremembo položaja v vertikalni lestvici, imenujemo družbeno mobilnost. Pri tem je zlasti pomembna vertikalna mobilnost med generacijami. Izobraževanje sodi med glavne kanale te mobilnosti. Njegova odprtost in dostopnost tistim, ki imajo za to naravne pogoje — sposobnost, pa je tudi kazalec odprtosti in demokratičnosti družbe. Pri nas žal opažamo, da je prav ta kanal dokaj zaprt, kar povzroča samoobnavlja-nje stojev in oblikuje »zacementirano« družbo. Tak položaj nastaja v družbi, ker so prevelike razlike v razvitosti (mesto — vas!), neenakomerna prostorska razporeditev šol ob majhnih možnostih prostorske gibljivosti učencev (domov!) Itd. Tako se premoženjska zmogljivost Staršev in njihov socialni status vse bolj pojavljata kot vodilno merilo pri odločanju o pogojih in možnostih mladih za izobraževanje. Selekcija je opravljena že ob koncu osnovne in ob prehodu na srednje šole. Na visokih šolah so zato večinoma študentje, ki so že prejšnje stopnje prešli brez materialnih ovir. To je tudi osnovni razlog manjšega števila prosilcev za štipendije in kredite, kot pa jih predvidijo dajalci štipendij in kreditov. »Nižji« sloji so prisiljeni v samoobnavljanje, »višjim« pa to ustreza. Zato lahko Zveza mladine, ki danes sprejema stališča do socialne diferenciacije, že sedaj računa tudi na najhujše odpore proti uresničevanju stališč, ki naj družbo »razcementirajo«. Z. Filipovič Nova žičnica na V^geS Včeraj so v Bohinju izročili namenu prenovljeno žičnico nihalko na Vogel, ki je trenutno najmodernejša v Jugoslaviji, saj deluje po polavtomatskem sistemu in je za njeno obratovanje potrebnih le sedem ljudi. Ena gondola sprejme 30 oseb, stara pa jih je 20. Nova nihalka bo na Vogel prepeljala v eni uri 350 ljudi, stara pa jih je 180. Modernizacijska dela so veljala 330 milijonov dinarjev in jih je prispeval Transtu-rist iz škofje Loke, ki je s prenovitvijo žičnice na Vo- Konferenca zveze mladine Jutri (nedelja) bo v Kranju drugo zasedanje konference občinske organizacije zveze mladine. V prvem delu konference bodo člani pregledali in ocenili enotno delo ter izvolili novo predsedstvo. V drugem delu pa bodo obravnavali probleme in naloge mladine v gospodarskih organizacijah. A. 2. Naposled jasnejša usmeritev aktivnosti SZDL na Bledu Krajevna organizacija SZDL Bled sodi po številu članstva in po teritoriju med največje na Gorenjskem. 2al pa v zadnjih letih zaradi nerešenih kadrovskih in organizacijskih vprašanj ta organizacija ni bila dovolj delavna. Novo Sprašujemo predsednika škofjeloške občine tov. Zdravka Ki vina »Tovariš predsednik, bili •te na posvetovanju o razvoju kmečkega turizrmv ki je bilo v Radovljici. P ^ejte nam, prosim, vaše mnenje o možnostih za razvijanje kmečkega turizma na Gorenjskem in kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi se le-ta lahko razvil?« »Menim, da so na Gorenj skem, vključno s kamniško občino, izredne motnosti za razvoj kmečkega turizma. To nam med drugim dokazujejo nekateri kraji z bogato lun Stično tradicijo in tako imenovano turistično kulturo. Prav zato teh tradicij kmečkega turizma ne bi smeli zanemarjati, marveč bi morali posvetiti večjo skrb izobraže vanju na tem področju. Mislim, da bi pri tem lahko odigrala pomembno vlogo turistična društva, združena v Gorenjski turistični zvezi. Osebno celo menim, da je Gorenjska turistična zveza v zadnjem času z nekaterimi zanimivimi podatki mo'no pripomogla k boljši predstavi o turizmu na Gorenjskem. Pri postopnem razvijanju ali pa morda oživljanju kmečkega turizma na Gorenjskem pa je vsekakor zelo pomembna pravilna urbanistična politika. Le to bi bilo treba marsikje zaostriti, da naše vasi in kmečka naselja ne bi z raznimi adaptacijami in novimi stavbami izgubljala nekdanjih etnografskih značilnosti. Cc pri tem nc bomo dosledni — seveda ne na račun zmanjšanega standarda prebivalcev — potem ne vem, kako bi še lahko razvili naš kmečki turizem. Nazadnje pa bi rad povedal, da bomo na Gorenjskem s programom razvoja turizma (za katerega vsi vemo, da ga ne moremo razvijati v vsaki občini drugače), ki bo čez nekaj dni gotov, naredili prvi pomemben korak na tej poti. Potem pa bo najbrž dolžnost posameznih občin, da bodo skrbele za turistično izobraževanje prebivalcev in pomagale pri najemanju kreditov pod čimbolj ugodnimi pogoji.« A. Zalar vodstvo bo kot vse kaže naposled zopet poživilo družbenopolitično življenje. Na seji pretekli četrtek so člani odbora krajevne organizacije izvolili za predsednika dolgoletnega delavca Alojza Knafliča. Glede na sklepe konference krajevne organizacije 80 se takoj lotili obdelave kratkoročnega programa, razpravljali pa so tudi o novem akcijskem programu, ki ga bodo skušali uresničiti. Med naloge, ki so jih spi« ; 'i, Sodi tudi poživitev podružničnih organizacij SZDL na Rečici in na Mlinem ter predlog za ustanovitev krajevnih organizacij v podružnicah na Bohinjski Beli in v Zasipu. Odbor je med drugim sklenil, da bo za novoletne pia/ nike organiziral obiske predstavnikov SZDL pri najstarejših in bolehnih občanih, kalnim je namenil skromna darila. V ta namen bo le tC dni začel I akcijo po delovnih organizacijah. JR Razširjena seja komiteja ZK Kranj, 19. decembra — Popoldne je bila v Kranju razširjena seja komiteja konference zveze komunistov. Na njej ko razpravljali o predloga resolucije I. konference ZKS in o organizaciji javnih razprav v obi Ini. i gel ponovno dokazal, da želi ] iz Bohinja in Vogla narediti pravo zimsko športno središče. Danes bo prenovljena žič-i niča nihalka prepeljala na Vogel 84 turistov iz Amsterdama. S tem se bo uradno pričela zimska turistična sezona v Bohinju, ki bo verjetno rekordna v zgodovini tega turističnega kraja. —jk Koliko za izobraževanje in kulturo? V ponedeljek bo v Kranju 21. redna seja izvršnega odbora Temeljne izobraževalne skupnosti, na kateri bodo govorili o odloku o stopnjah občinskega prispevka iz oseb- nega dohodka od delovnega razmerja in o drugih dohodkih, ki dotekajo med sredstva za izobraževanje in kulturno dejavnost. -jk Seji občinskih skupščin Na zadnji skupni letošnji seji se bosta v torek ob 15. uri sestala oba zbora kranj- ske občinske skupščine, ob 16. uri pa v Radovljici oba zbora radovljiške skupščine. O krajevni samoupravi Sekcija za razvoj samoupravljanja v krajevnih skupnostih pri občinski konferenci SZDL v Kranju je v ponedeljek pripravila posvetovanje o problematiki nadaljnjega razvoja samoupravljanja v krajevnih skupnostih. Osnova za to razpravo je bilo gradivo tovariša Ciglerja z naslovom Krajevna skupnost — samoupravna baza naše družbe. Razen tega so na posvetovanju razpravljali tudi o delu poravnalnih svetov in o predlogu za izdajo zakona o referendumu. A. 2. Zakaj ni bilo predavanja ? V Glasu smo preteklo sredo pisali, da je Delavska univerza Radovljica v dogovoru s T D Bled in Gorenjsko turistično /vezo povabila znanega javnega delavca Blaža Singer-[a iz Celovca, da bo predaval o izkušnjah kmečkega turizma na Koroškem. Samo nekaj ur pred predavanjem pa je DU sprejela telegram i/. Celovca. Z njim je predavatelj zaradi bolezni odpovedal obe predavanji na Bledu. Tako so se organizatorji znašli v težkem položaju. Poslali so v Ljub- ljano telegrafsko sporočilo, naj Radio Ljubljana pri obvestilih ob 15. in 17. uri 1?.. decembra javnost obvesti, da bo predavanje odpadlo. Žal je tudi to — radijsko sporočilo — iz nepojasnjenih vzrokov izostalo. Bo!c/.en ni izločila samo predavatelja, marveč tudi nekatere od organizatorjev, tako je bila neprijetnost še večja. Na Delavski univerzi menijo, da bodo prizadeti ■kuiali razumeti te okoliščine in da se bodo ob ponovnem predavanju pol-noštcvilno odzvali. POSREDUJEJO PRODAJO kai amboliranih osebnih avtomobilov 1. osebni avto A LISTIN IMV 1300 SAI.OONI SLPLR DL LUXE, letnik 1969, prevoženih 5000 km. Začetna cena 14.000 din 2. Fiat Zastava 850, letnik 1968, prevoženih 26.000 km. Začetna cena 700<) din Ogled vozil je možen vsak delovni dan pri ZAVAROVALNICI SAVA HE KRANJ, od 8,—12. ure. Pismene ponudbe sprejemamo do 24. 12. 1969 do 12. ure z 10% pok.gum ud zailu- cene. ZAVAROVALNICA SAVA PL KRANJ Se spominjate? Pred desetimi leti je mladina gradila vodovod Bašelj — Kranj Spomini na prvo večjo mladinsko delovno akcijo v Kranju 1959. leta so še tako živi, kot bi se dogajalo včeraj. Kako tudi ne, saj je mladinska brigada za vsakogar, kdor je prijel j za kramp, lopato ali samokolnico ter s ponosom pogledal na ! prvi »brigadirski« žulj na roki in zavpil hc-ruk, nepozabno doživetje. Brigadirji, ki so pred desetimi leti gradili nov kranjski vodovod, so danes odrasli, zreli ljudje, zaposleni na odgovornih delovnih mestih za stroji, v uradih in drugih organizacijah. Kadar se srečajo, je najpogostejša beseda: Ali se spominjaš, kako je bilo takrat, ko je Peter naredil to, Marička to in to, itd., itd. Poiskali smo nekatere in obudili spomine na to delovno akcijo. Pogovarjali smo se z Stanetom Božičem, ki je bil pred desetimi leti predsednik občinskega mladinskega komiteja, Mirkom Ga-ličičem, takratnim sekretarjem, ter Tinetom Klemen-čičem, komandantom briga- j dirskega naselja, kakih 800 metrov od gasilskega doma na Suhi, sredi gozdne jase, | naselja, v katerem je mladi- na preživela toliko prijetnih uric. KRANJU JE PRIMANJKOVALO VODE Kramljanje z Mirkom Gali-čičem in Stanetom Božičem je bilo nadvse prijetno. Pripovedovala sta mi o tem, kako in zakaj se je kranjska mladina odločila sprejeti odgovorno in težko nalogo, gradnjo vodovoda, čutila se je sposobno. Zakaj? Leto prej je že gradila cesto pri dijaškem domu, Kranj je dal veliko brigadirjev na zvezne delovne akcije, ki so bile takrat v polnem razmahu. Zato sposobnega mladinskega brigadirskega kadra ni manjkalo, še več. Mladina je imela takrat izredno vodjo do dela in veliko poguma, da se je lotila tako težke in odgovorne naloge. Velika pomoč je bila prav gotovo nesebič- KINO CENTER bo ponovno predvajal francoski barvni film ŠEHEREZADA po sistemu TODD-AO, SUPER-PANO-RAMA 70 mm. Predstavi: sobota, 20. dec. ob 18. uri nedelja, 21. dec. ob 17. uri KMALU PRIDE: VELIKI ZID japonski barvni film, ki ga bomo predvajali po sistemu TODD-AO, SUPER-PANORAMA 70 mm BITKA NA NERETVI jugoslovanski barvni CS vojni film. Rezervacije vstopnic na tel. št. 21-122. na pomoč kranjske občinske skupščine, delovnih in družbenih organizacij ter občanov, ki so brigadirje vzljubili in jih občudovali pri delu, pesmi, zabavi, športu itd. Kadar so brigadirji z zastavo na čelu korakali na delovi-šče, so jih prebivalci Bele, Predoselj, Suhe in ostalih vasi ob jarku navdušeno pozdravljali. Delo pri gradnji vodovoda ni bilo lahko. Na nekaterih mestih je bil jarek globok tudi štiri ali več metrov, nagajala jim je voda, delati pa so morali po takrat veljavnih gradbenih normah, takih, kakršne so veljale za ostale redno zaposlene gradbene delavce. Vendar to za mlade, dela nevajene roke brigadirjev ni bilo preveč. Še več. Normo so vztrajno presegli in mnogi od njih zaslužili pohvale in udarniške značke. Vodovod je bil zgrajen v j pičlih dveh mesecih. V tako ! kratkem času ga nihče drug j ne bi uspel zgraditi, zato je j bila mladinska delovna akcija upravičena. NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV Mladinci so začeli delati julija 1959. leta in končali avgusta. Skupno je pri gradnji vodovoda Bašelj—Kranj sodelovalo pet brigad s skupno 481 brigadirji. V Kranju so delale naslednje brigade: IV. MDB Franc Rozman-Stane iz Ljubljane, I. MDB Stane Žagar iz Kranja, VIII. MDB Darko Marušič iz Ljubljane, II. MDB Stane Žagar iz Kranja in III. MDB Ivo Slavec* Jokl iz Kranja. 481 brigadirjev je izkopalo 8936 m jarka, opravilo 10.630 delovnih ur. Od vseh brigadirjev jih je 79 odstotkov prvič sodelovalo na delovni akciji. Od skupnega števila brigadirjev je bilo 149 mladink ali 33 odstotkov. Članov ZKS je bilo 45 brigadirjev, 31 mladincev pa so predlagali za sprejem v Zvezo komunistov. Vodstvo naselja je organiziralo 35 političnih predavanj, 26 kulturnih in zabavnih prireditev ter številna športna tekmovanja. Pripravili so 29 brigadirskih konfe- renc in 30 sestankov aktivov ZKS, ki so bili začasno ustanovljeni v brigadah. Vodstvo delovne akcije je organiziralo tudi tečaj za moped, ki ga je uspešno končalo 121 brigadirjev. V objekt je bilo vloženih 150 milijonov dinarjev. Od tega so za prehrano in opremo brigadirjev porabili 11 milijonov dinarjev, za vsa ostala dela pri organizaciji brigadirskega dela pa so potrošili 14 milijonov dinarjev. Mladinci, ki so sodelovali pri gradnji vodovoda, so med prostim časom pomagali graditi dom Kokrškega odreda na Kališču, saj so na ta gorski vrh znosili lepo število opeke, desk in drugega potrebnega gradbenega materiala. Iz teh skopih podatkov lahko zapišemo, da je bila kljub težavam mladinska delovna akcija dobro organizirana, da ni veliko zaostajala za zveznimi delovnimi akcijami, čeprav so na njih razpolagali z večjimi denarnimi sredstvi, številnejšim delovnim orodjem in konec koncev tudi z boljšim in sposobnejšim vodstvenim brigadirskim kadrom. S tovarišem Božičem in Galičičem smo se pogovarjali tudi o možnostih, da bi se mladina tudi danes lotila delovne akcije. Prav gotovo bi se morebitnemu pozivu odzvala. Res je, da je v občini dovolj priložnosti in možnosti, kjer bi mladina prijela za delo in obenem zaslužila kak dinar, ki bi prišel mladinski organizaciji prav pri različnih aktivnostih. Seveda bi morali mladinske delovne akcije danes prilagoditi zahtevam in željam današnje mladine ter razvoju, ki ga je doživela mehanizacija. Mladinske delovne akcije, takšne, kakršne zahteva današnji čas, pa so brez dvoma še vedno dobrodošle, saj je znano, kaj pomeni skupno življenje in delo za mladega človeka. Tine Klemenčič mi je pripovedoval, kakšni napori so bili potrebni, da so uredili mladinsko šotorsko naselje, saj so ga začeli praktično urejevati le dober teden pred začetkom akcije in še takrat, ni bilo dokončno urejeno. Prav zato je bila potrebna v naselju še večja disciplina in red. Brigade so sestavljali izredni fantje in dekleta, dobri delavci in kar je še posebno važno, iskreni tovariši. Vse to je pripomoglo, da je bilo življenje v taboru urejeno tako kakor se spodobi brigadirjem. Preveč bi bilo, če bi naštevali vse spomine na akcijo pred desetimi leti. Nekaj pa drži. Mladina je s tem dokazala, da je sposobna marsikaj narediti in žrtvovati. 29. november 1959 je bil zanjo slovesen dan. Po cevovodu, v katerega so prizadevni mladinci vložili toliko truda in znoja, je pritekla voda. Mladina pa je v občini še bolj utrdila svoj ugled in zaupanje. J. Košnjek Časopis za vse Gorenjce Turk-Česen branita naslov prvaka V soboto in nedeljo se bo na kranjskem kegljišču pomerilo 48 parov v tekmovanju za memorial Leona Groma. Za to spominsko tekmovanje se je prijavilo kar 172 parov, vendar je kegljaška zveza Slovenije dovolila nastop le 48 najboljšim parom. Vsak klub bo torej lahko nastopil samo z dvema dvojicama, le organizator Triglav bo tekmoval s tremi pari. Poleg lanskoletne zmagovalne ekipe Turk -Česen, bosta barve Triglava branili še dvojici Am-brožič - Kordež in Prijon -Jereb. P. D. VELIKA REKLAMNA PRODAJA PRALNI STROJI GORENJE L kvaliteta 1.900 din dalje cenejši za 743 din HLADILNIKI GORENJE I. a kvaliteta, cenejši za 139 din Poleg tega: ŠTEDILNIKI NA ELEKTRIKO IN PLIN, TRAJNOZARNI ŠTEDILNIKI KDPPERSBUSCH, PEČI, GOSPODINJSKI PRIBOR POSEBNA PRODAJA TV SPREJEMNIKOV EI NIŠ — 27 % POPUSTA LUČKE ZA NOVOLETNO SMREČICO IIONGKONG od 20 din DALJE Ugodni kreditni pogoji: brez porokov in brez obresti — brezplačna dostava na dom OBIŠČITE, OGLEJTE SI, IZBERITE IN UGOTOVILI BOSTE, DA TAKO POCENI KUPUJETE EDINOLE V PAVILJONU BLAGOVNICE FUZINAR na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26.12.1969 Vsak dan bodo v paviljonu blagovnice Fužinar izžrebani po trije obiskovalci sejma za posebna novoletna darila Kovinotehne Celje O KOVIN OTE H NA ceije IMPORT Priprave za splošni ljudski odpor Vseljudsko vojno lahko organizira in vodi samo narod in posameznik, ki je resnično svoboden in se zaveda, da bo z okupacijo izgubil nacionalne, socialne in demokratične pravice Kmalu bo minilo 25 let, odkar je tovariš Tito dejal: »Delajmo kot da bo 100 let mir, pripravljajmo se kot da bo jutri vojna.« Ta globoko izražena misel vse do dandanašnjih dni ni izgubila niti trohice na njeni pomembnosti in veljavi. In kdo naj brani našo domovino, če bo njena neodvisnost res nekega dne v nevarnosti? Je to samo dolžnost Jugoslovanske ljudske armade, ki v ponedeljek slavi svoj praznik? Kaj določa zakon o narodni obrambi, kaj terja naša zavest, kaj nas uči zgodovina? Ali veste, da je februarja letos zvezna skupščina sprciela nov zakon o narodni obrambi in zakon o vo-jaŠki obveznosti? Vam je že kdo »zaupno« na uho povedal, da smo v naši deželi priča pospešenih obrambnih ukrepov. Da po občinah usta-navljajo nove teritorialne, mladinske in druge enote, katerih pripadniki imajo orožje in opremo v bližini, da z njo lahko vsak čas branijo svojo vas, mesto, domovino? Po naši vojni doktrini je narodna obramba sestavljena iz operativne vojske (kopenske enote, protiletalska obramba, vojna mornarica in vojno letalstvo), teritorialne obrambe (partizanske, teritorialne in diverzantske enote, enote in službe civilne zaščite ter druge oborožene enote, ki jih ustanavljajo družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije). NALOGE JLA otrebno je reči, da se Jugoslavija dosledno bori za mir, za enakoprav-odnose med narodi in proti uporabi sile v mednarodni politiki. Slehernemu državljanu je znano, da Jugoslavija podpira narodnoosvobodilne boje zasužnjenih narodov, da nastopamo zoper okupatorja in zoper agresor ja. Nešteto spomenikov Sirom po naši zemlji jasno kaže, kakšna je bila cena za našo svobodo. Zato povsod v svetu podpiramo tiste, ki se za svobodo borijo. Iz tega izhaja, da za nas ni sovražnik tisti na vzhodu ali oni na zahodu, ampak je za nas bil in bo sovražnik agresor in morebitni okupator. Ocena je jasna: borili se bomo proti vsakomur, ki bi se drznil prek naših meja z namenom, da nas zasužnji. In prav Jugoslovanska ljudska armada se bo prva uprla agresorju že na sami meji, da bi s tem ustvarila ugodne okoliščine za prehod v vojno stanje in delovanje vseljudskega odpora. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR Če temu ali onemu bralcu doslej ni bilo znano, potem je dobro da ve, da smo v zadnjem času po vsej Sloveniji organizirali oborožene enote splošnega ljudskega odpora. Po vseh republikah so ustanovljeni republiški štabi j za splošni ljudski odpor, po-i dobni štabi oziroma odbori I pa sežejo vse do krajevnih [ skupnosti, oziroma do vseh ■ večjih vasi. To je v skladu 1 z določilom novega zakona o i narodni obrambi, ki pravi: »Družbenopolitične skupno-. sti organizirajo in vodijo ' obrambo na svojem ozemlju [ ter v ta namen z organizacijskimi, materialnimi in drugimi ukrepi usposabljajo občane za obrambo in za njihovo udeležbo v oboroženem boju I in državne organe, delovne in druge organizacije za delo v j vojni ter skrbijo za zaščito in reševanje prebivalstva in ma-I terialnih dobrin ter za druge naloge, ki so pomembne za , narodno obrambo.« ! O vprašanjih obrambe to-' rej ne odločajo samo prole-j sionalci, temveč samoupravni organi v delovnih organ izaci-| j ah, občinske in republiške s !> 11 pščine itn. Le-le imajo , same pristojnost, da odločajo I o ustanovitvi teritorialnih I enot, samoupravni organi v i podjetjih pa imajo pravico in I dolžnost, da ustanavljajo enote po podjetjih. Vsi ti družbeni organizmi (občine, Kdo bo branil domovino? Mi vsi! — Prizora z vaje protiletalske enote jeseniške železarne na Pokljuki. — Foto: J. Vldic podjetja itn.) s svojimi finančnimi sredstvi oborožujejo in opremljajo svoje enote in službe teritorialne obrambe. • j OBLIKE ODPORA PREBIVALSTVA Kam v primeru vojne? se bo morda vprašal ta ali oni občan. Zato naslednje pojasnilo: Občani, ki imajo vojni razpored za JLA, se bodo zglasili v svojih enotah. Občani, ki imajo vojni razpored v teritorialnih enotah, se bodo priključili tem enotam. Določeno števUo občanov je vključenih v enote civilne zaščite. Večina vseh teh, zlasti pripadnikov JLA, teritorialnih enot in civilne zaščite so že sedaj v precejšnji meri seznanjeni s svojimi nalogami in se v mirnem času pripravljajo in usposabljajo za naloge v vojni. »Više znoja v miru, manje krvi u ratu,« je staro črnogorsko vojaško pravilo, ki ga ne kaže zanemarjati. Ob branju teh vrstic pa se bo marsikdo vprašal: kam pa jaz, saj nimam razporeda ne v tej ne v oni enoti? Bom morda ostal doma? In če je tako, zakaj? Mi morda ne zaupajo nobene naloge v splošnem ljudskem odporu? Zakon o narodni obrambi o tem pravi: »Občane in sredstva, ki niso razporejeni v Jugoslovansko ljudsko armado, razporeja v teritorialno obrambo ter na posamezne dolžnosti na podlagi delovne pristojni občinski upravni organ po merilih in normativih, ki jih določi republika. Del prebivalstva bo torej ostal na svojih delovnih mestih. To pa nikogar ne razrešuje obveznosti do splošnega ljudskega odpora. Zakon pravi, da je pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in občana, da se bojuje za ohranitev svoje svobode in samoupravnih pravic, za obrambo in varovanje suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti deMe, Vsak občan bo moral prevzeti določene obveznosti. Med slednje naloge spada: Zbiranje podatkov o gibanju, številčnem stanju in oborožitvi sovražnika, o njegovih namerah; širiti med sovražnikovo vojsko dezinformacije; odkrivati med prebivalstvom sovražniku naklonjenih posameznikov. Naloga vseh je, da onemogočimo sovražniku izvajati okupatorsko oblast. Poučen je primer Ljubljančanov med minulo Vojno. Osvobodilna fronta je večkrat razglasila, da od te do te ure ne snv bili nihče na cesti. Sovražnik se je preplašen umikal v kasarne, saj ni/vedel, kaj je v ozadju razglasa (diverzija, splošen napad na ta ali oni objekt ipd.). Na ulice niso upali simpatizer j i in sodelavci okupatorja, da se ne bi javno osramotili 'n razkrili ipd. Tudi izobešanje zastave na vrh zvonikov Kloboko odjekne med prebivalstvom in zasenči trenutne okupatorjeve uspehe. Naj navedem še en primer splošnega bojkota osovraženega oku- patorja. Ko je 1870. leta pruska vojska zasedla Pariz, so se Parižani zaprli v hiše, obenem so zaprli ali pa zatemnili vsa okna, skozi okna pa so izobesili črne zastave. Po ulicah so odmevali samotni koraki osramočenih okupatorskih vojakov. Državljanska neposlušnost do okupatorske oblasti je dolžnost vsakega občana. O KAPITULACIJI Tako ustava kot zakon o narodni obrambi določata, da »nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacijo oboroženih sil. Nihče nima pravice sprejeti in priznati okupacijo dežele ali njenega dela.« če sovražnik začasno zasede deželo ali njen del, občani, družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije, ki so na zasedenem ozemlju, nadaljujejo boj. Pri tem opravljajo uk«ze organa, ki tam vodi splošno narodno obrambno vojno. Ko zakon govori o kapitulaciji, pri tem nc misli samo na Jugoslavijo kot celoto. Zato še nekaj pojasnil: nihče nima v Jugoslaviji pravico podpisati kapitulacijo države. Toda tudi predsednik občine ali pa komandir čete ne smeta podpisati kapitulacije oziroma predaje za svojo enoto. VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije kot najširša opora družbenopolitične aktivnosti in družbenega samoupravljanja delovnega ljudstva in zveza komunistov Jugoslavije kot vodilna idejnopolilična usmerjevalna sila v naši samoupravni družbi pomenita glavno moralno-politično in gonilno silo pri organiziranju in pripravljanju narodne obrambe in pri splošni narodni obrambi, je zapisano v zakonu o narodni obrambi. Nedvomno bo v vojno-obrambni situaciji delovanje zveze komunistov lahko le v globoki ilegali, podobno kot med minulo vojno. Organizacija bo morala biti čimbolj enostavna in operativna, l/o-gibati se bomo morali velikih zborovanj, dolgih govorov, obsežne administracije, številčne organizacije in še mnogo mirnodobskih navad. K pripravam za splošni ljudski odpor naj omenim šo naslednje naloge: Krepiti moramo vrste mladine v društvih Partizana, planinskih društev, v društvih tabornikov, ljudske tehnike in Rdečega kri/a. Taborniki se učijo življenja v naravi, planinci spoznavajo gore in si utrjujejo zdravje, v društvih Partizana pa si mladina krepi zdravje. Mehkužen narod bo težko vzdržal tegobe surove vojne (ali pa z večjimi žrtvami). Pri vseh teh mirnodobskih nalogah, ki obenem znatno krepijo obrambno sposobnost tako posameznika kakor skupnosti pa lahko precej prispeva naša mladina. J. Vidic RAZPISNA KOMISIJA v domu oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor razpisuje naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: 1. višja medicin, sestra 1 2. srednja medic, sestra 1 3. vodja kuhinje 1 4. kmetijska delavka 1 Za delovno mesto pod 1 je zahtevana višja šola za zdravstvene delavce in 2 leti prakse, pod 2 srednja šola za zdravstvene delavce in 2 leti prakse, pod 3 višja šola za gostinske delavce in 2 leti prakse, pod 4 dokončana osnovna šola z nekaj prakse. Prošnje s potrebnimi dokazili pošljite upravi Doma oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor — razpisna komisija. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OBRTNO PODJETJE Instalacije ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto kurjača centralne kurjave, z nepolnim delovnim časom. Delovno mesto je prosto 1.1.1970. Interesenti naj prijavi priložijo dokazila o strokovni usposobljenosti. Prednost imajo interesenti s stanovanjem v bližini podjetja. Zaposlimo takoj tri mlade kvalificirane kuharje ali kuharice osebni dohodek nad povprečjem samsko stanovanje na razpolago samo resni kandidati naj se zg'?sijo na upravi KOMPAS HOTEL LJUBELJ slovonija avto POSLOVALNICA JLA 10 ZA HLADILNIK vašega avta sredstvo proti zmrzovanju KOLIN trenutno dovolj na zalogi SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Svet za finance » OBJAVA Svet za finance skupščine občine Kranj je sprejel naslednji SKLEP: Do 31. decembra 1969 so jugoslovanski državljani, ki stalno prebivajo na območju občine Kranj, dolžni priglasiti naslednje premoženjske predmete, ki jih imajo izven občine Kranj ali v tujini: — počitniške hišice, — stanovanjske hiše, — stanovanja v etažni lastnini, — poslovne stavbe, — poslovne prostore, — stavbne in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij. Priglasiti ni treba kmečkih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in zemljišč, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Premoženjske predmete je treba priglasiti pismeno davčni upravi skupščine občine Kranj. V priglasitvi morajo biti navedeni naslednji podatki: —'■ ime in priimek, leto rojstva in naslov stanovanja priglasitelja, — vrsta premoženjskega predmeta iz 1. odstavka tega sklepa, — parcelna številka, katastrska občina zemljišča in če je stanovanjska hiša, stanovanje ali poslovni prostor, tudi kraj, ulica in hišna številka, občina, republika ali tuja država, površina v kvadratnih metrih, leto pridobitve in način pridobitve premoženjskega predmeta (dediščina, darilna, izročilna ali kupna pogodba in podobno). Kdor ne priglasi zgoraj navedenega premoženjskega predmeta, se po 260. členu zakona o prispevkih in davkih občanov kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000,00 din. Štev.: 422-013/68-03 Kranj, dne 16/12-1969 Predsednik , sveta za finance ANTON VVAGNER l.r. IH Mladinska TE knf iga Kranj MAISTROV TRG 1 nudi pestro izbiro: — Igrač, slikanic, — Okraskov za no- voletno jelko, voščilnic in drugih praktičnih daril. PRIPOROČAMO SE — OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU ENTRAL UGODEN NAKUP NOVOLETNIH DARIL VAM NUDIMO V POSLOVALNICI DELIKATESA NA MAISTROVEM TRGU V KRANJU IN NA NOVOLETNEM SEJMU. Od 15. do 31. decembra 1969 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in drugim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za vrednost 50 din 5 °/o novoletnega popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpremljamo na zahtevane naslove! POHITITE Z NAKUPOM NOVOLETNIH DARIL V »DELIKATESI« KRANJ! »Boli me, ko slišim, koliko otrok v Baojaluki je brez strehe, premraženih in bolnih...« Kipar Peter Jovanovič pojasnjuje svojo humano odločitev Nad vsebino pisma, ki je pred dobrim tednom dni priromalo v uredništvo, smo bili skraja presenečeni, potem pa navdušeni. Poslal nam ga je 31-letni kipar-samouk Peter Jovanovič iz Spodnje Žetine v Poljanski dolini. Njegove plastike in risbe, mojstrske upodobitve ljudi in življenja na kmetih, življenja, ki naglo izumira, bržkone pozna vsak količkaj likovno razgledan Slovenec, zato o njih ne bi izgubljali besed. Raje vam predstavimo Jovanoviča-človeka, kakršen se nam je odkril po pošti, z nekaj skromnimi, ročno napisanimi stavki. Takole pravi: »Mcrda se vam bo zdelo čudno, morda celo smešno, ampak že lep čas premišljujem, kako težko mora biti otrokom v porušeni Banjalu-ki. Sklenil sem, da tudi jaz po svojih močeh prispevam k čim hitrejši normalizaciji razmer. Imam 50 risb z motivi iz o;roških vrtcev. Pripravljen sem jih tako rekoč podariti, oziroma predlagam, naj uredništvo Glasa organizira razstavo. Slike bi bile naprodaj, izkupiček pa bi poslali pionirjem Banjaluke.« Predlog smo seveda takoj sprejeli. Gorenjski muzej nam je za tri dni odstopil galerijo v Mestni hiši. Tri dni bodo Jovanovičeve risbe na voljo obiskovalcem. 50 del je velika zbirka in upamo, da bo med njimi vsakdo našel kakšno po svojem okusu. Ko se je minuli četrtek kipar osebno zglasil v uredništvu, smo mu še enkrat natančno »izprašali vest«. »Kdaj ste se pravzaprav odločili za ta korak?« »Kar naenkrat, v nekaj minutah. Slišal sem po radiu o mrazu, o tisočih brezdomcev, o gripi, ki razsaja med prebivalstvom in o pomanjkanju cepiva, pa sem si rekel, da ne smem odlašati. Sprva me je malo skrbelo, kakšen bo odziv, kako boste sprejeli moj predlog in ali zamisel ni morda preneumna. Toda potem sem odrinil vse pomisleke in prijel za svinčnik.« , Jovanovič pravi, da je izbral Glas zato, ker že dolgo sodeluje z njim. Na pionirski strani objavlja svoje risbe in pomaga pri vsakolet-. nem izboru šole, katere učenci pošljejo največ dobrih prispevkov. V »nagradni fond« je doslej prispeval — zastonj, kajpak — kar dve plastiki, ki bi zanju sicer iztržil lepe denarce. »In kako so vašo odločitev komentirali sorodniki ter znanci?« nas je zanimalo. »Ta hip razen vas in mene še nihče ne ve, kaj pripravljam. O načrtih, za katere nisem gotov, da jih bom lahko izpeljal, namreč nerad govorim.« »Si od razstave veliko obetate?« »Ne. Upam le, da se bo v blagajni nabralo kaj denarja,« je Peter zaključil razgovor. No, tudi novinarji smo prepričani v uspeh akcije, ki smo ji dali naslov Za ba-njaluške otroke. I. Guzelj Naročniki Loških razgledov, pozor! Minuli četrtek je izšla XVI., doslej najobsežnejša številka revije Loški razgledi. Muzejsko društvo škofja Loka sporoča naročnikom in dru-gim interesentom, da jo lahko dobijo vsak dan od 20. decembra naprej v prostorih turističnega biroja škpfja Loka, in sicer dopoldan med 8. in 12., popoldan med 17. in 19., ob nedeljah pa med 9. in 12. uro. V prosti prodaji stane 25 novih din, medtem ko bodo stalni naročniki morali zanjo odriniti le 16 novih din. Premiera l\a oddihu v Pod na rt u Prav gotovo je minilo že več kot 10 let, ko so zadnjikrat igrali domači igralci na svojem odru. Delavsko prosvetno društvo SVOBODA je GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa spominska razstava Revolucionarna pot Jane/a Mlakarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška /brka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnika. V I i. nadstropju je odprt.* etnografska razstava Planšar-ska, kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzoj. V galeriji v isti stavbi razstavlja mojster — umetni kovač Joža Bcrtoncclj, v kleti pa slikar Goce Kalajd/iski. Razstave v galerijah so odprle vsak dan d;> 10.—12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. vložilo mnogo truda, da bi ponovilo ustanovilo dramsko sekcijo, kar pa ji vse do letošnje pozne jeseni ni uspelo. Vzrokov za to je bilo več. Največji problem je bil po-tnanj kanje vodilnega kadra — režiserja, l.etos pa se je društvo odločilo, da najprej dobi režiserja in pozneje igralce. Na pivi razpis je prišlo samo par igralcev in režiser, pri drugem pa se jih je že javilo toliko, da so se /e lahko odločili za dramsko delo: Valentin Kotajevo komedijo v treh dejanjih: »NA ODDIHU«. Premiera bo v soboto, 20. decembra, ob 19.30, ponovitev pa v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri v kulturnem domu Podnart. Na novo ustanovljeni dramski sekciji, predvsem t pa prvim igralcem, želimo pri uprizoritvi mnogo uspeha! a. iotar Kvartet Ledina iz Žabnice se pripravlja na svoj prvi koncert 27. decembra, danes teden torej, bo pred nedavnim ustanovljeni kvartet Ledina iz Žabnice priredil svoj prvi samostojni koncert. Njegovi člani so nam povedali, da marljivo vadijo. V Žabnici namreč že dolgo ni bilo pevske prireditve, zato bi radi sovaščanom pripravili prijeten večer, sebi pa uspešen ognjeni krst. »Prvič smo zapeli skupaj avgusta letos, na neki ohceti. Za začetek smo jo kar dobro urezali in takrat tudi spoznali, da morda ne bi bilo napak ustanoviti kvartet. Rečeno, storjeno. Vaje je prevzel Franc Plevel, organist. Prav njemu se moramo zahvaliti, da imamo danes naštudiranih že 20 narodnih in umetnih pesmi,« pravi četverica, ki jo sestavljajo Marjan šifrer (prvi tenor), Janez šifrer (drugi tenor), Jože Pokorn (prvi bas) in Marko Oblak (drugi bas). In načrti? Fantje menijo, da je vse odvisno od koncerta na 'domačem terenu'. »Ce nam bo v žabnici šlo dobro od rok, bomo skušali prirediti gostovanja tudi drugod. Seveda nameravamo razširiti repertoar in vanj vključiti še pesmi drugih jugoslovanskih narodov, črnske duhovne ter ruske narodne.« Srečno, kvartet Ledina! Želimo ti, da bi prihodnjo soboto krepko in globoko zaoral 'v pevske ledine. I. G. Celfski slikarp razstavljajo na Jesenicah Čeprav se jeseniška razstavna dejavnost ne odvija pod zvenečimi imeni, se na Jesenicah lahko ponašajo že z nekajletno nepretrgano razstavno dejavnostjo, ki zajema letno od 15 do 25 razstav slik poklicnih slikarjev in slikarjev amaterjev. Razstavna dejavnost je ena od nalog likovne sekcije DOLIK že od njene ustanovitve leta 1946. Iz letno dveh do štirih razstav se je zadnja leta ta de dejavnost razrasla v obseg, ki ga zajemajo poklicne hiše, čeprav za to delo na Jesenicah skrbijo amaterski delavci. To je neprecenljivo delo organizatorjev in aranžer-|ev razstav. Ob vseh razstavah izdajajo tiskane prospekte, od vsega začetka pa odpirajo razstave s kratkimi kulturno umetniškimi programi. Naslednja ugodna ugotovitev pa je, da so se jeseniški slikarji, združeni v IX)! Ik pri DPD Svoboda Tone Cufar vsa leta svojega obstoja povezovali in se zavzemali za kar najtesnejše slike med slikarji amaterji v vsej Sloveniji. Tako so imeli na Jesenicah v gosteh slikarje amaterje Iz Žlrov, Kranja, Tržiča in Ljubljane, Iz zamejstva pa iz Italije ln Švice. V teh dneh na Jesenicah razstavljajo slikarji amaterji i/. Celja, kar je prav gotovo zelo pomemben premik pri nadaljujem povezovanju s slikarji amaterji Slovenije. Ce ob tem upoštevamo še to, tla jeseniški slikarji te dni kolektivno razstavljajo v Na-potnikovi galeriji v Šoštanju in da bodo v prihodnjih dneh prenesli svojo razstavo tudi v Velenje, Celje in Trbovlje, potem je to izredno velika dejavnost, ki je lahko v ponos občini. Razen tega pa se vseh štiriindvajset let uspešno povezujejo tudi s poklicnimi slikarji tako glede strokovnega sodelovanja kakor tudi glede razstavne dejavnosti. Razstavo likovnih del štirinajstih celjskih slikarjev, ki se predstavljajo z 39 deli, so odprli v soboto, 13. t. m., v mali dvorani delavskega doma s kratkim kulturnim sporedom. Pri celjskih slikarjih nas izredno preseneča to, da je med štirinajstimi slikarji kar devet žensk in da je njihova slikarska dejavnost glede vsebina zelo široka. Na razstavi so predstavljeni portreti, krajine, tihožitja pa tudi grafike. V svojem dvajsetletnem delovanju so celjski slikarji pripravili 43 razstav, s katerimi so se uveljavili tako doma kakor v tujini. Največkrat so razstavljali v Celju, potem pa še v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Dobrni, Trbovljah, Gornjem gradu, Šoštanju, Laškem in v Zagrebu, v zamejstvu pa v Bruslju In Parizu. Na Jesenicah razstavljajo prvič in zanimivo bo njihove dosežke primerjati z dosežki domačih slikarjev. Razstava bo odprta do vštetega 24. decembra. Je TVD KRANJ prireja 31. decembra ob 20. url TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v vseh prostorih doma. Rezervacij« sprejema gostilna BENEDIK telofon 22-883 JELOVICA. 3. 4. 7. JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA spreminja proizvodni program in znatno povečuje proizvodnjo svojih izdelkov. Proizvodnja se izvaja v novih delovnih prostorih, z novo proizvodno opremo ob znatno izboljšanih delovnih pogojih. Za uresničitev nalog podjetja, vabi podjetje k sodelovanju nove sodelavce, in sicer: diplomirane inženirje gozdarstva — lesna smer ali inženirje lesne industrije — za delo v razvojnem oddelku in proizvodnji lesno-industrijske tehnike — za vodenje proizvodnje in kontrole proizvodnje lesno-industrijske delovodje — VKV delavce — za vodenje oziroma instruiranje v proizvodnji diplomirane ekonomiste ali ekonomiste — za delo v prodaji ali v nr.bavi ekonomske tehnike — za delo v računovodstvu in nabavi vodovodne instalaterje — za delo pri montaži stanovanjskih hiš električarje — za delo pri montaži stanovanjskih hiš mizarje ali tesarje — za delo pri montaži stanovanjskih hiš in za delo v proizvodnji cblavce za priučitev na delovna mesto. Kandidate za zaposlitev vabimo, da se osebno zglasijo v podjetju ali da vložijo pismene prošnje v splošni oddelek podjetja. Stanovanj podjetje nima na razpolago. Osebni dohodki delavcev po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Herbert Grun: Samote se vsakdo boji. Kdor jo išče, ni naraven človek — kvečjemu, če to samo glumi — ali pa ga je življe-W|e Z rokami soljudi tako teplo, da se jih boji. Zares samotni so tisti ljudje, ki sami sebi dopovedujejo, da ne sodijo v druibo (ne ttSti, ki se jim dozdeva, da i'ti druiba ne mara). Sa>not-Hi so tisti, ki se samo slepijo, češ da jih okolica ne mara — dasi bi bila v resnici skoraj vedno zelo gostoljubno. }>ač pa se tej okolici Po navadi ne ljubi, da bi na vsa usta razglašala, kako si *eli prisotnost samotarjev; a ti, ker so sebični in vase zaljubljeni, brez posebnega povabila potlej nočejo med sosede in se kasneje pritožu-Jeio, da jih sosedje ne marajo. Sam je kriv, kdor je samoten; vseeno to ne more spremeniti neizpodbitnega dej- stva, dejstva, da je samota nesreča in nadloga. Ljudje sicer resda jyogosto iščemo samoto, kadar se naveličamo puhlega besedičenja vsakdanjosti, kadar nam je zaradi nebistvenih malenkosti hudo, pa hočemo sami v tihoti raz-računati, kar nas teli, ali kadar smo utrujeni od trušča in uživamo, ko vse okoli nas molči. Vendar je najlepši molk — molk v dvoje. Molk samote je le nadomestilo, klavrno in otožno nadomestilo. Samota je nesreča in la-Jost — ne samo zato, ker človek sam vselej ne more premagovati vseli ovir, ki mu jih postavljata na pot slučaj in sočloveštvo — marveč predvsem zatorej, ker življenje brez družabništva pomeni zanikanje vsega, kar je bistveno za človeško naravo. Med vsemi iznajdbami človeštva je najimenitnejša ti- sta, ki je dala temu bitju sposobnost, da misli in čustvuje tudi v razpredmetenih predstavah preprosteje in splošneje rečeno: da sploh misli. Da misli in ne samo dojema. Toda misel je nič, dokler živi samo v duševno-sti posamezne osebnosti: pomembna in razumljiva postaja šele tedaj, ko jo oseba osebi izroči, ko se dve bitji — človeški bitji se razume — pomenkujeta. Zato more človek postati človek šele tedaj, ko sta vsaj dva, ko ni več — ali še ne — sam, ko v dvoje ali v večji družbi preliva misli iz osebnosti o osebnost, jih spaja in pretaplja, da se iz nestvarne predstave spremene v višjo — sicer še vedno nepredmetno in brez-osnovno — stvarnost skupinskega, skupnega tnišljenja, imenovanega miselnost. Brez tega človek še ni človek: in zato je tako težko biti sam. Tisto, da skoraj vedno potrebujemo pomoč in sodelovanje, tisto je manj bistveno. Kipar Stane Keržič Predvčerajšnjim je v Ljubljani nenadoma umri akademski kipar Stane Keržič, domačin iz Kranja. Njegov oče je bil dolga leta šolski upravitelj v Stražišču. Pokojni kipar — pripadnik srednje generacije slovenskih umetnikov — je bil posebno znan po svojih čudovito ljubkih otroških glavicah, ki jih je modeliral s tako ljubeznijo kot še nihče pri nas pred njim ne. Uveljavil se je tudi pri večjih plastikah, posebno pri delu za spomenike NOB. Lahko rečemo, da je ena najlepših spomeniških stvaritev pri nas prav Keržičevo delo — to je partizanski spomenik v Cerknem. Omeniti velja, da se bo tudi Kranj v kratkem ponašal kar s tremi Keržičevimi umetninami: poprsje Simona Jenka v avli osnovne šole Simona Jenka; v Prešernovem gledališču bo danes odkrito poprsje prvega kranjskega dramaturga in esejista Her-berta Griina, ki je prav tako Keržičevo kiparsko delo; za prihodnji Prešernov praznik bo naše Prešernovo gledališče dobilo tudi Keržičev bronast kip Franceta Prešerna. Tako bo tudi v Kranju, umetnikovem domačem kraju, ohranjen spomin na kiparja Staneta Keržiča, borca v času osvobodilne vojne, po vojni pa cenjenega likovnika, dobrega tovariša in iskrenega prijatelja otrok in mladine. Močno prav bi bilo, da bi nova kulturna skupnost dala pobudo za odlitje Keržičeve-ga mavčnega poprsja Simona Jenka v bron. Postavili naj bi potem ta kip v Prešernov gaj — kot pendanta letos odkritemu Do-linarjevemu Prešernu. Tako bi bila na trajen način počaščena tudi 100-Ietnica smrti pesnika Simona Jenka, ki smo se je spominjali v preteklih tednih. To moramo storiti! Kajti v gaju počivata neiztrohnjeni srci dveh pesnikov — ne gre zato, da bi na Simona Jenka vedno pozabljali in ga puščali v senci velikega Prešerna. Nemi pa stojimo sedaj ob sveži gomili... Za Karlom Putrihom, Petrom Lobodo in Frančiškom Smerdujem je odšel že četrti kipar novejšega obdobja. V slovenski likovni umetnosti je nastala globoka vrzel. Č.Z. Jezik ni kar tako Pred, med in po predstavi v kinodvorani ni dovoljeno kaditi. Preveč zamotano. Dovolj bi bilo: v kino dvorani ni dovo Ijeno kaditi. Za Novo leto vam priporočamo peneče vino Slovin. Za novo leto vam priporočamo peneče se vino slovin Miličnik je kaznoval voznika na licu mesta. Miličnik je kaznoval voznika na kraju samem. Na vsak način pa menim, da je prikladne j ši za prevoz blaga kiper. Vsekakor pa je za prevoz blaga najbolj primeren pre-kucnik- Naslednje leto bomo rabili več sodelavcev. Naslednje leto bomo potrebovali več sodelavcev. Poledica je v zadnjih dneh zelo otežkočala promet. Poledica je v zadnjih dneh oteževala promet. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. Prešernovo gledališče vabi vse prijatelje in znance Staneta Keržiča, akademskega kiparja, k otvoritvi njegovega poslednjega pred desetimi dnevi končanega poprsja Herberta Griina. Imeni Staneta Keržiča in Her-berta Griina sta tesno povezani s Kranjem. Herbert Grun, esejist, kritik in dramaturg je vrsto let soustvarjal kranjsko gledališče. Stane Keržič, akademski kipar, pa je ustvaril mnoga dela med njimi kip Simona Jenka, plastiko pred domom Partizana v Stražišču, kip Staneta Žagarja, deset dni pred smrtjo je končal tudi kip Herberta Griina. Odkritje bo danes ob 10.30 v Prešernovem gledališču. Zato pa resnično človeški, pomembni in veliki ljudje sploh ne morejo biti samotni: tudi če okolici nasprotujejo, vendarle z njo žive. Ravno v nasprotovanju jo dopolnjujejo in ji dodajajo globino, barvo in smisel. Po svojem nagibu ne morejo biti samotni: če jih okolica ne mara, sc ji vsiljujejo: s sovraštvom ali z ljubeznijo. Samotni so lahko samo majhni ljudje, ki še niso v sebi doživeli spoznanja, da sami niso nič. Majhen je tisti človek, ki se ne zna odreči sebi. Majhen je tisti, ki se zadovoljuje le s seboj, tisti, ki ne pozna malih in velikih potreb sočloveštva (tudi malih!) — tisti, ki se »z zločinom krepča, ko v zlo zablodi* Moti se, kdor občuduje samoto, kot češ da je znamenje izredne veličine: izredna je nemara lahko, ker ljudje večidel le niso majhni: dragocena ni nikoli. (Pisma iz stolpa) Na Kanarske otoke (Nadaljevanje) Naša lepo razsvetljena ladja je med svojimi ogromnimi sosedami pravi pritlikavec. Kljub temu se z veseljem vzpnemo na njeno palubo, saj je postala naš plavajoči dom. Če se z drugimi ladjami ne more meriti v velikosti, lahko s svojimi sedemnajstimi vozli hitrosti na uro užene marsikatero markant-nejšo ladjo in to dejstvo blaži naš manjvrednostni kompleks. Manj razveseljivo pa je, da je plovba s tako majhno ladjo zaradi neprijetnega premetavanja ob najmanjšem valovanju zelo naporna za večino potnikov. Malo pred polnočjo izplju-jemo iz pristanišča in se tako verjetno za vselej poslovimo od »srečnih otokov«, •rečnih že zato, ker je do sedaj še ni prizadejala nobena vojna vihra. Na ladji smo bili odrezani od vseh zunanjih dogajanj, §aj so nam prizanesli celo z vremenskimi napovedmi. Le kadar so fantje ladijske posadke hiteli pospravljat s palube ležalnike in odeje, smo vedeli, da se nam nad glavo že zbirajo grozeči oblaki. Ob takih priložnostih smo se sporazumevali kar na kratko. »Že spet?« je pomenilo, da nas bo premetavalo in »vi tudi?«, da trpimo zaradi morske bolezni. V ladijski apoteki je že pred koncem potovanja zazijala praztnina, saj smo uničili vseh tisoč anti-baby tablet, kot smo v iali imenovali zdravila proti morski bolezni. Prihodnja dva dneva sta veljala pripravam za nastop, ki naj bi predstavljal talente mod udeleženci potovanja. Nastopajoči so že prijavili svoje točke in se vneto pripravljali na izvedbo, še ladja je poskakovala živahne-je kot sicer, a potuhnjeno morje je svoje adute prihranilo prav za ta večer. V mrzličnem vzdušju pred nastopom je končno le prišel trenutek, v katerem naj bi za-blestele nmopečone zvezde. Kazalo je, da je morje ros čakalo prav na to priložnost in ladja se je začela obnašati, kot bi jo za jahal sam peklenšček. Pozdravni govor m prva točka sporeda sta stekla kolikor toliko v miru, nato pa se je začelo. Najprej so se zelenih obrazov umaknile dame z najobčutljivejšimi žolodci. Ce pomislimo, da so se za to prireditev še posebno izb ramo oblekle, počesale in okitile, lahko razumemo njihov obup. Godbeniki, ki so vseskozi slabo prenašali potovanje, so drug za drugim odhajali na palubo, da se olajšajo. Zaradi naraščajočega guganja so začeli zapuščati prizorišče tudi tisti, ki so še malo prej brili norce na račun pivih de-zerterjev. Ostali so samo naj- bolj zdravi in še tem je postalo dolgčas v izpraznjeni dvorani. Nič čudnega ni, če so ljudem zaradi pogostih viharjev začeli popuščati živci in dobra volja. Očividci so vedeli povedati, da je sicer zelo fin gospod ponoči sedel na tleh mod odprtimi vrati svoje kabine in v presledkih med enim in drugim bruhanjem vztrajno ponavljal: »J...... more, j......, brod!« Od vsega težko pričakovanega družabnega večera je bila najuspešneje podana prav ta tragična, nenapovedana točka. Naslednje jutro nismo bili bolni samo mi, tudi nekateri člani posadke so mečno trpeli zaradi morske bolezni. Se ubogi kanarčki po kletkah so • žalostno povešali glave. Vsi smo težko čakali, da prispemo do . naslednjega pristanišča, saj je znano, da morska bolezen na kopnem nima nobene moči več. Do obale severozahodne Afrike smo pripluli 23. oktobra v lepem in toplem vremenu. Iz pristanišča milijonskega mesta Casablance smo se odpeljali na ogled najlepših trgov in avenij, arene, katedrale, moderne cerkve No-tre Dame de Lourdes in velikanske, bogato založene tržnice. Casablanca je bila postavljena v času Feničanov na mestu stare Anfc, porušene v letu 1465. Obžalovali smo, da ni bilo časa še za ogled vsaj enega od štirih kraljevskih mest, kot imenujejo Fes. Marakcš, Rabat in Mekneš. Zgodovina Maroka ima za seboj pestro preteklost. Mesto je že mnogokrat menjalo gospodarje. Iz novejše zgodovine vemo, da so Francozi v letu 1907 okupirali mesto in od tod polagoma zasedli ves Maroko. V roke anglo-amcriških sil je prišlo v novembru leta 1942, ko so se zavezniške čete izkrcale v severozahodni Afriki. Danes je Maroko kraljevina pod vlado kralja Mohameda II., katerega slika visi z vseh drogov javne razsvetljave v mestu. Prebivalci so pretežno Arabci in Berberi, medtem ko so Evropejci in Židje v manjšini. Narodni jezik je arabski, vendar večina prebivalstva vsaj delno obvlada še t in noski, španski ali angleški jezik. Zgodilo se je celo, da nas je arabski prekupčevalec s spominki ozmerjal s pristnimi srbskimi psovkami, ker od njega nismo ničesar kupili. Jugoslovani so torej že pred našim prihodom uspešno presadili folklorne cvetke z našega juga pod vroče afriško sonce. Zaradi prepletanja davne preteklosti s sodobnostjo, imen jujejo turistični prospekti Maroko »deželo nasprotij«. Zelo nasprotujoča so si tudi mnenja o tej deželi. Že na Kanarskih otokih so nas opozorili na drzne in spretne zmikavte, ki prežijo na neprevidne turiste. V resnici pa smo se precej po nepotrebnem držali za žepe in fotografske aparate. Če izvzamemo trgovce, katerim smo se pač prostovoljno dali opehariti, so dejansko okradli samo eno od udeleženk našega potovanja. Po brezuspešnem poskusu na našem predstavništvu v Casablanci se je obrnila po pomoč na lokalne policijske oblasti. Dosegla je samo to, da so se neprikrito režali njeni naivnosti. Iz neprijetnega položaja jo je rešila zbiralna akcija na ladji. Prosto popoldne smo izrabili za individualni ogled mesta. Prve vtise smo nabrali že v pristanišču ob opazovanju pristaniških delavcev, katerih večina je polegla po polnih vrečah med ščebetajočimi vrabci, ki so ki j u val i raztreseno zrnje. Videli smo, da delovna storilnost precej trpi tudi na račun vere, saj so se možje kar naprej klanjali svojemu bogu. Kadar ne počivajo ali ne časte Alaha, domačini verjetno celo delajo. Mnogo večji smisel kot za fizično delo, imajo prebivalci za trgovanje. Že na poti iz pristanišča smo padli v zasedo prodajalcem spominkov, ki na vse pretege ponujajo srebrne zapestnice, prstane, obeske z verižicami in nože. če ne morejo skleniti kupčije s temi stvarmi, oprezno ponudijo mamilo, skrito v napol odprti pesti. Ko ste srečno ušli tem nevarnostim, vas čakajo nove skušnjave v mnogoštevilnih prodajalnah živahnega afriškega bazarja. Samo v primeru, da bi bili slepi, gluhi, nemi ali brez cvenka, ubežite vsem nastavljenim zankam. Prekanjeni prodajalci vas bodo z neprekosljivo spretnostjo usmerili v svoje paviljone. Cene so visoke, vendar jih nihče ne jemlje resno, saj jih / veščim manevriranjem lahko močno zbijete. A samo v primeru, da niste ničesar kupili, ste lahko prepričani, da vas niso opet na jst ili. Skoraj vedno bodo poskušali od vas kupiti fotoaparat ali kakšen kos obleke, ki jo imate na sebi, toda sedaj so vloge /a menjane. Kakor so prej znali hvaliti svoje blago, tako vam sedaj v naj krajšem času na-štejejo vse resnične in izmišljene pomanjkljivosti vase robe. Zelo dobro se spoznajo predvsem na tehnične pred mete sovjetske proizvodnje, iz česar lahko sklepamo, da mornarji z ruskih ladij tukaj uspešno prctapljajo svoje ure in fotoaparate v dolarje in dirhane. (Se nadaljuje) Ani Bizjak BAČA tovarna volnenih izdelkov, Podbrdo nudi CENJENIM POTROŠNIKOM NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 16. DO 26. 12. 69. PO SEJEMSKIH CENAH: KREP ŽORŽET za ženske obleke, KAMGARNE za moške obleke in ženske kostime ter TEŽKE KAMGARNE za moške in ženske plašče v modnih barvah in vzorcih, vse izdelano iz čiste runske volne. IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST! Priporočamo se in želimo cenjenim potrošnikom # srečno novo leto EKSTRA — EKSPORT Simon Preschcren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 Trgovina z električnimi potrebščinami Pralni stroji Radio — televizijski aparati Svetilke — žarnice šivalni stroji — dvokolesa Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje Olivetti računski m pisalni stroji Poseben popust za izvoz S t režemo v slovenščini ZLATNINA, SRKBRNINA, DRAGUIJI, URL7 IN ŠPORTNI POKALI v priznanih strokovnih trgovinah Ceorg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po naiholj šem dnevnem tečaju. GOSTINSKO PODJETJE KOMPAS LJUBELJ prireja za svoje priljubljene obiskovalce: silvestrovanje v znani restavraciji na Ljubelju in veliki restavraciji Detel lica v Tržiču. Gastronomsko izbrani me-nu v restavraciji Ljubelj — 80 din. v restavraciji Deteljica, Tržič — 60 din. Izredna dekoracija prostorov. Odlična organizacija. Izbrana vina. Igrajo naslednji ansambli: Veseli hribovci, TržiSkl kvintet. Z rezervacijami pohitite, ker je le še malo prostih mest. OBIŠČITE NAS. Silvestrovanje bo nepozabno doživetje. TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno ln po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, Podolit, tehnolit. Izdelujemo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. Grčijo so pretekli teden v petek izključili iz Zahodnoevropske zveze (WEU) oziroma iz Evropskega sveta, ki je nekakšen »parlament« te zveze s sedežem v Strasbour-gu. Pravzaprav se je Grčija izključila sama. Ko je grški zunanji minister Pipcnelis, ki je nekaj dni pred sestankom sveta prepričeval Pariz, naj ne glasuje za izključitev, u videl ,da je vse zaman, se je umaknil z izjavo, da je Grčija dovolj demokratična in človekoljubna. čeprav je sprva kazalo, da ne bo velika večina članic ' sveta glasovala za izključitev, j je bila pri glasovanju proti J samo ena država: Ciper. Celo i Britanija in Francija sta se j nekaj dni pred glasovanjem odločili, da bosta glasovali za izključitev, čeprav so ZDA pritiskale na vseh 18 članic sveta, naj ne izključijo Grči-Je, ki varuje jugovzhodni sredozemski bok atlantskega pakta. i Izključitev Grčije iz Zahod- i noevropske zveze ne bo ime- ! la večjih posledic, učinek je predvsem moralni. Zveza je bila ustanovljena kot kolektivna obrambna organizacija Francije, Velike Britanije, ZR Nemčije, Italije in Beneluksa pod »natovskim dežnikom«. Pozneje je postala predvsem zahodnoevropski Izključitev politični debatni klub brez pravih gospodarskih in političnih pooblastil in pristojnosti. Zagovorniki zahodnoevropske politične integracije vidijo v zvezi ln svetu prihodnjo skupno vlado in parlament zahodne Evrope. Z izključitvijo Grčije pa je Zahodna Evropa vendarle pokazala, da se zgraža ne samo nad diktatorskim režimom v Ate ih, ampak tudi nad tem, kaj ta režim počne z ljudmi v svojih zaporih. Sprva so najbolj odločno zahtevale izključitev skandinavske države, ko pa so se množila preverjena poročila o mučenjih v grških ječah, je postajala javnost v vseh državah članicah čedalje bolj ogorčena. Komisija za človekove pravice je sestavila poročilo, dolgo 1200 strani. Četrtina tega poročila je posvečena pričevanju Grkov in Grkinj, ki so bodisi sami doživljali mučenje ali so bili priča mučenju. Med pretresljivimi opisi trpljenja in mučenja, ki jih vsebuje poročilo, je tudi pričevanje Grkinje, ki je bila noseča, ko so jo zaprli, ker so v njenem stanovanju našli tri ilegalne letake. Prosila je policiste, naj ji prizanesejo, ker je noseča. Policist ji je I odgovoril, da je bolje, če ne rodi, ker bo njen otrok prav | takšen, kakršna je ona. Zatlačili so ji cunje v usta, da ne bi kričala, in jo začeli neusmiljeno pretepati. Vrgli so jo v celico in v temi je začutila, da krvavi. »Začela sem kričati,« je izpovedala žrtev, »Izgubila sem otroka, izgubila sem otroka!« Potem je prišel stražar in mu je pokazala, da krvavi. Po enour-nem čakanju so jo vendarle odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ne bo mogla več roditi, ker je splavila. Ko so tuji novinarji vprašali inšpektorja atenske policije Lambruja, če pozna nekega Lendakisa, ki so ga v ječi nečloveško mučili, je ta odgovoril, da ga pozna in da je z njim »prijateljsko kramljal«. Vsa Italija, a tudi javnost v drugih državah se je zgrozila ob eksplozijah podtaknjenih bomb v kmetijski > banki v Milanu in na treh mestih v Rimu. Milanska eksplozija je terjala 14 človeških življenj, ranila pa jih kakih sto, med njimi več oseb hudo. Založniško grafično podjetje MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana Titova 3 ponovno objavlja PROSTO DELOVNO MESTO POSLOVODJE Knjigarne in papirnice MLADINSKA KNJIGA v Kranju, Maistrov trg št. 1. Nastop dela s 1. januarjem 1970. Pogoj: kvalificiran trgovski delavec z nekaj prakse na vodstvenih delovnih mestih, zmožen organiziranja in vodenja trgovine. Prednost imajo delavci knjigotrško papirniške stroke. Podjetje ne razpolaga s stanovanjem. Razpis velja 10 dni od objave. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in opisom dosedanjega dela ter zaposlitve oziroma se osebno zglasijo na naslov: Založniško grafično podjetje Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova št. 3/11 Kadrovsko socialna služba. Restavracija BLED prireja vsako soboto in nedeljo PLES Še nekaj prostih mest za silvestrovanje. VABLJENI Na tisoče policistov išče zločince, ki so očitno zelo dobro pripravili atentate. Ko to pišemo, zločincev še niso odkrili, a tudi niso sporočili, da bi bili prišli na kako obetajočo sled. Morda pa je policija previdna in noče prehitro na dan s podatki. Toda pritisk javnosti je silovit. Med Italijani, ki so pretreseni zaradi teh zločinov, so tudi skupine, ki bi rade izkoristile položaj » svojo korist. To velja predvsem za skrajno desnico, ki je napovedala demonstracije. Notranje ministrstvo jih je prepovedalo. Ljudje ugibajo marsikaj o razlogih za atentate, toda gotovo niso daleč od resnice tisti, ki menijo, da zločincem ni bil pogodu miren in demokratičen razvoj v Italiji. Tatjana Panfek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tapet odlične kakovosti TRST Via Mazzini N. 7/5, telefon N. 37-636 Ples vsako soboto in nedeljo ter med novoletnimi prazniki to Je od 31. 12. do 4. januarja 1970 na Smarjertni gori — 643 metrov Igra ansambel radia Tržič Cesta piužena in vzdrževana! Prijave sprejema PGP Krvavec, Kranj, Koroška 21, telefon 21-493 Induplati V NAŠI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI VAM NUDIMO: blago prve, druge ln tretje vrste v našem celotnem asortimentu CENE SO NIŽJE Izkoristite ugodno priliko za nakup daril Trgovina je odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure Za obisk se priporočamo! INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV JARŠE Induplati — Da, da, vašo prošnjo sem prejel. Samo trenutek, da jo poiščem v arhivu ... — Praznovali smo ženin rojstni dan, pa mi je torta padla na nogo ... Plavajoča univerza OZN Generalna skupščina OZN je pooblastila generalnega sekretarja U Tanta naj predloži podroben načrt o zamisli, da bi Združeni narodi ustanovili plavajočo univerzo. Z univerzo na veliki ladji, ki bi plula okoli sveta, bi se namreč izognili sporu o tem, v katerem mestu naj zgradijo univerzo OZN. Tabletomanija pri nas V zadnjih petnajstih letih se je pri nas neverjetno povečala poraba praškov in tablet proti glavobolu in drugim bolečinam. Menijo, da je poraba večja za desetkrat. Letos so do konca letošnjega oktobra samo v Centralni ljubljanski lekarni prodali 111 tisoč zavitkov fenalgola, 125 tisoč zavitkov pliva-dona, 216 tisoč kombiniranih praškov in tako naprej. Zdrav niki pravijo, da ima tabletomanija svoj vzrok v okolju človeka in pa v njegovi osebnosti, k temu pa pripomoreta še živčna prenapetost in utrujenost. Jugoslovan z novim srcem doma V nedeljo se je vrnil iz Houstona Dušan Vlačo, star 15 let, prvi Jugoslovan, ki so mu presadili srce. Dušan že 15 mesecev živi s srcem nekega 36-Ietnega Teksačana. Operiral ga je znani srčni kirurg dr. De Backev. Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme na delo za nedoločen čas I 1. VEČJE ŠTEVILO PISMONOS 2. PRIPRAVNIKE za manipulativno službo z dokončano srednjo šolo 3. PRIPRAVNIKE z dokončano osemletko za delo v prometnem centru. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad. L dokončana osemletka, odsluženi vojaški rok, vozniško dovoljenje A-kategorije, fizična sposobnost (dobro zdravstveno stanje). Ad. 3. dokončana osemletka, fizična sposobnost (dobro zdravstveno stanje), '.aželeno je, da ima kandidat vozniško dovoljenje A in 13 kategorije. Nastop službe je mogoč takoj. Kandidati naj svoje prošnje naslove na kadrovsko komisijo podjetja. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. KRVOSES 16 8. Ko sta se Mason in Della Street spet vrnila v pisarno, ju je tam čakal Sid Carson, Pavel Drakejev ekspert za prstne odtise, da bi poročal o preiskavi odtisov, ki mu jih je bila prinesla Elza Griffin. »Razen štirih, so vsi odtisi Elzini,« je dejal. »Te štiri pa imam tamle v ovojnici. To so številke 14, 16, 9 in 12.« »Prav, priložil jih bom aktom. Drugi pa so vsi, pravite, gospodične Griffinove?« »Da. Posneli smo njene odtise in jih primerjali. Samo tistile štirje pridejo v poštev za vas.« »Ali pa so sploh kaj vredni?« »Dosti ne. Med njimi utegnejo biti odtisi kdove katerega nekdanjega stanovalca bungalova. Pri tem igrajo, vlogo tudi klimatični faktorji in pa način, kako se v bungalovu čisti. V poštev pride dalje tudi to, kako dolgo je tega, odkar je kdo tam stanoval. Tudi vlaga v atmosferi je velikega pomena.« »Kako pa so ohranjeni? Dobro?« »Da. Celo izvrstno.« »Kje pa je Elza Griffin našla te odtise?« »Opravila je hvalevredno svoje delo. Dvoje odtisov je vzela z ogledala, ostala dva pa s steklenega gumba pri vratih. Ta gumb je celo narisala. Ima precej zarez, tako da je prijem pri vrtenju trden.« Mason je prikimal. »Hvala vam, Carson! Poklical vas bom spet, če bomo našli kake nove sledi.« »Okay,« je dejal Carson in odšel. Mason je zamišljeno ogledoval prstne odtise v cclo-fanskem ovoju. »No?« je vprašala Della Street. »Della, nisem sicer strokovnjak za prstne odtise, toda . ..« Segel je po povečevalnem steklu. »Toda?« »Nekaj bi stavil, da sem lalc prstni odtis že nekoč videl.« »Tole tukajlc je tako čudno zaokroženo . ..« Della Street se je približala in mu pogledala čez ramo. Nenadoma je skočil pokonci: »Della!« »Kaj pa je?« »Prinesite brž kartotečni list, ki ga je pustil tu Ded ford — tistega s sliko in prstnimi odtisi njegove žene, ki so ga dali Bedfordu izsiljevalci, da bi doki zali verodostojnost tvojih informacij.« »Kako pa naj bi bila prišla v bungalov gospa Bedfordo-v.i'.' IVim si vendar nI mogoče mislili!« »Prcdarite samo, kr.j nam Je Bedford pripovedoval o telefoniranju Dinncvu Dttt* hamal Imel je ravno go: te In bl bil rad govoril z Denh.i mom za zaprtimi vrati. Zaradi tega je šel gor v svojo delovno sobo in naročil strežniku, naj položi slušalko na vilice, kakor hitro bo on v prvem nadstropju spregovoril. Recimo pa, da je Mrs. Bedford kaj zasumila, poslala služabnika nenadoma v klet s kakim naročilom in mu rekla, da bo že ona preložila zvezo v prvo nadstropje. Tako pa je morda prisluškovala in zvedela —■ »Mislite torej, da je nenadoma izvedela za . .?« »Prav nič si ne smemo utvarjali in goljufati sami sebe! Kdaj pa je zagrešila tisi o z zavarovalnino?« »Preden se je prvič poročila, torej pred nekaj leti.« »Res je! nato se je poročila, potem je sledil možev samomor in pri tej priliki je prejela precej veliko življenjsko zavarovalnino. Preden se je nato poročila z Bedfordom, je spet preteklo nekaj let in nato še nekaj, preden so se izsiljevalci spravili nad Bed-forda. Po!ic«ja pa je pod preprogo v Dcnhamovem stanovanju našla na kupe sto-dolarskih bankovcev.« »Torej mislite, da so gospo Ecdfordovo že prej izsiljevali in . . .« »To je vsekakor lahko mogoče,« je dejal Mason, »če je torej zvedela, da je Dcnhain vzel zdaj še njenega moža v precep ... v takem primeru obupa je ženska zrno. t;a vsega.« »Toda Mr. Bedford je dejal, kako strogo so j-azili, da jim ni nihče sledil. Ali se še spominjate, š:'f, kako je pripovedoval, da se je moralo dekle vozili / njim križem kražem in da jima je Don-ham ves čas bil za petami!?« »Vem. Toda oglejva si zdaj ta prstni odtis natančno še enkrat! Prav gotovo sem ga že videl!« Mason je spet vzel povečevalno sleklo in primer jal prstne odtise na kartotečnem listu s tistimi, ki jih je bila prinesla Elza Griffin. Zažvižgal je. »No?« »Poglejte tule! Della!« »Dajte no, v prstnih odtisih se pa res ne spoznam!« »Ta dva boste pa že lahko primerjali. Oglejte si na primer tega na kartotečnem listu natančno. Zdaj pa priložite tik poleg njega tegale! Ali vidite tisti zavoj lamlo! Štejte natanko vrste do prvega spoznavnega razvejanja! Zdaj pa si oglejte mesto tule zgoraj, kjer tvorijo vrste —« »(»romska strela, saj sta res oba odtisa enaka!« Mason je prikimal. »Mrs. Bedford je torej sledila ...?« »No, komu?« »Svojemu možu in plavo-Iaski.« Bedford Je zmajal z glavo. »To je bilo zaradi previdnosti dekleta nemogoče. Pa če bl se Ji hi!o tudi poncčilo, saj bl bila vedela, v katerem buuga- lovu sta oba in bi bila šla takoj k njima.« »Komu pa je potem sledila?« »Morda Binnevu Denhamu.« »Mislite torej, da se je Denham kmalu za njima peljal v bungalov, da bi sprejel denar?« Mason je prikimal. »Kajpa, to bi bilo že mogoče.« »Zakaj pa je šla potem v bungalov Elze Griffin? Odkod pa je mogla vedeti, da Elza stanuje tam?« »To bo treba še preiskati. Toda zvežite me sedaj s Pavlom Drakejcm, Della! Gospo Bedfordovo bo treba opazovati in zvedeti, kam se bo danes peljala.« »In potem?« Mason je priprl oči in razmišljal. »Če nameravam govoriti z njo, moram to storiti prej, preden bo začela policija njenega moža bombardirati z vprašanji.« 9. Ženska, ki je zapeljala k bencinski črpalnici s svojim iskrim inozemskim športnim vozom, je bila prav tako čedna in brhka kot njen dvosedežnik. Nasmehnila se je uslužbencu črpalnice in rekla: »Prosim, polno!« Ko je odprla vrata in se zasukala, da bi izstopila, se je prikazalo dvoje dolgih, vitkih nog. Skrbno je pazila, da ji pri izstopanju ni zdrknilo krilo navzgor, nato ga je s kratko kretnjo zgladila in rekla: »Prosim, preizkusite tudi stanje olja in vode ter baterijo!« Ko se je okrenila, je zagledala pred seboj visokega moškega. Njegova vitka postava širokih ramen je pri-tc^niia nase njeno pozornost. »Dobro jutro, Mrs. Bedford. Mojc ime je Perry Mason.« »Pravnik?« Po kimal je. »Oh, Mr. Mason, seveda sem že slišala o vas. Moj mož je večkrat omenil vaše ime. Kaj me poznate? Ne morem se domisliti, da bi se bila že kdaj srečala .. .« »Prav imate. To Je res najino prvo srečanje. Ali bi 'e lahko nekaj pogovoril * vami?« Njene oči so postale takoj hladne in oprezne. »In kaj naj bi to bilo?« »Samo pet minut bo trajalo, gospa,« je dejal Mason i«1 namignil i očmi, da se uslužbenec črpalnice sicer skla"J'» nad tankom, da pa kljuD temu vleče na ušesa. Trenutek se je obotavljala-»No, prav!« Krenila sta počasi stran od avtomobila. »Kaj bi torej želeli od mene, Mr. Mason?« •Gr« za motel »Pri min10'11 počitku« ln za vaš obisk * njem danes ponoči.« Njene rjavo sive oči so « pokazal%voJt> barvo, h kateri bi se hotelir lahko kameleonsko prilagodil. Zaradi soeiahr'i reformistov in podpornikov meščanskih strank in vlad smo razdvojeni in zbegani na razcestju in oklevamo, da bi odločno stopili na revolucionarno pot kakor aprila, žal brez slovenskih socialistov, socialistična delavska partija-komunistov Jugoslavije, in na kakršno stopa tudi socialistična stranka Italije, obe z istim revolucionarnim ciljem. Zaradi zamude v preteklosti smo šele na začetku poti, kakor ves evropski proletariat razen sovjetskega in madžarskega .. . Da, šele na začetku poti, namesto da bi že bili zmagovalci med zmagovalci svetovne proletarske revolucije^ Toda zgrešeno je treba popraviti, razrahljano utrditi, gnilobo odstraniti, zamujeno dohiteti! Kar je trdno in prekaljeno, a še ločeno, združiti in pripraviti udar, zakaj čas je še vedno goden in zrel za zmago delavcev in kmetov in drugih izrabljanih in zasužnjenih slojev kljub udarcem, ki jih revolucija doživlja v Nemčiji, in kljub prizadevanju antantnih inter-veneionistov, da bi zatrii revolucijo v Rusiji, pa tudi na Madžarskem, ki so jo zadnje čase na ukaz antante napadle romunske in češke vojaške sile.. .« »Ja, na Ogrskem! Tam je zdaj vroče. Mislite,« pogleda hotelir gosta od strani. »Mislite, da se bodo prekocuhi obdržali ali pa bo tako, kakor je bilo na Bavarskem. Kaj menite?« »Poslušajte,« se gost ne zmeni za hotelirjevo vprašanje in z nestrpno kretnjo pokaže na vrata salona, odkoder je slišati Srebrni"ev govor, bolj podoben razglabljanju, kakor politično agitator-skemu govoru. »Za Rusijo smo lahko brez skrbi. Tam si bodo inlervencionisti in DClogvardc jc i polomili zobe, kakor so si jih že veliko. Kmalu ne bodo imeli nobenega več, da bi lahko z brezzobimi čeljust mi ugriznili in pregriznili glavno, srčno žilo revolucije. Madžarska jc bolj ogrožena. Generalna stavka svetovnega proletariata pred dnevi v protest proti intervenciji antante je bil sicer mogočen pregled sil in moči svetovnega proletariata, a kaj, ko se je omejila samo na protest, namesto da bi se vsaj v obmejnih madžarskih deželah spremenila v revolucijo. Pa bi se lahko, saj je na primer v kraljevini SI1S ponekod prišlo do vojaških uporov. Naj omenim samo upor v Mariboru . ..« »V Mariboru?« se zdrzne gost in posluša. »Morda so prav ti upori, predvsem v Mariboru in v Varaždinu, preprečili, da tudi vojska kraljevine SHS ni krenila s češkimi in romun skimi vojskami v kontrarevolucionarno vojno proti proletarski Madžarski. Upor je zadušil hrvatski polk, ki so ga naglo pripeljali iz Kar lovca. Vodje upora so prijeli in jih ustrelili kot boljševike. Pa so bili Maistrovi bojevniki, le da so spoznali, da jih samo vojskovanje za pravične slovenske narodne meje še ne bo pripeljalo do resnične'slovenske ljudske svobode, ker jo za-sužnjuje meščanska oblast, meščanski razred, hlepeč po bogastvu, posesti in vladanju nad slovenskim kmetom, delavcem in drugim izrablja-nim delovnim slojem, obenem pa, ker je sam še relativno brez zadostnega kapitala, še vedno hlapčujoč nemškemu, italijanskemu in drugemu tujemu kapitalu, torej tujim kapitalistom. Dokler so se vojskovali za pravične slovenske meje, so vojaki še sledili Maistru. Ko pa so slišali, da j.h nameravajo poslati v boj proti madžarski sovjetski oblasti, so spoznali, proti komu i'.h oblast goni in koga pravzaprav branijo. V Mariboru so se uprli in v Varaždinu, k uporu pa se je pripravljalo vojaštvo tudi v Ljubljani, Celju, v Dravogradu ...« »V Dravogradu?« se gost naglas začudi. »Kaj pravite?« bi ga hotelir zopet rad pripravil do besed, toda gost molči in samo zardeva, vedno bolj zardeva, na čelu pa se mu nabira pot ne od poletne vročine, marveč od sam bogsiga-vedi raka j. »Slovenski vojaki,* govori na zboru v salonu Srebrnič, »se niso hoteli bojevati proti mali«.* ski delavsko-kmečki republiki, proti repub.iki madžarskih sovjetov, proti svobodi madžarskega ljudstva. In generali so se zbali, čeprav so ukrotili vojaštvo z naglimi SOdftčj m smrtnimi obsodbami mariborskih upormSk/h voditeljev, z obsodbami, s katerimi so prav.-.-.mav obsodili na smrt ne samo vojakov, ki Fti p;^dli ped kroglami, marveč svobodo slovenskega delovnega človeka, svobodo naroda-prolclarca, ki naj bi, kakor je rekel pokojni Ivan Cankar, slonela na plečih delavca prolelarc a. V to svobodo pa je streljal eksekucijski oddelek vojaškega naglega sodišča v mariborskih garni/.ijah. Torej osvoboditelj Slovencev ne bo ne kralj Peter ne general Rudolf Maister, marveč šele delavski razred, kadar bo prevzel oblast...« »Delavski razred?« polglasno zašepcla gost. Roparski zaklad JULIUS MADER Zech-Nenntvvich se je gibal v krogu takratnega zveznega kanclerja Konrada Adenauerja in bil tesni prijatelj takratnega državnega sekretarja Globkeja. Nekega dne pa ga je policija povsem nepričakovano spravila v preiskovalni zapor. To se je seveda zgodilo šele potem, ko je neka priča na nekem procesu v zvezi z masovnim pokolom imenovala tudi njegovo Ime. Zech-Nenntvvich ni mogel preprečiti preiskave. Dokazano mu je bilo da je kot SS-obersturmfuhrer v 2. švadronu II. konjeniškega polka SS v petih primerih svojeročno pobijal Žide v okolici Pinska. Ob Pripjetskih močvirjih v bližini Bara-novic pa je zapovedal posebnemu oddelku SS, da je pobil 5200 poljskih in sovjetskih Židov. Med procesom je bil Zech-Nenntvvich izredno molčeč in presenetljivo miren. Državni tožilec je zahteval zanj dosmrtno ječo. Porotno sodišče v Braunschvveigu pa je izreklo mnogo milejšo kazen: štiri leta ječe. Toda Zech-Nenntvvich tudi te kazni ni nastopil. Drugi dan po njegovi obsodbi so našli njegovo celico št. 14 — prazno. Niti 7 masivnih železnih vrat niti izredno močna straža niso mogli zadržati tega esesovskega zločinca. Pot mu je odprl fašistično obremenjeni in podkupljeni jetniški nadzornik Dietrich Zecmann. Pri zadnjih vratih visokega jetniškega zidu ga je objela ena od njegovih priležnic — Margit Steinhcuer. Pričakovalo pa ga je tudi nekaj mož v civilnih oblekah. Popolnoma mirno so vstopili v beli merce-des in se odpeljali naravnost na letališče Klausheide pri Nord-hornu. Tam je Zech-Nettvvich pokazal potni list, ki se je glasil na njegovo pravo ime, in brez težav opravil carinske formalnosti, čeprav so mnogi časniki med procesom objavili njegovo sliko. Zech-Nenntwicha je že čakal pripravljen privatni avion nekega njegovega kompanjona, ki ga je pilotiral bivši pilot luftvvaffe. Letalo z Zech-Nenntvvichom je naredilo nekaj krogov nad spečim Bonnom, nato pa se je usmerilo proti jugu. V Švicarskem Baslu sta Zech-Nenntvvich in njegova ljubica zapustila letalo. Tam je ešesovski zločinec še dvignil z nekega bančnega računa precejšnjo vsoto denarja. Ta čas so v Spodnji Saški v bonskem zveznem kriminalnem uradu še vedno čakali z mednarodno tiralico. Medtem je Zech-Nenntvvich neovirano letel prek Ate. in Bcirutu v Kairo. Našli so ga šele po enem tednu. Zasledila pa ga ni policija, temveč dva zahodnonemška reporterja v hotelu »Atlas«, enem Izmed najdražjih hotelov Kaira, kjer je stanoval v luksuznem apartmaju. Zech-Nenntvvich je samozavestno pristal na intervju. Na postavljena vprašanja je drzno odgovarjal: »Ječo bl bil lahko v fraku zapustil, kadar bl bil hotel. Podrobnosti vam iz razumljivih razlogov seveda ne morem pripovedovati. Videli boste še, da bo tudi drugim pomagano. Ml imamo zelo dobre informacije, ali bolje rečeno — zveze.« Na vprašanje o podtalni organizaciji, ki mu je pomagala, je dejal: »To Je skupnost bivših oficirjev. Podpirajo Jo vodilne sile zahodnonemškega gospodarstva.« Potem je Zech-Nennt-wlch še potrdil, da ima ta podtalna organizacija zatočišča v raznih evropskih državah, medtem ko leže »končni cilji« u bežnih poti zunaj Evrope. S tem mednarodnim škandalom je postalo ponovno očitno: V bonski državi imajo Hitlerjevi privrženci hi njihovi zaupniki v rokah državni aparat. Pokazala pa se je tudi učinkovitost roparskega zaklada. Za ključe jetniških celic, za izkaznice, vozila, letalske karte, zatočišča in za neupoštevanje izstavljenih tiralic so na razpolago izdatni tajni fondi, če je potrebno najeti hitra privatna letala, ne igrajo tisoči mark nobene vloge. Glede na to tudi segajo ubežne poti daleč po svetu. Zech-Nenntvvich Jc npr. potoval dalje čez Etiopijo v Južnoafriško Unijo, katere politično ozračje mu Je posebno prijalo. Sele ko je uredil vsa »gospodarska vprašauja« in si zagotovil podtalno solidarnost svojih inozemskih kompllcev, se Je izzivajoče vrnil v bonsko državo ln se Javil blamirani policiji. Zech-Nenntvvich se pač v nobeni državi zahodnega sveta ne počuti tako varnega, kakor ravno v Zahodni Nemčiji. Zahodnonemškl sodni organi venomer tožijo, da t takih primerih ne morejo učinkovito ukrepati. Dejansko pa puščajo vnemar najbližje ln najbolj očitne sledove, ki vodijo k zakulisnim ljudem, k finanserjem fašističnega podzemlja. Zech-Nenntvvich Je odkrito odgovoril o »vodilnih silah zahodnonemškega gospodarstva«. Sicer pa je znano, da Je pri njegovih zločinih človeštvu sodeloval tudi Kurt A. Bechcr, ki Je služIl v istem konjeniškem polku SS, in ki je ob koncu vojne nosil uniformo SS standartcnfiihrerja ter ravno tako zvesto izpolnjeval Himmlerjcv ukaz: »Vse Žide Je treba postrcliti, Židinje pa nagnati v močvirje!« Zech-Nenntvvich bi ga bil lahko v svojem ponosu vsak čas omenil. Vendar tega ni storil. Tako Je ostal večkratni milijonar ln »kapitan nemškega gospodarskega Čudeža« Kurt A. Bechcr neimenovan. Ali Bechcr ne spada med omenjene »vodilne sile nemškega gospodarstva«? Kovač — umetnik Joža Bertoncelj Ob njegovi razstavi v Kranju V prejšnjem sobotnem Glasu sem zapisal črnoglede mojstrove misli o usodi kropar-skega umetnostnega kova-štva, da nima naraščaja, ki bi hotel in zmogel prevzeti kladivo, ko bo njemu samemu roka omahnila ... MLADI ROD Žarek v temo, ki se morda le Joži Bertonclju zdi tako črna in brezupna, utegne biti morda prav v njegovem naraščaju, ki ga je pred leti kot strokovni učitelj vzgajal — to je petnajst mladih fantov, ki kujejo sedaj v UKO, tovarnici umetno-kovanih izdelkov. Seveda ti fantje sedaj na polindustrij-ski način izdelujejo serije kovanih spominkov, mrež, svetilk in podobnega — toda upati smemo, da bo kdo od teh fantov, ki umetno kqva-nje dobro tehnološko obvlada, a ga bodo prevzele še ustvarjalne ambicije — vendarle postal mojstru Joži Bertonclju dostojen naslednik — saj sta si stala še pred leti kot učitelj in učenec nedaleč, drug od drugega. Seveda moramo upoštevati, da je imel mojster Joža Bertoncelj to srečo (ali pa smolo), da ga je najprej življenje kovalo — še preden je začel sam kovati tako žlahtne umetnine. S starostjo in trpljenjem pride modrost, radost ustvarjanja — fantje pa so še tako mladi .. . In še to: Joža »Bertoncelj je že vrsto let, svoboden, neodvisen mož. Nima skrbi ne z družino, niti mu ni več treba skrbeti za vsakdanji kruh. Sam stoji, čvrsto zakoreninjen v domačo zemljo ob nakovalu — vse pogoje za vrhunsko umetniško ustvarjanje je zlata življenjska jesen mojstru le naklonila Kako pa je z mladimi fanti, ki so sc prezgodaj privezali, prekmalu poženili — kdo ve? Družinski očetje so bili vedno bolj krotki revolucionarji . .. A ni vrag, da le kdo izmed teh petnajstih mojstrovih učencev ne bi zaslišal v sebi onega klica, ki daje moč ustvarjalnosti. In da mojstrova črnogledost — k sreči — ne bo upravičena. S starostjo pa pride tudi modrost, izkušenost, umirjenost — umetnostni kovač pa je že tak poklic, ki vse to gotovo terja. Podobno jc z drugimi takimi očakovskimi poklici, npr. s podobarji, kjer brez dozorele življenjske modrosti in poštenja ne more biti prave ustvarjalnosti. Kajti v kovaštvu in podobarstvu si človek le stežka zamišlja kako lahkotno in poceni igračkanjo. SEGAV PRIPOVEDNIK Ni pa naš Joža le mojster umetnostnega kovaštva, njegove dejavnosti segajo čez njegov glavni poklicni okvir, dosti je slikal na steklo, bil je izvrsten telovadec in dvigalec uteži, amatersko se je bavil celo z arheologijo, zbiral eksponate za kovaški muzej, zapisoval ljudske pesmi in anekdote in še in še bi se dalo naštevati. A najzanimivejša njegova — recimo ji kar »stranska« — dejavnost, je pripovedništvo. Malo prijateljev poznam, ki bi znali tako živo in šegavo pripovedovati — in to tudi zapisati. Ohranil je v svojih zapisih premnoge zanimivosti, ki bi bile sicer porabljene. Sam pravi: dosti treba, saj bi govorile predvsem slike Bertoncljevih kovanih umetnin! Teh pa je toliko in tako lepih, da bi bil žlahten izbor res mogoč. Zares zaslužno publicistično dejanje bi bilo izdaja take monografije: »Kroparsko umetnostno kovaštvo in njegov mojster Joža Bertoncelj.« K sreči so vse najlepše Ber-toncljeve stvaritve, tudi one, ki so bile prodane v inozemstvo, ohranjene v dobrih fotografskih upodobitvah. Torej tudi s te strani ne bi bilo ovir in težav. Edinstvena knjiga, ki bi predstavljala lepoto v železu, ustvarjeno od slovenskih rok in slovenskega srca — bi bila vsekakor dogodek ne le za nas, pač pa za ves evropski alpski svet, ki Gojenci Umctno-kovaškc šole v Kropi —- vsem Je bil Joža Bertoncelj učitelj in vzornik (slika Jc iz 1. 1952). »Spomladi zgodaj ozeleni regrat in kmalu nato požene cvet. Včasih so kroparski otroci iz njegovih stebel delali verige, kakor so jih njihovi očetje v kovačnicah kovali iz železa. Cvet kmalu dozori in veter raztrosi njegovo seme na vse strani. Tako je tudi to železarsko gnezdo trosilo v svet svoje rudarje, fužinarje in žcbljarje. Danes pa je v Kropi le še malo ljudi, ki sc spominjajo starih rudarskih časov. — Vsi, ki so se sicer Ukvarjaj z železom, rudarji in fužinarji, oglarji in tovorniki so živeli trdo življenje. Za vse pa je veljal rek: »Veselo srce ne scaga, če nima, pa strada!« MISEL NA MONOGRAFIJO Skoraj neverjetno jc dejstvo, da Slovenci ne premoremo nobene knjige o tako avtohtoni, tako močni naši umetnostni panogi kot je prav Bertoncljevo kovaštvo. Toliko vseh mogočih in nemogočih knjig izide pri nas — le o umetnostnem kovaštvu tak molk. Kaj je to morda le uboga obrt? Igračkanje s črticami in ploskvami pa zasluži tako razkošne monografije! Ideja je tu, pisateljevati in filozofirati piscu ne bi bilo zna ceniti in razumeti umetnostno kovanje. Prav in lepo bi bilo, da bi Kovaški muzej v Kropi — k? mu je bil Joža soustanovitelj — imel poseben oddelek, P&" svečen le delu Jože BertonC-lja. Vsaj to mu je Kropa, mojstrov ljubljeni domap k taj, dolžna. Nemala U«-'1'" toncljeva zasluga je, da se ime Kropa danes vsepovsod s častjo imenuje: tako mar hen kraj — pa tako velik sloves! Črtomir Zoreč Na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26.12. lahko s popustom nabavite vsakovrstne sodobne čevlje ročne izdelave vseh vrst. Se priporoča Stanko Kern Kranj, Partizanska c. 5 Zdravnik, svetuje 9 Zadnji nakupi daril Gripa Gripo ali influenco povzroča droban virus, ki se širi s kapljicami od človeka do človeka s tako naglico kot na primer promet. Kužnost virusa je velika in sprejemljivost ljudi zanj splošna, zato v zelo kratkem obdobju zboli zelo veliko ljudi. To je epidemija gripe, če zajame hkrati večji del sveta, govorimo o pandemiji. Taka pandemija je od leta 1918 do 1922 pod imenom »španska« pobrala nad 20 milijonov Zemljanov. Ker je sedanji virus odkrit v Hongkongu, so ga imenovali hongkonški in tudi letošnja epidemija ima istega povzročitelja. Bolezenska znamenja so nam vsem znana: splošno slabo počutje, bolečine v sklepih in zvišana temperatura. Sledi glavobol, nahod in pokašljevanje. Suh in dražeč kašelj draži žrelo in povzroča bruhanje. Tudi bolečine okoli pasu so posledica kašlja. Prebavne motnje, ki včasih spremljajo gripoznega bolnika, niso neka vrsta »trebušne gripe«, ampak vnetje prebavil zaradi zmanjšanja odpornosti telesa med gripo in po njej. Bolnik mora takoj v Posteljo. To je prvo in najvažnejše pri zdravljenju gripe. Največ kom-P^kacij (pljučnica, vnetje obnosnih votlin in menin-gitis) je posledica pre-bolevanja gripe na no h. Izostanek z dela bo veliko daljši, če ne preb vate gripe v postelji, am-Pak delate naprej in zalo zbolite za pljučnico. Zdravil za gripo nI. Za 'ajšanjc težav vzemite nekaj tablet aspirina, koda-tdla aH aminopirina. Cepljenje je dobra /.., Pred gripo, če je izvedeno pravočasno (med epi-tanljo se ne capi). BoSJj-*' način je cepljenje pod kožo, ker lahko lako cc- f pimo tudi stare, on R'e in bolnike s kronični Bl| boleznimi. dr. Tone Košir Marsikoga vsako leto, ko se datum približuje številki 31. december, skrbi, kaj naj kupi, kako naj razveseli svoje najbližje. Kajti te lepe navade, da razveselimo ob tej priložnosti druge, ne kaže opustiti. Takega mnenja so najbrž vsi kupci, ki prav sedaj polnijo trgovine in praznijo police — ter svoj žep. Kajti novoletna darila, pa če so še tako skromna, osušijo kar precej decembrsko plačo. Le malokdo med nami je že med letom mislil na to priložnost. Pa bi kazalo za drugo leto na primer, pripraviti posebno kuverto, kamor bi od časa do časa skrili tisočak za novoletne nakupe, ali ne? Marta odgovarja K. M. iz Sele — V Glasu vedno najprej pregledam vaše predloge. Danes pa imam tudi jaz prošnjo. Noseča sem, zato bi rada imela primerno obleko za svečanejše priložnosti. Imam svetlo kostanjeve lase, sive oči in srednjo postavo. Kakšno barvo naj izberem in kakšen kroj mi predlagate? Bi lahko obleko kombinirala tudi z bci mi čipkami ali kako drugače? Marta odgovarja: Za vas sem narisala tri modele, med katerimi izbirajte. Najbolj elegantni boste v obleki iz j-ladkepa blaga s kar najmanj Okraski. Blago naj bo mehko in volneno. Prvo obleko na levi krasijo le šivi od lamen do prsne siline. Zapenja spredaj s tremi gumbi in ima majhen I jeni šivi ter gumbi. Obleka ima na vsaki strani po dve gubi, ki napravita obleko udobnejšo. Vse tri obleke so rezane v zvon in imajo dolge rokave. Na ovratnik prve obleke lahko prišijete čipkasti ovratnik ali pa tudi navaden bel. Glede plaščev je res najbolje, da se pomenite s šiviijo. Prve 1,11 borbe in dela — 10.40 Ji minut za IIP — 10.45 Na MjJ^JušaJci čestitajo in po-5Eif° 1100 TurisUčni *W za tuio R°stc - 11 50 Ma ,Vor s Poslušalci — 12.00 ' aanašnji dan — 13.30 Ne- deljska reportaža — 13.50 Z ansamblom Moj mira Šepeta — 14.05 Slovenska zemlja v besedi in glasbi — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo koncert — 17.30 Radijska igra — 18.50 Preludij in fuga v D-duru — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 13.50 Poje Jacqueline Fran-coise — 14.00 Lepe melodije — 14.20 Melodije Latinske Amerike — 14.35 Z orkestrom Andre Kostelanetz — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glas- j beni variete — 16.35 Melodi- j je iz glasbenih revij — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in musicalov — 18.30 Po-pevke na tekočem traku — 19.00 Naši kraji in ljudje — ! 19.15 Igrajo veliki zabavni or- i kestri — 19.40 Za ljubitelje | beat glasbe — 19.50 Orgle v J ritmu — 20.05 Športni dogod-ki dneva — 20.15 Večerna ne- j deljska reportaža — 20.25 j Salzburški festival 1969 — 23.30 Novi posnetki slovenskih del — 00.05 Iz slovenske poezije 22. DECEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Zvoki iz operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dve simfonični pesnitvi Jana Sj-beliusa — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov -**■ 13.30 priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z orkestrom Ilein Hbttcr — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Scntjernejski oktet — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansainhlcm Vi lija Petriča — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra avstrijske RTV z Dunaja — 21.20 Stare melodije v novih priredbah — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Beograd DrugI program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Z niajliaimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Popevke se vrstijo — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z zborom in orkestrom Keitha Textorja — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Za ljubitelje beat glasbe — 18.45 Klavir v ritmu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Revija zabavnih melodij — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije 23. DECEMBRA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.45 Petnajst minut z ansamblom in solisti — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dva odlomka iz opere Manon — 16.00 \'r.ak dan za \as — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noć, oireci — 19.15 Minute* s triom Franca Sušnika — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.17 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Godala v noči Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Vrtiljak s popevkami — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Martin Boltcher — 18.00 Popevke današnjih dni — 18.35 Lepi zvoki — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pašti 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.15 Salzburški festival 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije 24. DECEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Iz glasben i h šol — 9.45 S pevcema Stane-tom Mancinijcm in Ivanko Kraševcc — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz oper hrvaških skladateljev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljeni pevci narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianista Mili-voja šurbeka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna j glasba iz studia radia Za-! greb — 23.40 Zaplešimo z or-I kestri Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Začnimo z majhnimi ansambli — 15.00 Melodije iz filmov — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Los des Pa-rados — 18.00 Popevke na sprehodu — 18.35 Plesna glasba — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Od popevke do popevke — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Koncert za klavir in orkester — 21.40 Žive misii — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — — 00.05 Iz slovenske poezije 25. DECEMBRA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo siopnjo — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldne pri beneškem mojstru Antonu Vi-valdiju — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz mladih grl — 14.25 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Četrtkovi glasbeni večeri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza Drugi program 14.05 Za ljubitelje popevk in ritmov — 15.00 Veliki val- čki in uverture — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob juxe-boxu — 17.35 Igrajo majhni zabavni ansambli — 18.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 18.35 Z orkestrom Mantovani — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Glasbene miniature — 21.15 Glasbeni i večeri — 22.00 Kantate naših mlajših ustvarjalcev — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK 26. DECEMBRA 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom VVeekcnd — 9.45 Nekaj melodij iz spevoigre Koštana — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Glasba za opoldne — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert zbora iz Biičovsa na Koroškem — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Po cestah in poteh — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Ljubezenski valčki — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz -klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Od popevke do popevke — 15.00 Zveneče kaskade — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Iz filmov in glasbenih revij — 18.35 Z orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za dobro razpoloženje — 20.05 Radijska igra — 20.35 Glasbena medigra — 21.15 Večer Brahm-sovih samospevov — 22.00 Festival v Bergnu 1969 — 23.10 Suita in simfonietta — 00.05 Iz slovenske poezije Tomaž Moschitz zlatarna — erama Tarvisio — Trbiž VIA VITTORIO VENETO 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, NEVOIS po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostale izdelke iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se. Televizija SOBOTA 20. DECEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 17.45 Po domače z Beneškimi fanti, 18.15 Veliki potepuh - nadaljevanje mladinske igre, 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 TV magazin, 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Novi rod — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA 21. DECEMBRA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.50 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 12.20 TV kažipot . .. Športno popoldne, 18.15 Norčije v operi — ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoreska (RTV Beograd) — 21.40 Videofon (RTV Zagreb) — 21.55 Športni pregled (JRT) — 22.25 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 22. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna oddaja, 18.30 Transport ponesrečenca v izjemnih primerih (RTV Ljubljana) — 18.50 Glasbeno dokumentarna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Znanost in mi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Skrita pristanišča in letal [ča, 21.05 Ljubezenska pesem Barncva Kcmpinskega, 21.55 Koncert ob dnevu JLA, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali ;'svct, 18.20 Znanost, 18.50 Glasbeno dokumentarna oddaja, [19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 23. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.40 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.50 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.20 Obrežje, 18.40 Torkov večer pod lipo, 19.05 Obiščite z nami Zagreb, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zakon in nered — angleški film, 21.55 Odmevi... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) 18.00 Lutke (RTV Skopje) 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Reportaža, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 24. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled, 17.45 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Pisani trak, 18.45 Naš človek — serijski film (RTV Ljubljana) — 19.15 Zvezdni trenutki (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Za vse otroke sveta, 21.35 Thula — nizozemski film, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Potopisni film (RTV Zagreb) — 19.00 Zakonska posvetovalnica (RTV Beograd) — 19.15 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 25. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.15 Veseli tobogan, 17.45 Po Sloveniji, 18.15 Pevski zbor iz Raven na Koroškem (RTV Ljubljana) — 18.45 Črnske duhovne pesmi (RTV Zagreb) — 19.30 Dedek Mraz na vasi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Budden-brookovi — nadaljevanje, 21.20 Kulturne diagonale, 22.00 Shenandoah — serijski film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.15 Pevski zbor (RTV Ljubljana) — 18.45 Glasbena oddaja, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK.i 26. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Nove dogodivščine Huckleberrvja Finna (RTV Ljubljana) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Vse ob svojem času, 19.35 Dedek Mraz za vas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 V zanki — ameriški film ... Posnetek evrovizijske glasbene oddaje iz VViesbadna ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 20. decembra jug. barv. film ZBIRALCI PERJA ob 10. uri, amer. barv. CS film STARI GANGSTER ob 16. in 20. uri, amer. barv. film ŠEHEREZADA ob 18. uri 21. decembra amer. barv. film MEC V KAMNU ob 10. uri, amer. barv. CS film STARI GANGSTER ob 15. in 19. uri, amer. barv. film ŠEHEREZADA ob 17. uri, premiera danskega filma JAZ ŽENA, II. DEL ob 21. uri 22. decembra itali j.-špan. barv. CS film SOKOLOV PLEN ob 16. in 20. uri, premiera jugosl. barv. filma OSEKA ob 18. uri 23. decembra amer. barv. film MEC V KAMNU ob 16. uri, italij.-špan. barv. CS film SOKOLOV PLEN ob 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 20. decembra premiera amer. barv. filma MEC V KAMNU ob 16. uri, amer barv. CS film STARI GANGSTER ob 18. uri, amer. barv. VV film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 20. uri 21. decembra amer. barv. film MEC V KAMNU ob 14. uri, amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 18. uri 22. decembra amer. barv. CS film STARI GANGSTER ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 18. uri 23. decembra amer. barv. CS film ZLATA MRZLICA ob 16. in 20. uri, jugosl. barv. film OSEKA ob 18. uri Cerklje KRVAVEC 20. decembra amer. barv. film OPERACIJA OPIJ ob 19. uri 21. decembra amer. barv. film OPERACIJA OPIJ ob 16. uri Tržič 20. decembra danski barv. VV film JAZ ŽENA, II. DEL ob 17.30 in 19.30. Kamnik DOM 20. decembra šved .-danski film JAZ, LJUBIMEC ob 17.30 in 19.30. 21. decembra šved.-danski film JAZ, LJUBIMEC ob 15., 17. in 19. uri 22. decembra danski barv. VV film JAZ ŽENA, II. DEL ob 17.30 in 19.30. 23. decembra danski barv. VV film JAZ ŽENA, II. DEL ob 17.20 in 19.30. j£5. 7*10 20.—21. decembra "oan. barv. ( 5 film MJENr *AD- NJA : m 22. decembra barv. CS tikn NA SVIDENJE, PUNČKA 23. decembra amer. barv. film PO SLEDI ZLOČINA Jesenice PLAVŽ 20. —21. decembra amer. barv. film PO SLEDI ZLOČINA 22.—23. decembra špan. barv. CS film NJENA ZADNJA PESEM Žirovnica 21. decembra italij.-franc. barv. CS film OKOVI GROZE Dovjc-Mojstrana 20. decembra italij.-franc. barv CS film OKOVI GROZE 21. decembra švedski film JAZ, ŽENA Kranjska gora 20. decembra amer. barv. CS film HLADNOKRVNI K V/NJENEC 21. decembra franc. barv. CS film PET FANTOV ZA SINGAPUR Javornik DELAVSKI DOM 21. decembra amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 17. uri, amer. barv. CS lilm NA SVIDENJE, PUNČKA ob 19. uri Radovljica 20. decembra amer. švic. barv. film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 18. uri, angl. barv. CS film DALEČ OD PONORELE MNOŽICE ob 20. uri 21. decembra amer.-švic. 18. uri, italij.-špan. barV, barv. film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 14. in film ADIO, TEXAS ob 16. in 20. uri 22. decembra italij.-špan. film PET MAŠČEVALCEV ob 20. uri 23. decembra italij.-špan. barv. film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 20. uri Bled 20. decembra amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV ob 17. in 20. uri 21. decembra amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV ob 10., 15., 18. in 20. uri škofja Loka SORA 20. decembra amer. barv. film SLAVNI FANTJE ob 18. in 20. uri 21. decembra amer. barv. film SLAVNI FANTJE ob 15., 17. in 20. uri 22. decembra jugosl. barv. film IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA ob 18. uri 23. decembra jugosl. barv. film IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA ob 18. in 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 21. decembra, ob 10. uri za IZVEN — Mi-noli-Griin: VILINCEK Z LUNE PREDPREMIERA, ob 16. uri za IZVEN — Levstik-Griin: KASTELKA PONEDELJEK — 22. decembra, ob 15. uri Minoli-Griin: VILINCEK Z LUNE, zaključena predstava za VZGOJNO VARSTVENO USTANOVO KRANJ, ob 17.30 pa zaključena predstava za osemletko Preddvor TOREK — 23. decembra, ob 16. uri Minoli-Griin: VILINCEK Z LUNE, zaključena predstava za osemletko Cerklje Prodam Prodam PEC gorenje in dva nova ženska PLAšCA* Jenko, Bled, Cesta svobode f 5691 Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku "8 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 52, Cerklje 58il Prodam lepa JABOLKA P« 0,70 din. Voglje 85, Senci* Po ugodni ceni prodanj komplet DNEVNO SOJ*1' astra. Preddvor 83 »8 Prodam dve Modelni OKN* na rolo in VHODNA VRAl J-Remic, Šenčur 244 13, 5825 Kranj (Primskovo) .JIa.* Prodam težkega PRASic* za zakol. Voglje 73, Scncur^ Prodam GLAVO » BELINI STROJ. RcŠcva Prodam PRAŠIČA /a zakol-Orehovlje 13, Kranj Prodam mladega Kranj« ulica Milene Korjg jeve 4b (Primskovo) Prodam PLINSKO '"g? soppaea. Kranj, Jezerska _9 sta 142 ,.„1 Prodam PRAŠIČA za »{"Jj Sp. Bela 3, Preddvor Prodam KRAVO, ki bo c trtic teletila in rRASS Polica 2, Naklo J£A. Prodam 200 kg težkega SICA. Srednja vas 50, Sene Prodam PRAŠIČA za zakol. Naklo 101 5833 Prodam 630 kg težkega VOLA za pleme. Ažman Simon, Lancovo 28, Radovljica 5934 Prodam novo trajno žarc-Čo PEC kiipersbusch za 1480 din. Pintar Filip, Stražišče, Stražiška 30, Kranj 5835 Prodam 8 in 13 tednov breji SVINJI ali zamenjam za BIKA. Zg. Brnik 7, Cerklje 5836 Poceni prodam novo traj-no žarečo PEC kiipersbusch. Liuhar Miklavž, Valjavčeva 13, Kranj 5837 Prodani suha bukova DRVA. Smlcdniška 78 b, Kranj 5838 Prodam KRAVO s TELETOM ali 5 mesecev brejo. Žemlja, Vrba 23, Žirovnica 5839 Prodam ROČNO ŠKROPILNICO, MLIN za sadje, VRATCA za peči, KLOPOTEC 2a v sadovnjak, 200-Iitrski SOD za gospodinjsko olje, Sobna VRATA, novo PRE- , PROGO 2 X 3 m, DIVAN, ZIMO, KAD za zelje, emajiira-J« DEŽE za mast, SOBNO pEC zephir in ULTRAPAS [Pasovi). Krulc — Štingel, Kranj, Kajuhova 28 5840 Prodam dva KONJA, te/ka £ad 500 kg, in 9 mesecev j^jo KRAVO. Pšenična Po-•fca 3, Cerklje 5841 Prodam otroško POSi 'E-JLJICO z opremo. Završnik, Tomšičeva 30, Kranj 5842 Prodam dva debela PRAMCA. Prcbačcvo 25, Kranj 5843 > Prodam KLAVIRSKO 1IAR-!!u)\'IKO, 80 basov, in PLETENJI STROJ regina. Skoko-v» 9, Kranj (Stražišče) 5844 Prodam SLAMOREZNICO sPeiser s puhalnikom in ve-rjKo. Cerklje 44 5845 Prodam 6 tednov stare PPASTCKE. Cirče, Staretova B. Kranj 5846 diodam 3 m suhih DRV. Kranj, Jezerska cesta 92 a 5847 Prodam suha hrastova DHVA. Sp. Bela 2, Preddvor 5848 , Prodam dobro ohranjeno klll'injsko KREDENCO. M i Cer>. Krašnova 10, Kranj 5849 Prodam lahke in dvoie to-JOrne VPREZNE SANI ter JJIJNO PEC. Lahovče 13. V^klje 5850 fc Prodam 4 tedne starega SKCA za rejo, težkega 120 h 1')'.runtov. Mengeš, Gorenj-5,ka <. ta 10 5851 -Prodani 11 tednov staro 'VINJO. Grad 43, Cerklj 5852 -Prodam 110 kg težkega PRA-*1CA. Voglje 65, Šenčur 5553 -Prodam PRAšTCA za zakol. *ednja vas 55, Šenčur 5854 , P'odam dva PRAŠIČA, tež-,.a Po 150 k«. Pšata 17, Cerk-,JC 5855 p. 11,1 h m 6 tednov stare ^AšlCKE in PRAŠKA za *ak"L Zalog 11, Cerklje 5C56 * Prodam PRAŠIČKE. La-0vče 61, Cerklje 5857 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kern, Komenda 5859 Prodam dva meseca brejo KRAVO. Majeršič Jakob, Tržič, Koroška 25 5860 Prodam dobro KRAVO mlekarico, Suha 39, Kranj 5861 Poceni predam dve lončeni PECI (ležalna in kamin). Naslov v oglasnem oddelku 5862 Prodam skoraj nov LITO-ŽELEZEN KOTEL meteor za centralno kurjavo, 28.000 kal. Naslov v oglasnem oddelku 5863 Prodam »ŠROTAR«. Sp. Bela 7, Preddvor 5864 TELEVIZOR orion prodam za 450 din. Glas, Gorenjesav-ska 10, Kranj 5865 Prodam 8 let staro KOBI LO ali menjam za govejo živino. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 5866 Poceni prodam nov ŠTE DILNIK (elektrika, plin) gorenje. Justin Boris, Trboje 80 5882 Prodamo nova dvokrilna vrata 68 X 210 cm — Hišni svet Moste št. 37, p. Žirovnica Kupim rabljen STROJ za izdelavo zidne opeke. Sv. Duh 72, p. Školja Loka 5867 Kupim PODSTAVEK za šivalni stroj in litoželezno STOJALO. Juvančič Jože, Poči reča 49, Medvode 5868 Kupim suhe SMREKOVE DESKE 2, 4, 5 in 6 cm. Naslov v oglasnem oddelku 5868 Kupim »SEKULAR« in »ŠROTAR«. Prcbačcvo 72, Kranj 5869 I Kupim suhe BUTARE. Cer- i kije 46 5870 Jjgodno prodam ZIMSKA ft»Ol.KA. Zg. Brnik 4, (V>-5858 Gostilna »Avguštin« Radovljica Vabimo vas na prijetno silvestrovanje, obenem želimo našim cenjenim gostom srečno novo leto 1970 ^Statiovanja Iščem prazno SOBO v Kranju. Plačam naprej, tudi v devizah. Okroglo 10, Naklo ali telefon 21-277 5764 SOBO s centralnim ogrevanjem in souporabo kuhinje in kopalnice oddam zdravi ženski, ki bi 5-krat tedensko v dopoldanskem času varovala 5 mesecev starega otroka. Ponudbe oddati pod »ogrevana soba« 5880 Uslužbenka išče neopremljeno SOBO v Kranju. Telefon 21-122 Kranj 5881 Prodam FIAT 750, letnik 62. Predoslje 22, Kranj 5871 Prodam skoraj nove SNEŽNE VERIGE za 15coIske gume. Zg. Besnica 16 5872 Prodam zelo dobro oh rani'-n AVTO AMI 6. Košak, Medvode 116 (bloki) 5873 Prodam SNEŽNE VERIGE in ZIMSKE GUME z obroči za vw 1200. EiraSe 30 pri Lescah 5874 Prodam FIAT 750, letnik 64. Zg. Duplje 41 5875 Prodam RENAULT R 10. Telefon 22-900 Kranj 5876 Prodani dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1964. Plača se lahko tudi s čekom. Eržen, Scvlje 28, Selca 5877 j Prodam ZASTAVO 750, let- j nik 68 in visok otroški i ŠPORTNI VOZIČEK. Naslov j v oglasnem oddelku 5878 | Prodam zelo dobro ohra» njen FIAT 600 D. Rozman Franc, Kranj, Ljubljanska 5 5879 Prodam FIAT 620 z diesel motorjem, 21. Torovo 10 nad Ljubljano pri Vodicah 5889 Starejša ženska išče UPOKOJENKO od 50 do 65 let. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5883 Prireditve Gostišče pri JANCETU iz SREDNJE VASI priredi v soboto ZABAVO S PLESOM. Igra trio ORFEJ. 5884 Gostilna ZAJC LAHOVCE prireja veliko SILVESTROVANJE in vam sporoča, da ima še prosta mesta. Pohitite z rezervacijo. Vljudno vabljeni! 5885 DRUŠTVO ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV JESENICE še sprejema prijave za tečaj za pridobitev poklica »VOZNIK MOTORNIH VOZU.«, in sicer vsak torek, četrtek in petek do konca decembra v času od 16. do 18. ure v pisarni na Jeseni-cali, Rogljeva 1. Strokovna izobrazba bo potrebna tudi AVTOTAKSIJEM IN ZASEBNIM AVTOPREVOZNTKOM. Pa tudi podjetja naj opozorijo svoje šoferje, ki še nimajo strokovnega izpita 5812 OBVEŠČAM cenjene stranke, da zaradi preobremenjenosti ne morem sprejemati mesa v predelavo do 31. januarja 1970. Konc Alojz, Naklo 24 5809 Cenjenim gostom sporočam, da sem prevzel v zakup GOSTIŠČE »RUPA« v Srednji vasi 87, Bohinj, telefon Bohinjska Bistrica 76-187. Postrežemo vam lahko s spe-cialitetami na žaru, domačo jedačo in pristnimi vini. SE PRIPOROČAM! Verčič 5806 GLASBA, ki še ni oddana za SILVESTROVANJE, naj sporoči. Ponudbe oddati pod »gostilna« 5886 Zamenjam večjo NJIVO na Podrcči, okrog 1600 m2 za manjšo zazidljivo PARCELO ali GOZD kjerkoli. Ponudbe oddati pod »ugodna menjava« 5887 Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekel o Lukancu Marjanu iz Dupelj, neresnične. Cakš Anton, Tržič, Partizanska 23 5888 Loterija Poročilo o žrebanju 51. ko- la srečk, ki je bilo dne 18. XII. 1969. Srečke so zadele s končnicami din 70 20 33160 500 22010 500 467450 10.000 577630 10.000 401 100 691 50 9971 200 243201 10.000 829191 50.000 02 10 54872 500 77102 2.010 356572 10.000 720412 100.000 3 4 55593 1.004 76823 2.004 83743 504 04 30 5364 200 60974 500 904684 10.000 5 4 17095 504 35855 1.004 539055 10.004 36 10 18466 500 45116 500. 266546 10.000 07 20 3447 200 23517 500 795267 10.000 68 10 7098 200 68678 500 872318 10.000 59 10 5309 200 04469 1.000 126199 10.000 Zahvala Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji smrti dobrega moža in strica Jožeta Dežmana se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Hvala dr. Martinčiču za zdravljenje, dr. Mihu Koselju za tako pogoste obiske, g. župniku, pevcem, vsem gasilcem, posebno predsedniku Toniju Rozmanu za poslovilne besede in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh, še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Vida in drugo sorodstvo Duplje, dne 15. decembra 1969 Zahvala Ob boleči in prezgodnji izgubi moža, očeta in starega očeta Franca Grašica se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sem Franceljnu Dolharju in sosedom, darovalcem cvetja, upokojencem za ganljivo petje, ZB Kokrica, gasilcem, g. župniku in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, ter tov. Snedicu za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marija, sin Marjan in hči Amalija z družinama Kokrica, 7. decembra 1969 V noči od 16. na 17. december so našli Zalesnika Franca, starega 40 let, iz Zg. Bitenj mrtvega v njegovi sobi. Komisija, ki je ugotavljala vzrok smrti, je ugotovila, da se je pokojni pred smrtjo močno opil, nato pa odšel v svo- jo sobo in priklopll električni kuhalnik in peč. Ko ga je začelo dušiti, je kuhalnik in peč odklopil bi nato v trenutkih pred smrtjo razmetal stvari po sobi. Vendar pa si zaradi vinjenosti in slabega zraka ni mogel več pomagati. Preiskovalni sodnik Je odredil obdukcijo. V torek, 16. decembra so našli v stanovanju mrtvo Marijo Zupan, staro 66 let, iz Tržiča. Zdravnik je ugotovil, da je pokojnica umrla zaradi gripe. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi žene, mamice, stare mame, sestre, tete in svakinje Marije Piskernik se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in izrazili besede tolažbe ob tej težki uri. Neutolažljivi: Piskernikovi in ostalo sorodstvo Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, sestre in snahe Jevrosime Stojković se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, kakor tudi vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Še posebej sc zahvaljujemo komisiji za civilne pogrebe in kolektivu skladišča Kokra, obratu kon-taktor tovarne Iskra, vsem organizacijam Vodovodni stolp in ObSS Kranj. žalujoči: mož Cvetko, otroci Vera, Raco in Perica ter brat Dobri z ženo Vero Kranj, dne 12. decembra 1969 Vlom v samopostrežno trgovino V noči na 18. december je neznanec ali pa jih je morda bilo več, vlomil v samopostrežno trgovino Merkator v Bistrici pri Tržiču. V notranjost jc prišel skozi vrata, ki jih je odprl s podobnim ključem. Iz zidne blagajne, ki jo je na silo odprl, je odnesel 3600 din. SENTA skladišč« Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22-033 (bivši Exoterm) VAM NUDI: 0 najkvalitetnejšo moko vseh vrst $ testenine »Bačvanka« 9 vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Nesreče tega tedna Poledica, ki je v sredo cel dan prekrivala ceste po vsej Sloveniji, je povzročila tudi na Gorenjskem precej trčenj. Na srečo je bilo od 14 nesreč, ki so se ta dan pripetile, le dvoje nesreč hujših. Poledica je povzročila tudi večje zastoje v pro^ metu. Avtobusi so vozili z zamudami, pred manjšimi ali večjimi vzponi na gorenjski cesti pa so stale kolone avtomobilov, ki so čakale na odjugo al: pa na posipanje s soljo. V bližini Zminca, sta v sredo, 18. decembra, opoldne trčila tovorni avtomobil, ki ga je vozil Franc Potočnik iz Škofje Loke in voznik osebnega avtomobila Maks Brglez iz Ljubljane. Nesreča se je pripetila pri srečanju v blagem ovinku. Voznik osebnega avtomobila je pred srečanjem zaviral, vendar pa avtomobila nI mogel ustaviti na poledeneli cesti, tako da jc trčil v tovornjak. V nesreči je bil Maks Brglez huje ranjen. Škode na vozilih pa je za 6000 din. Na poledeneli cesti v Bistrici je v sredo nekaj po drugi uri popoldne voznik osebnega avtomobila Albin Lampe iz Lesc zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na skrajno desno stran ceste in tu zadel Val terja Šinkovca, ki je stal ob cesti. Šinkovec je bil v nesreči lažje ranjen. Zaradi poledenele Koroške ceste in neprimerne hitrosti je v sredo zvečer v Kranju voznica osebnega avtomobila nemške registracije Alenka Crnčec iz Ljubljane zapeljala na levo stran vozišča in trčila v nasproti vozeči osebni avtomobil, voznik Matija ing. Nadlžar iz Kranja Za Crnčcvo je pripeljal še osebni avtomobil, voznik Marjan Zore iz Lavrice pri Ljubljani in zaradi neprimerne hitrosti trčil v avtomobil Crnčeve. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 7000 din. L M. Zahvala Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše drage sestre in tete Ane Trdina se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam pomagali v težkih trenutkih in izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni za poslovilne besede pred domom, pred spomenikom NOV in pred odprtim grobom, tovarni Gorenjska predilnica, krajevnemu odboru ZB, NOV in krajevnemu odboru ZVVI Bitnje, dobrim sosedom za poiTK* ln razumevanje* Posebno zahvalo smo dolžni dr. Minki in Vinku Vrb-njaku za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin. Žalujoči: sestra Angela, brata Franc in Jože z družinama ter družina Plevček Zg. Bitnje, 15. december 1969 ii i »mmmtuammsifu \mtmmMummwmmmmmmmmmmmmmmmmuwmmmmmummmmmmmummmmmmmmmm Zahvala Ob težki Izgubi naše drage mame Ivanke Hrovat SC najlepše zahvaljujemo za zdravljenje in lajšanje bolečin primari ju dr. Brandstctterju, dr. Andolšku, strežnemu osebju jeseniške bolnice in dr. Cernetu. Zahvaljujemo sc sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih dneh in sočustvovali z nami. Iskrena hvala g. župniku p Bogdanu, gasilski četi Mošnje in vsem, ki ste mamo spremili na zadnji poti i.i it poslovili od nje. Žalujoči: sin Tone, hčerki Joži in Ivanka z družinami Gorica, Radovljica, Vrbnje, 11. decembra 1969 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dobri mož, stari ata in brat Peter Draksler upokojenec Pogreb bo v soboto, 20 decembra, ob 15. uri i/, hiše žalosti na pokopališče v Mavčiče. židujoči: žena Ivana, otroci Anka, Mici in Peter z. družinami, se~ stra Pavla in drugo sorodstvo. Podreča, 18. decembra 1969 Zahvala Ob prerani izgubi naše dobre žene in mame Ivane Pogačnik sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam nudi U pomoč, izrekli sožalje, poklonili vence in jo spre mili na njeni zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo duhovnikoma, govorniku ter kolektivom iskra Lip-niča, Iskra Otoče, Plamen in Klavnica Radovljica. žalujoči Jurčkovl Sr. Dobrava, 17. decembra 1969 INVALIDI BOLJŠI OD VOJAKOV Tudi letos so se invalidi športnega društva Borec iz Kranja in vojaki garnizije »Stane Žagar« iz Kranja pomerili v več športnih panogah v počastitev dneva JLA. V plavalnem dvoboju so bili najboljši invalidi. Pomerili so se v disciplini 25 m prosto. Vrstni red najboljših: 1. Derling (Borec), 2. Mila-nović (JLA) 3. Meglic (Borec). Tudi v vaterpolu so zmagali invalidi. Borec je premagal JLA s 5:2. P. D. VELIKANJE IN ŠORLI V DRŽAVNI REPREZENTANCI Zvezni kapetan za vaterpolo Ante Lambaša je poklical na skupne priprave mladinske državne reprezentance tudi Kranjčana Vinka šorlija in Jožeta Velikanjo. Zaradi nerednega treninga šorlija vodstvo kluba razmišlja, da bi namesto šorlija poslal na priprave, ki bodo od 17.— 30. januarja na Reki, bolj prizadevnega in talentiranega vaterpolista Mircta Malavašiča, Nedvomno je to spet veliko priznanje za kranjski vaterpolo šport. P. D. PRVENSTVO TRIGLAVA V KEGLJANJU Na letošnjem prvenstvu kranjskega Triglava v kegljanju sta Jože Turk in Cvetka Čadež ponovila lanskoletni uspeh. Največ tekmovalcev je nastopilo v članski konkurenci (več kot 200). Med starejšimi člani je bil najboljši Po-tušek, pri mladincih pa Miro Jenkole. Vrstni red pri članih: 1. Turk, 2. Kordež, 3. Ambro-žič, 4. Prijon, 5. Jereb itd. P. D. Triglav In Kranj v Lendavi V soboto in nedeljo bo v Lendavi drugi del prve slo-venske članske lige v namiz-nern tenisu. Od gorenjskih Moštev nastopata v prvi ligi ]p Triglav in Kranj. Ekipa Triglava ima precej možnosti 2a sam vrh tabele in s tem s°delovanje na državnem ?^'Pnem prvenstvu. Ekipa •■Kranja pa se bori za obsta-p£* med najboljšimi slovenskimi klubi. Ekipo Kranja v tret i slovenski ligi * nedeljo sc jc v šoli Si-pona Jenka v Kranju konča- . četrta slovenska liga v na-Naiern tenisu. Sodelovalo je Pj-Vet slovenskih ekip. Naj-Več uspeha so imeli igral-c' Žabnice, ki je edina k'Pa brez poraza. Od °sta]ih gorenjskih predstavnikov se je dobro uvrstila ekipa Naklega, ki je zasedla četrto mesto in Sava s šestim mestom. V tretjo slovensko ligo se je tako uvrstila Zabnica in družabni klub Kajuh iz Ljub^ane. Od posameznikov pa je bil najboljši Jože Antolič (Zabnica). A. Novak bosta okrepila Niko inž. Bevk ter Stane Trdina, ki sta se pred kratkim vrnila iz JLA. Na Jesenicah pa bo prva slovenska liga za članice. Tudi tu ima Gorenjska dva predstavnika Jesenice in Triglav. Ekipa Jesenic se bori za prvo mesto z ljubljansko Oliinpijo, medtem ko je Triglav tretji. A. Novak V Hiranju im boljši I f ^Hj Kmalu se bo pričelo tekmovanje v republiški keglja-ški ligi. Z Gorenjske bodo v tej konkurenci nastopile naslednje ekipe: Triglav, Jesenice in Kranjska gora. V Kranju je bil pred dnevi kvalifikacijski turnir za najboljšo ekipo Gorenjske, ki se bo pomerila na turnirju v Ljubljani za nove člane republiške lige. Najboljša je bila ekipa Ljubelja iz Tržiča, Bled je bil drugi in Elektro tretji. P. D. prvak prvega dela V petem kolu občinske na-miznoteniške lige je največje presenečenje napravila ekipa Naklega, ki je v gosteh premagala ekipo žabnice s 5:4 in si tako zagotovila prvo mesto v prvem delu lige za sezono 1969/70. Rezultati 5. in 6. kola: 1. razred — Dijaški dom : Sava 5:3, zabnica I : Naklo I 4:5, Voklo I : Duplje I 5:2, Triglav I : Dijaški dom 5:2, Sava : Golnik 3:5, Naklo I : Duplje I 5:1, Voklo I : Zabnica I 2:5, Golnik : Triglav I preloženo; 2. razred — Kranj I : Duplje II 5:0, zabnica II : Naklo II 5:2, Voklo II : Visoko I 5:1, Triglav II : Proleter 5:0, Zabnica II : Kranj I 5:2, Visoko I : Triglav II 5:2, Proleter : Voklo II 2:5, Duplje II : Naklo II preloženo; 3. razrei — Kranj II : Triglav III 0:5, Olševck : Visoko II 5:0, Dijaški dom II : Cerklje 5:0, Šenčur : zabnica III 5:2, Naklo III : Kranj II 5:0, Dijaški dom II : zabnica III 5:0, Visoko II : Cerklje 5:0, Triglav III : Šenčur preloženo. V prvem razredu vodi ekipa Nakla, v drugem Triglav II in v tretjem Triglav III. A. Novak Na igrišču pod Mežakljo bo v nedeljo zvečer ob 18. uri mednarodna hokejska tekma za alpski pokal med Innsbruckom in Jesenicami. že štirinajstič Za nami je prva polovica hokejskega državnega prvenstva. Ker letos boji potekajo za državni naslov po novem sistemu, igra vseh šest moštev kar štirikrat med seboj. In kaj je pokazala prva polovica prvenstva? Tri-najstkratni državni prvak izpod Mežaklje zmaguje na vseh jugoslovanskih drsališčih in že sedaj vodi s sedmimi točkami. Boj za prvo mesto je s tem praktično že končan. Jeseničani so že v prvi polovici prvenstva dokazali, da v Jugoslaviji nimajo tekmeca in tako bodo trinajsti zvezdici dodali še štirinajsto. Na drugem mestu je ljubljanska Olimpija s trinajstimi točkami. Enako število točk ima tudi zagrebški Medveščak, toda slabšo razliko v golih. Na četrtem mestu s šestimi točkami so mladi igralci Kranjske gore, ki imajo veliko upanje za obstanek v ligi. Predzadnji je beograjski Partizan, zadnja pa vevška Slavija, ki se bo po vsej verjetnosti poslovila od elitne jugoslovanske hokejske lige. Lestvica: L Jesenice 10 10 0 0 118:19 20 2. Olimpija 10 6 1 3 76:28 13 3. Medveščak 10 6 1 3 57:37 13 4. Kranjska gora 10 3 l) 7 24:66 6 5. Partizan 9 2 0 7 22:88 4 6. Slavija 9 1 0 8 17:76 2. D. Humer Pričetek sankaške sezone : Pokljuki bo jutri, v nedeljo, spominsko tekmovanje memorial Prešernove brigade, na *ftHH bodo nastopili skoraj vsi najboljši slovenski smučarski tekači. V nedeljo začne s tekmovalno sezono tudi sankaški klub Jesenice. Kot prvo tekmovanje je na programu klubsko prvenstvo. Potekalo bo na cesti Plavški rov t — Erlahova žaga s pričetkom ob 9. uri. Tekmovalna proga bo naravna, njena dolžina pa bo zna- šala 850 m s poprečnim padcem 16 stopinj. Naslov klubskih prvakov bodo branili v skupini tekmovalnih sani pri mladincih Brane štefelin, pri članih pa Maks Klinar, v skupini navadnih sank pa pri članih Drago Doki. J. Jelovčan Pomagajmo kmetu Za banjaluške otroke Kranjčani, Gorenjci, podprite humano akcijo kiparja Petra Jovanoviča Fantek spi. Najedel se je bil, napil toplega mleka in sedaj sanja. Bujna domišljija in otroška lahkovernost sta ga naredili velikega, močnega. Posadili sta ga na vranca, mu potisnili puško v roke in ga pokrili s sombrerom. Zdaj je kavboj, čez pet minut bo morda pilot, nato vesoljec. .. Zunaj, onkraj zamrznjenih šip, pa sneli, sneli brez prestanka. Tudi v Banja Luki sneli. Ampak tamkaj nihče ne sanja. Ni časa, ni prilolnosti za kaj takega. 12 tisoč ljudi — in vmes je veliko otrok — s* stiska po ruševinah, iščoč zavetja pred mrazom. In kadar jim uspe zatisniti oči, zdrknejo v mrtvilu podoben spanec brez prividov, brez sladkih blodenj. Avtor gornje risbe je Peter Jovanovič, znani kipar-samouk iz Spodnje /etine (Poljanska dolina). V ponedeljek, 22. decembra dopoldan, bodo v galeriji kranjsko Mestne hiše odprli razstavo petdesetih njegovih del, nastalih med obiski otroških vrtcev in šol. Kulturni dogodek, katerega pokrovitelja in soorganizatorja sta uredništvo Glasa in Gorenjski muzej, ni zgolj navadna ■kovna prireditev; razstavljene slike so namreč naprodaj — cena je enotna: 50 N din za podobo — celotni izkupiček pa namerava Jovanovič poslati v Banjaluko kot pomoč trpečim otrokom. Razstava bo odprta do {ključno srede, 24. decembra, in sicer vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19.30. Kranjčani In drugI Gorenjci, učenci, dijaki in študentje, kupujte risbe in podprite humano odločitev Petra Jovanoviča. Namesto da raz-metujete denar za OOVOlatM čestitke, ki romajo v koš, podarite sorodniku, prijatelju ali znancu sliko. Verjemite, precej bolj jo bo vesel. (Nadal j .s 1. strani) dokaj vztrajno stagnira. Prav to so po njihovem mnenju spoznali sosedje v Avstriji, ki so pojav prevelikih socialnih oziroma materialnih razli!: ned zaposlenimi v drurrV janogah in kmet' jr'.\.: res — in to dokaj uspešno — s cmečkim turizmom. S pre-:ejšnjimi vlaganji v področja s turistično tradicijo so lspcli odpraviti prevelike -azlikc. Z vlaganji v kmečki turizem so zadeli več muh aa en mah: Ljudje so ostali na kmetijah in se še naprej bavijo s kmetijstvom, dohodek od turizma pa jim predstavlja dodatni vir; naselja (stavbe) so obdržala prvotno obliko, dvižnih so turistično kulturo orebivalcev; ustregli turistom, ki med letnim odmorom be-že iz mest in ropota na deželo (v mir) — takšnih pa je vsak dan več; prepričati najbolj nejeverne, da turizem ni le konjiček, marveč še kako pomembna gospodarska dejavnost, od katere imajo velike koristi vse panoge gospodarstva itd. »Ne gre za to, da bi posnemali tuje odločitve in ukrepe. Res pa je, da nam njihove izkušnje lahko veliko koristijo, posebno, ker so geografske in druge značilnosti podobne našim. Ce bi na področjih v Sloveniji, kjer je turizem že sedaj dokaj razvit z ugodnimi krediti omogočili razvoj kmečkega turizma, bi lahko rešili prenektera pomembna vprašanja za našega kmečkega proizvajalca, ki za zdaj ponekod ne vidi prave perspektive v kmetijstvu in se zato seli s kmetije v mesto.« Takšne so bile ugotovitve strokovnjakov republiških ustanov. Direktor Gorenjske kreditne banko Rudi Hlebec je dejal, da ima Gorenjska kreditna bnnka na ten področju precej izkušenj. S kreditiranjem zasebnega turizma so začeli pred -11 leti v Bohinju. Lani in letos pa so poskusili s krediti za ureditev vzornih kmetij na loškem in kranjskem podro'ju. In pokazalo se je, da so se tovrstne naložbe turistično obrestovale. V razpravi pa so potem opozorili na vrsto vprašanj, ki bi jih bilo treba upoštevati pri razvijanju kmečkega turizma. Poudarili so, da bi pri tem morale sodelovati tako šole, urbanisti, projektan- ti, republiški organi, občinske skupščine in seveda tudi banke. Vsi so tudi pozdravili odločitev Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, da se je odlepila za obravnavo tega vprašanja in poudarili, da bo '.o posvetovanje veliko pripomoglo za nadaljnje razprave v Sloveniji. Kako pomembna je odločitev Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, da sc je odločila za obravnavan ie oziroma razvoj kmečkega turizma, pa nam med drugim kažejo tudi besede predsednika radovljiške občinske skupščine. Dejal je, da je čas, da našemu kmetu, ki ponekod ni več kmet, ampak revež, pomagamo. A. žalar Danes v Dupljah podelitev pokala V dvorani gasilskega doma bo danes ob 18. uri športno - zabavna prireditev, ki jo organizira TVD Partizan iz Dupclj skupaj z. uredništvom Glasa, kjer )omo podelili najboljšemu gorenjskemu športniku Peru štefančiču pokal, hkra-J pa tudi najboljši go-•enjski ekipi HK Jesenice. Kot smo že poročali je :a to prireditev izredno ve-Iko zanimanje, saj se obc-:a zelo zanimiv program, v katerem bodo sodelovali joleg najboljših gorenjskih športnikov še ansam- bel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna, ansambel Veseli trgovci in humorist Marjan Roblek. Pri prireditvi pa bodo s svojimi nagradami sodelovala tudi naslednja podjetja: gostinsko trgovsko podjetje Central Iz Kranja, ki je pokrovitelj prireditve, Murka Lesce, Lian Begunje, AIp-les Železniki, Kokra Kranj, Živila Kranj in En-glneering iz Kranja. Na voljo Je še nekaj vstopnic v trgovini »Kle-menček« v Zg. Dupljah. J. Javornik V četrtek zaradi poledice ponekod vozila niso mogla ne naprej ne nazaj. — Foto: F. lVrda'1 X: novoletni v Kranju &rŽ6m