EDITION:„PROGRES iiiiiiiii! METROPOLA NOVO MESTO iVko želite res dobre, strokovne, zanesljive in hitre Informacije o Vaših trgovskih, kreditnih in drugih razmerah, — obrnite se na prvi najstarejši strokovni domači informativni zavod VIKTOR BLAŽIČ LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št. 2/1. 449 Zaloga „PFAFF“ m Zaloga „PUCH“ šivalnih strojev. W koles. IGN. VOK, Novo mesto • Linl>'iailska cesta- NOVA JUGONETALIJA tovarna kovinastih izdelkov d. z o. z. LJUBLJANA = Aškerčeva ulica št. 3. = Ustanovljeno leta 1379. TELEFON štev. 2553, KLJUČAVNIČARSTVO AVGUST MARTINČIČ Prvo in edino podietje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v dravski banovini LJUBLJANA, rimska cesta u Priporoča se za naročila novih valjčnih zastorov (rolet) in soinčnih plaht ter za popravila. Stalna zaloga vseh potrebščin za rolete in solnčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. Izvršuje vsa ključavničarska dela in popravila. — Avtogensko varenje. Točna postrežba! Zmerne cene! Industrija perila IVAN MEDIC NOVO MESTO (dravska banovina). Čekovni račun Ljubljana št. 12.939. Brzojavke: Medic, Novo mesto. Telefon št. 9. Podjetje je bilo ustanovljeno. k ter zaposluje okoli 150 d j 'p«'r^po< 1922. Tovarna je moderno urejena jrekije vsakovrstno moško in žensko perilo, ki ©?r*ijao^M po vsej državi. Podjetje je pri odjemalcif^^^^^brem glasu radi točne in solidne postrežbeH^^j^vrstne izdelave. Podjetnik je obrat v poslednjem času znatno povečal, tako da bo v bodoče svoje odjemalce še bolje in hitreje postregel ter v vsakem oziru zadovoljil. RADIO -TERMALNO KOPALIŠČE LAŠKO. Največja radio-aktiviteta termalnih izvirov s toplino 3872° C. Indikacije. Subakutui in kronični zglobni revmatizem. Protin (gilit) in protindiateza. Mialgije in mišični revmatizem. >ev-ralgije in nevritide (fsliias, neuritis). Kronična gnojenja in vnetja. Bolezni v trebuhu in notranjih organih, arterioskleroze. Kronične bolezni kože (sklerodermija), nervoza živcev itd. Stanovanje. Najbolje stanujejo p. n. gosti v Zdraviliškem domu s preko IOO sobami. Električna razsvetljava. Prvovrstna voda gorskih izvirkov v vseh nadstropjih. (Ce primanjkuje stanovanj v Zdraviliškem domu, morejo p. n. obiskovalci stanovati v raznih prenočiščih in privatno.) Hrana. V Zdraviliškem domu je restavracija, kjer se nudi po zmernih cenah prvovrstna hrana a la carte ali menu. Na zahtevo dietična hrana. P. n. gosti imajo absolutno svobodo glede obskrbe. Solnčne kopelji in kopeljf v Savinji morejo obiskovalci uporabljati vedno brezplačno iz Zdraviliškega doma ob obali Savinje. Železniške zveze. Laško stoji ob glavni progi Beograd-Dunaj. Promet potniških vlakov številen. Postajanje brzovlakov. Odprto celo leto in edino za zimo urejeno radio-termalno kopališče v Jugoslaviji. v J . .. ; Pojasnila in prospekte pošilja: UPRAVA RADIO-THERME LAŠKE TOPLICE pri Celju. DRUŽBA Z O. Z. L]liBL33tff), Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej). Telefon interurb. 2314. Obl. konces. elektrotehnično podjetje zn visoko in nizkonapetostne naprave. Elektromotorji: (zastop. tvornice Sachsenwerk) za centrale, industrijo, obrt in gospodarstvo. Elektr. aparati: za merjenje in kontrolo elektr. toka, aparati za gospodinjstvo in obrt, vse vrste telefoni. Svetilni objekti: lustri, namizne svetilke, armature, žarnice za stanovanja, hotele, pisarne, tvornice etc. Elektr. instalac.materijal: varovala, stikala, žice itd. za vse vrste instalacij. 352 SVEČARNA „PAX“ KOPAČ & STELČ DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA Celovška cesta št. 14. Priporoča čč. cerkvenim oskrbništvom, cenj. trgovcem in pogrebnim zavodom: voščene oltarne sveče, pogrebne in namizne sveče; voščene zavitke in vrvice za prižiganje sveč, prvovrstno kadilo, olje, stenje In dušice za večno luč itd. po najnižjih cenah. Kupuje pristni čebeini vosek in vo-ščine v vsaki množini in po dnevnih cenah. 365 SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. MUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. MADSTROPJE 337 jjSTiAlCLCJ " B. TOBER. Tovarniška komisijska zaloga tovarne: Akc. spol. Prvni češka sklarna, kyjov. Č. S. R. Pisarna in skladišče: LJUBLJANA. Ilirska ulica. Telefon št. 2360. - Imam v zalogi steklenice za vse lekarne, tovarne soda vode in steklo za stavbna podjetja, Češki izdelki! Cene brezkonkurenčne! ? Udovič in ampe strojno in stavbno ključavničarstvo — Novo mesto Mehanična delavnica. Izdelava kompletnih venecijanskih jarmenikov, krožnih žag. Velika zaloga vinskih in sadnih stiskalnic od 6 do 230 litrov vsebine. Trtnih Škarij za škropljenje. Poprava vseh gospodarskih in poljedelskih strojev itd. Prevzem vseh v stavbno stroko spadajočih del. Izdelava vseh vrst ograj od preproste do najmodernejše oblike. Vedno v zalogi prvovrstni štedilniki vseh velikosti za vzidavo. Ustanovljena 1. 1894. — Telefon št. 16. — Račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani št. 10.807. sodišča denar nedoletnikov, župni občinski denar. v Novem mestu sprejema vloge na hran. knjižice in tekoči račun. Obrestuje naj-povolneje in sama plačuje rentni davek, ki se vlagateljem ne odteguje. Stanje vlog nad Din 37,000.000. Za vloge jamči poleg hra-nilničnega premoženja še mestna občina Novo mesto z vso svojo davčno močjo. Radi popolne sigurnosti vlog nalagajo pri njej, uradi cerkveni denar in občine Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. in od 15.—16. Ob sejmih in ponedeljkih so uradne ure od 13.—16. Ob sobotah popoldne se ne uraduje. # HOTEL »GREGORIČ" B. HOFBAUER, hotelir, KRŠKO. Sobe za tujce. — Avtogaraža, velik hlev za konje. Žel. postaia Videm-Krško o/Savi. Se priporoča gg. tujcem in gostom. 397 JESENŠEK LUDOVIK avtotaks VIDEM-KRŠKO. Sprejema vse avtomobilske vožnje — na razpolago več vozov. Promet med mestom in postajo po najnižjih cenah. 395 Franja Kriapr-DolinM sodavičarstvo Krško ob Savi. Stalna zaloga brezalkoholnih pijač, vozi po naročilu na dom. 393 DOMINIK FABJANČIČ, krojač za gospode in dame, KRŠKO. Izprašan na prvi krojaški akademiji v Berlinu. Obleke po naročilu za dame in gospode po solidnih cenah - Prvovrstna izdelava športnih in usnjatih oblek. 394 E. KRIEGER lesna trgovina, mesarija in gostilna Krško ob Savi. 396 GAŠPER MESESNEL, klepar in kotlar KRŠKO ob Savi. V zalogi: trtne škropilnice, kotli za žganjekuho in razni drugovrstni kotli. - Prevzema vsa stavbna dela po najugodnejši ceni. 390 POZOR LETOVIŠČARJI! ANA JAMA, hotel, KRŠKO ob Savi. Dobra pristna dol. vina, prvovrstna hrana Abonma za letoviščarje. Abonente sprejema od Din 20'— naprej. Kegljišče, vedno sveže pivo. Pod gostilno teče Sava. 398 Poslužujte se tvrdk, hi oglašujejo v knjigi k — Hotel „BELLEVUE“ v Ljubljani. — Priznana izborna vina in prvovrstna kuhinja, krasni prostori za večerje, bankete itd., klubske sobe, lepo urejene tujske sobe, kopel v hiši, avto-garaže. Postrežba točna, cene zelo zmerne. Telefon interurb. 3042. Priporoča se 350 PERO ŠTERK, lastnik hotela in restavrater. Hotel — restavracija — avtogaraža — mesarija JOSIP WINDISCHER NOVO MESTO, KANDIJA (POLEG MOSTA) Čiste komfortne sobe za tujce — Prvovrstna kuhinja — Točijo se izbrana domača vina — Na razpolago prostorna avtogaraža — Udoben senčnat vrt Vsak dan sveže meso na izbiro — Izdelovanje umetnega ledu. Priporoča se p n. gostom in potujoči publiki. ____________________________________________44 FRANC MI JR N. vinotoč, usnjarnb, svečarna, lectarijh Vinotoč vsakovrstnih vin po najnižjih cenah. — Usnjarna: stroji'vsakovrstne kože kakor tudi boks v raznih barvah; stroji tudi na dlako. — Prodaja vsakovrstnega usnja In Čevljarskih potrebščin. — Stalna zaloga vseh vrst sveč, medičarskega peciva in bonbonov. 55 Anton Kušljan gostilna Kandija - Novo mesto 54 Brezalkoholna gostilna Novo mesto — Sv. Florjana trg Naznanjam, da sem svoj obrat vsestransko povečala in izboljšala, zlasti kuhinjo. Toplo se priporočam spoštovanim abonentom kakor tudi drugemu občinstvu. Beti Klepec, gostilničarka. 37 Gustav Murn medičar. lectar in svečar Novo mesto 84 Gostilna - Gustav Murn Novo mesto Lep senčnat vrt, kegljišče, domača vina in gorka in mrzla jedila vsak čas na razpolago. 84 JOSIPINA JAKAC trgovina in gostilna — Novo mesto, štev. 171 Nakup gob, sadja, zdravilnih zelišč in vseh gozdnih ter poljskih pridelkov. Najboljša domača vina in okusna jedila. Trafika. 96 Mesarija J. Fabjan — Novo mesto Dilančeva ulica štev. 48—49 Gostilna V zalogi vedno sveže in vsakovrstno prekajeno meso. Električna hladilnica. Gorka in mrzla jedila. Prvovrstna dolenjska vina. Kegljišče. Pavla in Franc Grobovšek gostilna in prenočišča Novo mesto Trg Kraljeviča Petra št. 89 94 Gostilna Mežnaršič Novo mesto — Kandija LASTNI DOM POPOLNOMA VARNO NALOŽEN DENAR HRANILNICA IN POSOJILNICA ZA KANDIJO IN OKOLICO REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Uraduje vsak dan od 8. do 14. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje po 5% brez odbitka rentnega davka. Večje vloge obrestuje proti trimesečni odpovedi po dogovoru. JOSIP MATKO GOSTILNA Mrzla in gorka jedila vsak čas na razpolago, prvovrstna domača vina, velik senčnat vrt. Na razpolago lastni avto, radio, tujske sobe. Cene zmerne. Postrežba solidna. 15 minut od Novega mesta. Jako prikladen manjši izlet. LESNA INDUSTRIJA 163 A. AVSEC Gotna vas pri Novem mestu Izdelovanje cementne strešne opeke, cevi, stebričkov za ograje itd. Restavracija in kavarna »ZDRAVILIŠKI DOM" Toplice pri Novem mestu se priporoča p. n. gostom in izletnikom za obilen poset. Solidne cene. Prvovrstna kuhinja in izbrana vina. 74 RESTAVRACIJA pri „MOSTU“ lastnik: MILAN ZUPAN, TOPLICE. — (Neposredno poleg zdravilišča.) Se priporoča p. n. gostom in izletnikom iz Novega mesta in Dolenjske. — Na razpolago 10 komfortnih sob. - Zračni in svetli restavracijski prostori - Lep senčnat vrt. - Pojasnila daje lastnik. Mesarija 119 FRANC ŠOBER MAKS HEHIGMAHN čevljarski mojster Toplice pri Novem mestu g Toplice, Dolenjsko Restavracija 75 IVAN SITAR Toplice na Dolenjskem Se priporoča p. n. gostom. — 16 komfortno opremljenih sob. — Izvrstna kuhinja. Na razpolago lep senčnat vrt. Razna dobra domača in štajerska vina. Pojasnila daje lastnik. Gostilna pri „ŽAGI“, Josip Mikljič Soteska Kegljišče. - Točijo se pristna dolenjska S vina. - Topla in mrzla jedila. Gostilna in trgovina z mešanim blagom ALOJZ PETRE Dol. Straža pri Novem mestu. lis Gostilna — Prenočišče MARIJA ZAJC Gor. Straža št. 30 pri Novem mestu. m GOSTILNA 122 ANTON KLINC GOR. POLJE PRI NOVEM MESTU Gostilna in trgovina z mešanim blagom ADOLF PEČJAK Toplice nad Dolenjskem. — Prenočišče tujcev. 121 Vodnik Franc podobarski atelje Novo mesto 296 Kmetijska družba v Ljubljani, podružnica Novo mesto Stalna zaloga vseh vrst umetnih gnojil. Klajno apno. Ribja moka. Lanene, orehove, sezamove tropine. Modra galica in druge vinogradniške in kletarske potrebščine. Kmetijsko orodje in stroji. Vsi člani podružnice primeren popust. 42 Ladko Šetinc modno krojaštvo Novo mesto Izdeluje vsa pripadajoča dela. Prevzema popravila. Najtočnejša in najsolidnejša postrežba. Najnovejši kroj. Cene zmerne. 12 Ladi Košiček splošno kleparstvo Novo mesto, Ljubljanska cesta se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela. 26 SOBNI SLIKAR VIKTOR TOMAŽIN NOVO MESTO Izvršuje vsa soboslikarska dela po najnovejših vzorcih in zmernih cenah. 83 KLJUČAVNIČARSTVO IN VODOVODNE INSTALACIJE JAKOB PREZELJ — NOVO MESTO FLORJANSKI TRG ŠT 124 priporoča svojo delavnico za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna izvršitev po zmernih cenah ! Delavnica je opremljena z vsem potrebnim orodjem, stroji in avtogenskim varjenjem. Podjetje ustanovljeno leta 1905. 77 Stavbno podjetje HdTtlll HOCGVdT Novo mesto Izvršuje nove zgradbe, adaptacije, načrte ter proračune solidno po nizkih cenah Telefon št. 18 Se priporoča. 45 M. Fabian Strojno pletilstvo in galanterija — Novo mesto, Dilančeva ulica št. 48 Stalno v zalogi vse vrste pletenine. Na drobno prodaja volne in bombaža. — Točna in solidna postrežba. Cene nizke. KAROL MULLER, trgovina z mešanim blagom Črnomelj. Priporoča veliko zalogo manufakture, galanterije in špecerijskega blaga. 257 MESTNA HRANILNICA v ČRNOMLJU. Mestna hranilnica Črnomelj obrestuje vloge po najvišji obrestni meri. Za vloge jamči cela občina, zato je denar popolnoma varen. K u I a n t n a postrežba. ___ 258 Priporoča se: tvrdka MARTIN PLUT trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ČRNOMELJ. V zalogi umetna gnojila, cement itd. 269 Hotel „LACKNER“ Črnomelj. Na razpolago tujske sobe. Izborna kuhinja, pristna vina, avtogaraža. Priporoča se gg. potnikom, izletnikom in vsem gostom za obilen obisk. 259 LEOPOLD JERMAN ključavničar ČRNOMEU 99 266 se priporoča za vsa ključavničarska dela. Alojzij Fabjan Črnomelj zaloga usnja, trpežnih čevljev domačega izdelka in vseh čevljarskih potrebščin. 268 Trgovina z mešanim blagom železnino in porcelanom I. ZIHERL MOKRONOG Zaloga portland cementa. Umetna gnojila. Trgovina je bila ustanovljena leta 1906 Gostilna Franc Majcen Mokronog Vedno topla in mrzla jedila na razpolago. Točijo se pristna domača vina. Cene zmerne. Prenočišča. 178 Restavracija in izdelovanje sodavice ter lesna trgovina Franc Kolenc Mokronog 171 Gostilna pri „Zlati kaplji11 I. DEU MOKRONOG Prenočišče. Toči se pristno domače vino. Topla m mrzla jedila vedno vsak čas. 172 Gostilna pri Stari pošti Majcen Aleksander Mokronog Prenočišče. Gorka, mrzla jedila ter pristna domača vina. Postrežba točna. Cene zmerne. ________________________T74 Restavracija — Zaloga piva Janko Mevželj Mokronog Sobe za tujce. Nizke cene. 176 Prah Andreji gostilna in čevljarstvo v St. Rupert na Dolenjskem se priporoča cenj. gostom. 237 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Gregor Koželj Mokronog Solidna postrežba. Nizke cene. DRENIK ALOJZ, gostilna NOVO MESTO - BRŠLJIN. Vsak čas gorka in mrzla jedila. Toči domača trškogorska in bizeljskavina Najlepši sprehod. Staroznana gostilna na „HRIB(J“ pri NOVEM MESTO lastnik IVAN MRVAR. Toči pristna domača vina. Topla in mrzla jedila na razpolago. Priporoča se cenj. gostom in izletnikom. 280 LCJDOVIK KOŠIR, kolodvorska restavracija NOVO MESTO. Prvovrstna vina. Mrzla in gorka jedila. Se priporoča. Postanek vlakov 10—15 minut. 52 Trgovino in restavracijo FRANC PLEŠKO v ŠMIHELU pri NOVEM MESTU priporočamo. 281 Gostilna FRANC KASTELIC NOVO MESTO - BRŠLJIN. Lep senčnat vrt. Domača pristna vina. Solidna postrežba. Cene nizke. 179 M. KNEITER KANDPA - NOVO MESTO. Trgovina z deželnimi pridelki in sadjem na debelo in drobno. — Nakup jajc. 265 Restavracija JULIJA PINTAR NOVO MESTO - Ljubljanska cesta. Vedno sveža topla in mrzla jedila po najnižjih cenah. 34 ZAGORC JOŽE, kamnosek BRŠLJIN pri NOVEM MESTU. Nagrobni spomeniki. Prevzema vsa kamnoseška dela. 127 Zupančič Franc Sniolenja vas št. 44. pri Novem mestu. Trgovina z mešanim blagom in čevljarskimi izdelki. Solidna izdelava in točna postrežba. Cene zmerne. Se priporoča. 253 Gostilna IVAN KULOVEC Valta vas pri Straži se priporoča izletnikom in vsem cenjenim gostom. ANTON LUŠIN, DEREANI RADO LJUBLJANA, VVolfova ul. 10/1. poobl. borzni senzal za lesno stroko LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 31. Pisma: Ljubljana, poštni predal 85. Brzojavi: Lušinant Ljubljana. — Telefon 22-90, Račun pri poštni hranilnici Ljubljana 13.999. Telefon 34-59. 363 362 ..ILOVAC m a m m tovarna glinastih strešnikov in opeke FROHLICH & BICHLER, Karlovac. Dnevna produkcija 100 000 kom. strešnikov in zidne opeke. Proizvajanje vseh vrst opeke, strešnikov in vseh glinastih predmetov. Posebno se priporočajo zarezani in dvakrat zarezani strešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Dobivajo se franko na vsako postajo. Glavno zastopstvo za Slovenijo: „EKONOM“, LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 7. ___________ 378 TERPENTINOVO milo soliden in najboljši domači izdelek. ________ 364 Gonilna jermena, žage, jermenice in ostali material za žage in tovarne ima stalno v zalogi RUDOLF DERŽAJ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28. 360 Jadransko posavska čevljarna d. z o. z., Kranj podružnica Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Prvovrstni damski in moški čevlji so znamke ,,Jadran". Oglejte si našo zalogo športnih in turistovskih čevljev. Prodaja na drobno in debelo. — Telefon št. 24 Kranj. 377 biti možat v vsakdanji težki borbi. Kogar življenska borba utrudi, ta omaga. Napeti moramo vse sile, da dovršimo dnevno delo. Skodelica kave za zajtrk nas pripravi na težko delo. Ena skodelica kave po delu prežene vsako utrujenost in zopet smo sveži in dobro razpoloženi za preostali del dneva. Tako nam je kava seveda samo čista zrnata kava —- najboljše sredstvo za olajšanje dela in ohranitev zdravja. JCILIO MEINL, uvoz kave usja8™vli- 343 Domača industrija naramnic nahrbtnikov kravat in perila IVAN SAVNIK, Kranj Dravska banovina. „IKA“ mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, družba z o. z. KRANJ Dravska banovina. NAJCENEJŠA dobava vseh vrst pletenin iz volne kakor vigonja, raznih nogavic ter letne in zimske trikotaže. NAJCENEJŠI nakup razne volne in bombaža. KOPALNE OBLEKE! VELETRGOVINA M. TIČAR, Ljubljana priporoča svojo bogato zalogo: razglednic, šolskih, pisarniških in tehničnih potrebščin, papirja itd. Na drobno. Cene nizke! Na debelo. 316 Karol Narbeshuber elektrotehniško in strojno podjetje Ljubljana - Moste. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela: kakor privijanje elektromotorjev in transformatorjev vseh napetosti ter popravila avto-dynamo itd. 348 Tvornica klobukov Ljubljana-Šiška. Tvornica moških filc-klobukov, najnovejših fazon po konkurenčni ceni! „PRI ZVEZDI'*, Mihael Vlaj LJUBLJANA, Wolfova ul.5. Sukno, platno, svila, preproge, zastori, rute, kravate, nogavice. - Dobro blago. Nizke cene. - Na malo. - Na veliko. Lekarna R N KOCZY LJUBLJANA, Mestni trg 4. Telefon št. 2186. Poštni ček. račun 10.755. Zaloga vseh tuzemskih in inozemskih specialitet, mineralnih voda, obvezil. Naročeno blago obratno s pošto na vse kraje 370 Stalna umetniška razstava slik in velika izbira okvirjev CIRIL DULAR ANTON KOS - LJUBLJANA špecerija, galanterija in deželni pridelki MESTNI TRG 25 nasproti magistrata. NOVO MESTO, Ljubljanska c. 37. 354 355a Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (Toplice pri Novem mestu) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo proti rheumatizmu, neuralgijam, ženskim boleznim itd. Kopališke naprave so vseskoz neposredno na izvirkih. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Železniška postaja Straža-Toplice, dolenjska železnica. Zahtevajte prospekte! Cene znižane, posebno pred sezono in po sezoni. 73 Vsem izletnikom na Čatež priporočamo staroznano gostilno URBANČIČA ANTONA. Prvovrstna postrežba. Vedno na razpolago topla in mrzla jedila. Najboljša domača vina. Na razpolago tujske sobe. ______ 165 Prepričajte se o naši trpežni in solidni izdelavi sirkovih rnetel Ivan K©$ tcuarna metel fieua me$te. 460 Jjrs. naslov: J jo s Novo mesto. - Jjačun pošt. hran. v Ljubljani t5.t09. TISKARNA »SLOVENIJA" DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANI se priporoča za natisk vsakovrstnih tiskovin. DOLENJSKA METROPOLA NOVO MESTO UREDIL: ANTON PODBEVŠEK 19 3 0 IZDAL IN ZALOŽIL „PROGRES", ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE MEDNARODNIH TRGOVSKIH ZVEZ V NOVEM MESTU TISKALA TISKARNA ^SLOVENIJA" V LJUBLJANI. (Predstavnik A. KOLMAN.) VSE PRAVICE PRIDRŽANE. im VSEBINA Stran 1. Urednikov predgovor......................................................................... i 2. Karol Mahorčič: Ljetovalište i kupalište Novo mesto sa svojom prekrasnom okolicom . 3 3. Dr. Niko Županič, bivši minister: Bela Krajina, deželica solnca in grozdja................. 8 4. Miran Jarc: Bela Krajina.................................................................... 9 5. Metlika..................................................................................... 9 6. Črnomelj ...................................................................................11 7. Dr. Fran Kulovec, minister v pokoju: Dolenjski železnic, elektrike, vode in kmetijskih šol! 15 8. •{• Jože Cvelbar: Dolenjska.................................................................20 9. Dr. Stanko Vurnik: Umetnost Dolenjske in njene metropole..............................20 10. Dr. Stanko Vurnik: Dolenjci z narodopisnega stališča.......................................24 11. Jože Karlovšek, mestni stavbenik: Dolenjske, belokranjske in kočevske stavbe...............25 12. Pater Henrik Damiš: Božja pota na Dolenjskem...............................................27 13. Inž. J. Rataj: Kako kmetuj Dolenjec, da boš imel dovolj denarja............................31 14. Janez Pucelj: Spomin.......................................................................33 15. Gradovi v novomeški okolici................................................................33 16. Janez Pucelj: Želja........................................................................37 17. Zgodovina dolenjske metropole..............................................................38 18. Dragotin Kette: Na trgu....................................................................43 19. Novo mesto v preteklosti................................................................. 44 20. Ivan Vrhovnik, župnik v pokoju: Spominu profesorja Ivana Vrhovca........................55 21. Dragotin Kette: Na Krki....................................................................57 22. Novo mesto kot letovišče ..................................................................58 23. Josip Vandot: Iz časov novomeške romantike.................................................71 24. K dogodkom pred 10. leti v Novem mestu............................... . ................78 25. Viktor Markič, soustanovitelj Šentjakobskega odra v Ljubljani: Utrinki...............80 26. K. M.: Industrija v Novem mestu............................................................81 27. Državne in zasebne ustanove................................................................83 28. Društva, klubi in korporacije v Novem mestu............................................... 84 29. Advokati in notarji v Novem mestu..........................................................90 30. Janez Pucelj: Pod Gorjanci.................................................................91 31. Kraji pod Gorjanci.........................................................................91 32. Kostanjevica ..............................................................................95 33. M. R.: Krško...............................................................................96 34. Skozi Žužemberk, Dvor in Sotesko .........................................................ioo 35. Po Mirenski dolini . 103 36. Sela pri Šumberku.........................................................................106 37. Letovišče Višnja gora in okolica..........................................................109 38. A. Skubic, dekan: Ribnica.................................................................117 39. Kočevje...................................................................................121 40. Brezalkoholna industrija »Chabeso«...................................................... 126 V ' . ’ v ■;vrr v r v:' * cv ' ■ ■•••V,:” \ ■" r : Novo mesto v Valvazorjevem času Pričujoča propagandna brošura je izraz cele Dolenjske in Bele Krajine. Pred kratkim je sklenil komaj ustanovljeni »Progres«, zavod za pospeševanje mednarodnih stikov v Novem mestu, da izda propagandno brošuro o Novem mestu in s tem opozori na metropolo še danes v mnogem oziru zapostavljene Dolenjske. Kakor hitro so zvedeli ostali dolenjski kraji o tej nameri, so se začeli obračati na »Progres« s prošnjo, naj bi tudi oni imeli besedo v brošuri. Tako se je zgodilo, da je dobila knjiga, ki je bila prvotno projektirana na 40. do 50. straneh, sedanji obseg. Knjige nisem uredil v strogo propagandnem smislu, da bi n. pr. prikazal dolenjske kraje zgolj kot letovišča. Tega nisem mogel storiti že radi poslanih prispevkov, ki jih ni Iglo mogoče zavrniti. Kljub temu pa, upam, knjiga ni izgubila na vrednosti, temveč še celo pridobila. Zgodovinske članke o Novem mestu sem izdelal podpisani po Vrhovcu, na kate- rega opozarjam v članku župnika Vrhovnika. Ostale članke so prispevali razni krajevni činitelji, tako da je p r ičujoč a propagandna brošura izraz c e -l e D n l-e n j s k e i n B e l e K r a j i n e. Številni inserati iz vseh dolenjskih krajev in od drugod dajejo temu dejstvu močan poudarek. Novomeški grb i- > Stari most med Novim mestom in Kandijo. Uvod v Belo Krajino in v Dolenjsko tvorita članka bivših ministrov-domačinov dr. Zupaniča in dr. Kulovca. Nedvomno bosta vzbudila največjo pozornost, ki jo glede na pomembnost izvajanj tudi v polni meri zaslužita. Nekatere članke sem moral skrajšati in jih prirediti po svojem okusu v zanimivejši obliki. Tudi sem jim moral spremeniti naslove. Številna božja pota so močan tujsko-prometni faktor, zato jim je bilo treba posvetiti nekoliko pozornosti. Obdelal jih je novomeški frančiškan pater Damiš. Po nekaterih člankih, n. pr. Vandotovem, ima brošura tildi veliko literarno vrednost. Opozarjam na Kettejevo Angelo, katere slika in faksimile njenega rokopisa z njeno senzacijonalno izjavo sta prvič objavljena, Opozarjam nadalje na literarni dokument Riharda Jakopiča, ki uživa sloves centralne postave v našem duhovnem življenju. Po Viktorju Markiču je zastopana tudi »ljubljanska kolonija« Dolenjcev in Belokranjcev. Brošuro sem uredil kolikor mogoče preprosto in pregledno. Mislim predvsem na številne slike. Inseratni del je uredil lastnik »Pro-gresa« g. Mohorčič, ki je napisal uvodni članek v srbohrvaščini in članek »Industrija v Novem mestu«. Čitatelji bodo imeli priliko, prepričati se, da je brošura vsebinsko in tehnično na višku, tako da je najboljše priporočilo »Pro-gresa«, oz. njegovemu lastniku g. Mohorčiču, ki se je s pričujočo brošuro častno uvedel v krog naših založnikov. L j ubij a n a, 15. oktobra 1930. ANTON PODBEVŠEK. Kapelica sv. Janeza ob starem mostu KAROL MAHORČIČ LJETOVALISTE I KUPALIŠTE NOVO MESTO SA SVOJOM PREKRASNOM OKOLICOM Za par sati vanredno lijepe vožnje autobusom iz Zagreba preko Samobora ili žcljeznicoin preko Karlovca stiže se u prestolicu jugoistočne Slovenije u ubavi grad Novo mesto, kojeg obavija tamnozelena rijeka Krka, da dava izgled poluostrva. Majčica priroda u obilju sasula je toliko blaga na taj kraj i njegovu okolinu, kao da se nalazila u času nekog posebnog vedrog raspoloženja, sipala je ovamo pre-gršti ljepota, ljepota divije romantike i čarnih idila, koje zadivljuju i zapanjuju. U tom sijasetu divnih prirodnih krasota i blagodati neznaš, čemu češ se više diviti. Da se samo namjeriš uz zelenu bajnu Krku cestoin prema obližnjim Šmarješkim Toplicama, nazvanima i »Mirni gaj«, očima češ gutati Ijepotu pokrajine, koja te prati i koj se nikad ne zaboravlja. Obidje te želja, da bi neprestano lutao ovim krajevima, a da nikad nc bude dosta. I tako kad prolažiš kroz bujno zelenilo uz mirnu Krku, usred ljeta kroz ugodnu hladovinu šuma naidješ na veleban pejsaž. Pred očima usred rijeke Krke iskrsne otočič pun šarenih boja i bogate vegetacije, na njemu pa stari grad Otočec, ova atrakcija za svakog turista. Sagradjenog na ostrvu, sa smedje tmurnim zidovima i obrambenim tornjevima, sa odurnim streljačkim otvorima te roinantičnom pozadinom saljetavaju ga rojevi roda, čaplja i divljih patka, kojima je zatočište. Vidjeti moraš sam ovaj prirodni dragulj, pa češ reči kao nedavno toga režiser jednog svjetskog filmskog poduzeča: »Ovakvi se prirodni biseri nadju rijetko, kao što dobivaju glavni zgoditci.« Skrenimo od tih nekoliko uvodnih reči središnjem gradu jugoistočne Slovenije ili Dolenjske Novom mestu i posvetimo mu nekoliko nasljednih odsjeka. Kako to opisuje na drugom mjestu historija. Novo mesto vrlo je star grad. Da prije 400 godina ne bijaše na turskim mrtvačkim lubanjama podignut grad Kar-lovac, koji mu je postao opasan konkurent, te oduzeo tadašnje vojničke pogranične garnizije sa svim komandama i garnizijom i sporedno tim razcvalu trgovinu i obrt razblinuo u puko životarenje, razvio bi se u priličan grad. Danas braji oko četiri hiljade duša od kojih do polovine Stanovnika sačinjava inteligencija. 1 mo-žemo tvrditi, da Jugoslavija ima samo ovaj grad sa relativno največim postotkom naobraženstva. Opravdava se navedeno s tim, da grad ima brojne škole i zavode, okružni i kotarski sud, sresko poglavarstvo, veliku realnu gimnaziju. poljoprivrednu školu, školu za domačice itd. Grad imade dvijc velike moderne bolnice: mušku milosrdne brače u Kandiii i žensku, koja je na glasu kao najmodernija i najkom-fortnija javna bolnica u državi. Dolenjska metropola Novo mesto jeste atrakciona tačka za njegovu blizu i siru okolicu, koja sva Novom mestu gravitira, kao svom gospodarskom i kultur-nom središtu več od davnih vremena. Atrakciona moč Novog mesta kroz hišto-riju bila je velika, a svoj maksimum postigla je u doba prije nodignuča Karlovca. U srednjem i novom vijeku negda je rasb a nekada ooadala. Brojni požari, ratovi i nedače turskih navala i haranja poremečivala su smjeran progres. U vreme rata pridošao je brojni novi elemenat slovenačke rase te se pomješao domačim. Naime pribjeglice iz današnjih primorskih krajeva Julijske Veneciie našli su ovdje svoje za-klonište i u velikom se broju stalno naselili ovdje izabravši lepe predjele jugoistočne Slovenije kao svoju novu domovina. Ovaj novi zdravi elemenat užitna maha na svim poljima privrednog i kulturnog djelovania, isti je i povečao nagli porast stanovništva te pospješio gradjevnu djelatnost. Dobrom posmatraču ne ostaje pri-krivena, može biti i podsavjestna, iz lokalnog egoizma provadjana borba avtok- tonog elemenata sprani pridošlica, koji opet goje svoj lokalni kampanilizam i imadu svoja udruženja. Život za Stranca n Novoni mestu može biti vrlo prijatan, a Novo mesto samo opet tako idealno, ugodne izncnade puno boravište i oporavilište, osobito u mjesecu svibanj, lipan j, srpanj i kolovoz, da ga svatko bcz najmanjeg predomišljanja može odabrati kao odredište za svoje ljetovanje. Osobito se ističe kao prvoklasno kupalište. Izredno topla i mirna rijeka Krka pruži kupaču potpuni užitak kupanjem u njoj. Samo pak kupalište nalazi se na krasnom položaju smješteno i odgova-rajuče svakoj zahtjevi razmaženog kupača. Novo mesto kao kupalište na žalost nijc dovoljno poznato široj puhlici u našoj domovini. Kriva tomu sve do sada je nedo-voljna i nesistematska reklama pa u dostatnoj mjcri i privatna inicijativa. Kako u gradu nema znatnije industrije, zrak je čist i svjež, a okolne šume obiluju ozona i bujnim mirisima raznolike flore. Svim pravom grad možemo predvidjeti mjestom budučnosti u stranačko-pro-metnom pogledu, osobito kao centralno ishodište sviju turista za stCstruke izletne ture u predjele cjelc jugoiztočne Slovenije (Dolenjske). Red i čistoča, prirodjeno gostoprimstvo naroda i gradjanstva te umjerenost, što više vrlo solidna jeftinoča i dostatni komfort sretno su spojeni prije spomenutim odlikama te najbolji jamac zadovoljstvu svakom tko odabere ovde sebi cilj za ljetovanje, da uživa u Ijcpoti prirode i odmara duh i živce za novi rad. Da je preboravio jednom, ponovno če se vratiti. Elektrifikacija u gradu dobro je izvedena. Malo ima krajeva sa vrsnijom pitkom vodom, čemu se nije ni malo čuditi, ako napomenemo, da vodovod dobiva vodu neposredno \ belokranjske oblike objektivne in tektonske, nasprotno pa so gorenjske oblike bolj realistične in subjektivne. Kočevska hiša je bavarski tip, ki je nastal pod vplivom naseljenih Nemcev. Pri tipični hiši nahajamo vežo sredi med stanovanjskim prostorom in gospodarskim poslopjem, torej ne sredi stanovanja. Na Gorjancih pa obstoje še zelo primitivne enostaničnc hiše, kjer kuhajo in stanujejo obenem. PATER HENRIK DAMIŠ BOŽJA POTA NA DOLENJSKEM Tudi naša lepa Dolenjska se ponaša s številnimi cerkvami, na gosto posejanimi po hribih in dolinah, po mestih in vaseh. Med njimi je mnogo cerkev, h katerim zahaja ljudstvo o raznih prilikah v letu prav posebno rado in v velikem številu. To so naše božjepotne cerkve — posvečeni kraji, kamor hodijo romarji s prav posebnim zaupanjem. Brez dnevnih brig in skrbi se podaja verno dolenjsko ljudstvo na romanja, da se duševno in telesno poživi. Na Dolenjskem imamo naslednja božja pota: Novo mestoi. V kapiteljski cerkvi so shranjene relikvije sv. Feliksa. Svetinje mučenca sv. Feliksa s posodico krvi je dobil v dar novomeški prošt grof Germanik Thurn (1666. do 1679.), ko se je v svetem letu 1675. mudil v Rimu. Na praznik vseh svetnikov 1677. jih je v slovesni procesiji ter ob udeležbi velikega števila vernikov izpostavil na oltarju sv. Nikolaja v kapiteljski .cerkvi v javno češčenje. Av- tentika, datirana v Rimu 25. julija 1675., pravi, da so relikvije vzete iz grobišča (katakomb). Svetinje s posodico so bile shranjene pozneje ob stranskem oltarju na ženski strani, dokler jili ni prošt in prvi soriški nadškof grof Attems dal 1756. prenesti pod veliki oltar, kjer so še sedaj. Tkz. Feliksova nedelja se praznuje vedno po 12. septembru; med romarji, ki hodijo častit in »plazit« sv. Feliksa, so po večini Hrvati; prihajajo v soboto, v nedeljo po prvem cerkvenem opravilu pa navadno že odhajajo. Število romarjev je takoj po vojni močno padlo, zdi sc pa, da se zdaj zopet dviga. Trška gora pri N o v cm mestu (podružnična cerkev v šentpeterski fari Blažene Device Marije). Častijo tudi sv. Izidorja. Največji shod je o malem šmarnu 8. sept. ko pride do 3000 romarjev, od teh precejšne število že prejšnji dan. Iz Novega mesta vozijo do vznožja gore številni vozovi, avtotaksi in avtobusi. Sv. Rok v šmi belski fari pri Novem mest u. Cerkev sv. Roka je sezidal grof Paradajzar in sicer 1.1694., ko je razsajala in morila kuga. Sveti Rok je zaščitnik zoper kugo leznih. Romarski shodi so trije na leto: tiho nedeljo v postu, šesto nedeljo po veliki noči in nedeljo po sv. Jakobu. Krka-Videm pri Stični. Tamošnja cerkev sv. Kozme in Damjana je staroznana božja pot. Vsakoletna dobro obiskana shoda sta Sv. Feliks v kapiteljski cerkvi v Novem mestu in druge bolezni. Vsako leto na Rokov dan imajo pri sv. Roku dve maši. Nekoč so prihajale k sv. Roku velike trume ljudstva iz najoddaljenejših krajev. Pekli so jance in točili vino v prijetni gozdni hladovini okoli cerkve. Še dandanes je pri Sv. Roku zelo veselo. Kramarji, medičarji in gostilničarji razpno šotore in ves dan prihajajo romarji. Stopiče pri Novem mestu (župna cerkev Marije Tolažnice). Prečna pri Novem mestu (cerkev Marijinega vnebovzetja v Dolnji Straži). Soteska pri Straži. Božjepotna cerkev sv. Erazma, škofa in mučenika v Soteski, stoji nad globoko gorsko tesno (ali sotesko), ki jo je vrezala Krka med Pešivico (590 m) in kočevskim Rogom. Kraj je poln naravnih krasot. Zeleni travniki in rodovitna polja se tukaj družijo z veselimi vinogradi in divjimi gozdovi. Spomlad je tu par tednov zgodnejša nego po ostalem Dolenjskem, poletje je zmerne vročine, jesen lepa, zima kratka. Dolenjska Švica! Cerkev je starodavna. Stoji 223 m nad morjem. Lastnega duhovnika je imela že 1. 1396. Bil je to »magister Derkonis«, rodom iz Kostanjevice. Veliki oltar je zanimiv radi fresk in stropnih kaset, še bolj pa je zanimiv baročni stranski oltar Krist, trpljenja. Župni patron sveti Erazen je bil po svojem mučeništvu v mestih Singidunum (sedaj Beograd) in Sirmiji (sedaj Mitroviča), pravi Jugoslovan. Cesar Dioklecijan mu je ukazal iztrgati drobovje. Zato se mu romarji priporočajo za pomoč v notranjih bo- o Binkoštih in v nedeljo po godu sv. Kozme in Damjana. Romarjev pride vsako leto nad 5003. Zaplaz pri Čatežu. Dolenjskemu ljudstvu nad vse priljubljena, znamenita božja pot Zaplaz ima 544 m nadmorske višine. Romarska cerkev, posvečena Materi božji, je dokaj velika. Na Zaplazu so glavni romarski shodi na veliki šmaren, v petek po vel. šmarnu in o binkoštih. Na shodu v petek po vel. šmarnu igrajo romarji »vrtec«. Letno obišče to božjo pot nad 8000 romarjev. Izletniki iz vseh krajev naše ožje domovine prirejajo semkaj številne izlete, posebno ob nedeljah in praznikih. Primskovo nad Temenic o. Kraj slovi kot eden najlepših na Dolenjskem. Župna cerkev Marijinega rojstva ima 592 m nadmorske višine. Največji shod se vrši na dan Marijinega rojstva. Mnogo pa prihaja romarjev ob delavnikih in nedeljah skozi celo leto. Vesela gora pri Št. Rupertu ima zelo veliko baziliko sv. Frančiška. Vsakoletni glavni shod se vrši na angeljsko nedeljo pred malim šmarnom. Božja pot je nastala takoj po dograditvi cerkve 1.1733. Žalostna gora pri Mokronogu. Na prijaznem hribu tik nad Mokronogom stoji mična cerkev, posvečena Žalostni Materi božji, odkoder naziv Žalostna gora. Od tu je prelep razgled po mirenski dolini proti Št. Janžu in Trebelnem, lahko rečemo, eden najlepših na Dolenjskem. Čemu in v kakšen namen so cerkev zgradili in kdaj, ni točno znano. Valvazor jo omenja 1.1670. Skoraj gotovo pa je bila dode- lana šele 1.1797. To letnico namreč najdemo vsekano na vratih ob ženski strani. Glavni oltar je bil postavljen 1.1675. Daroval ga je baron Janez Daniel Kaizel, posestnik mokronoške graščine. Tudi ta cerkev ima »svete stopnice«, ki jili je skupaj 28. Izdelane so iz črnega marmorja, obok pa je ves poslikan s slikami, ki predstavljajo Kristusovo trpljenje, V bližini »svetih stopnic« so postavljeni kipi ali »štacijoni«, znamenja, ki predstavljajo sedem žalosti Matere božje. Na Žalostno goro prav radi romajo pobožni ljudje iz cele Dolenjske in tudi od drugod. Letno pride do 10.000 božjepotnikov. Shodi so vsako mlado nedeljo, glavni in največji shod pa je o sv. Jerneju, namreč v nedeljo pred praznikom tega svetnika. Ob tej priliki so tudi dobro obiskani sejmi v Mokronogu. Na tiho soboto v postu in tiho nedeljo so istotako večji shodi. Na sam glavni shod o sv. Jerneju se zbirajo romarji že v četrtek, nekateri celo s križi in banderi, ter romajo potem ha Zaplaz pri Čatežu, kjer je istočasno shod. Z zaplaškimi romarji se vrnejo nato na Žalostno goro, kjer so v soboto in nedeljo glavne pobožnosti. Nekaj posebnega je za tujca v nedeljo o mraku dolg obhod od cerkve. Vsi romarji drže v rokah goreče sveče, dekleta imajo vence na glavi, moški pa so odkriti. Sprevod se pomika proti farovžu in na travnik pod goro. Bolj znani med seboj se zbero v oddelkih in vsak oddelek se pregiblje v mnogih ovinkih, kakor to dela in kaže načelnik. Mogočno se razlega iz sto grl pobožna pesem, kar globoko vpliva na gledalce. Temu pravijo »voditi vrtec«. Pravi mojster v tej umetnosti je Žutkov Toncl, čigar edini poklic je romanje od ene božje poti do druge. Stopno pri Škocijanu. Romarska cerkev Matere božje na Stopnem stoji na gori 355 m nad morjem. Romarji jo imenujejo tudi Dedno goro ali Srobotno goro. Cerkev je 22 m dolga in 7‘25 m široka ter ima 4 lepe oltarje. Stiski kronist jo imenuje cerkev »Marije Čudodelne na Stopnem«. Bila je nekdaj sloveča božja pot, celo Ogri so romali na Srobotno goro, kar potrjuje tudi Valvazor. Božja pot je še danes dobro obiskovana. Na Stopno romajo največ žene in dekleta. Letno je od fare v Škocijanu šest shodov. Romanje je skozi celo leto v navadi. Radohova vas (cerkev z relikvijami sv. krvi). Kum v fari Dobovec. Na Kum, 1219 in visok, se ne vzpenjajo le turisti, temveč tudi božjepotniki. Na Kumu sta dve romarski cerkvi: Sv. Neže in Sv. Jošta. Obiskujejo ju poleg Dolenjcev tudi Belokranjci in Hrvati. Na prvo nedeljo po sv. Jerneju se vrši najbolj ob- iskan shod. Ostali, tudi dobro obiskani, pa se vrše peto nedeljo po vel. noči, na binkoštni ponedeljek in prvo nedeljo po kresu. Letno roma na Kum okoli 4000 ljudi. Sv. Anton Pad. v Štangi nad Litijo. Slovečo božjo pot k Sv. Antonu Pado-vanskemu v Štangi nad Litijo omenja že Valvazor. Po njem je položil temeljni kamen 1.1677. stiški opat Maksimiljan. Valvazor omenja tudi čudeže, ki so se zgodili na priprošnjo sv. Antona in navaja ozdravljenja raznih hib, sleposti itd. Letno se vrše trije shodi: na nedeljo po sv. Antonu, na angeljsko nedeljo in nedeljo po sv. Simonu in Judi 28. oktobra. Tedaj prispejo romarji iz cele Slovenije (okoli 3000). Božja pot sv. Antona v Štangi spada med najbolj obiskovano v Sloveniji. Nova Štifta pri Ribnici. Ustno izročilo pripoveduje, da so cerkev sezidali radi prikazovanja Matere božje pobožnemu kmetu Matiji Furlanu iz Sušja. Začetek, zgradbo in blagoslovitev romarske cerkve je opisal župnik dr. Janez Lj. Schonlcben in v'ožil rokopis v pbzlačeno jabolko nad kupolo. Schonleben je v prisotnosti duhovništva in ljudstva vložil v jabolko 17. februarja 1671. poleg že omenjenega rokopisa tudi več drugih svetinj, kakor lesen španski križ. Cerkev stoji na položnem hribu tik Velike gore, poleg nje kapelica sv. Jožefa ter zgradba za stanovanje duhovnikov in prenočišča romarjev. Prelep razgled se nudi po vsej ribniški dolini in tja po Kočevskem. Cerkev je sezidana v čistejn romanskem slogu. Božja pot slovi posebno po »svetih stopnicah« na severni strani cerkve. Ljudstvo jim pravi »svete štenge«. Zgrajene so bile 1. 1780., kar je razvidno iz napisa, vsekanega v kamnito ploščo nad vrati sv. stopnic. Preveden v slovenščino se glasi: »Popotnik, glej stopnice svete, da moliš tu iz duše vnete! Pribežališča pot — Mati Marija ti bod’!«' Ozidje stopnic je poslikano in obloženo z marmorjem. Nad vsako stopnicoi je v marmor vsekana molitev, ki jo verni romarji izmolijo, ko »plazijo« kleče navzgor. Na vrhu pa je oltarček sv. Križa. Shodi so trije: na velikonočni ponedeljek, v nedeljo presv. Trojice (tedaj pride posebno mnogo kočevskih romarjev) in na praznik Marijinega rojstva, ko pridejo romarji celo iz daljnih hrvatskih krajev. N o v i L n r d pri Š t. J e r n e j u. L. 1908. je katoliški svet obhajal 50 letnico čudovitega prikazovanja v Lurdu na Francoskem. Tedaj je podaril pleterski samostan šentjernejski fari soho Matere Božje ki jo je izdelal samouk, bivši francoski grenadir, pozneje pa samostanski brat. L. 1888. je blagoslovil to soho grenobelski škof. L. 1908. so jo ponovno blagoslovili in prenesli Novi Lurd v nad vse slovesnem sprevodu ob številni udeležbi ljudstva od blizu in daleč v Rakovnik pri Št. Jerneju. Tam so jo postavili nad studenček, ki tam izvira. Za prvo silo je bila skala nad studenčkom samo toliko izklesana, da je bilo mogoče tjakaj postaviti Marijino soho. Kmalu zatem so začeli verniki prihajati sem molit, od začetka posamič, pozneje pa v skupinah. Nekateri so dosegli po priprošnji Brezmadežne posebne milosti in pomoč v veliki stiski. O tem pričajo premnogi zahvalni spominki na stenah. Ker je nad studencem primanjkovalo prostora, so kraj 1. 1912. splanirali in zgradili močno škarpo. Novi Lurd je cilj mnogim romarjem, katerih število se iz leta v leto množi. Poleti je malo-katera nedelja brez romarjev. Največ jih pride 11. februarja, ob obletnici prvega prikazovanja v Lurdu, na binkoštni ponedeljek, na praznik Sv. Petra in Pavla in na praznik male maše. Nekaterikrat se zbere 3000 do 4(00 romarjev. Kraj je samoten, sredi gozda, tako da se človek tu res lahko duševno in telesno pokrepča. Krško (cerkev sv. Rozalije). Večji shod je na angeljsko nedeljo, več manjših pa med letom. Letno pride do 5000 romarjev. Semič (podružnična cerkev Matere božje na Smuki). Vinica v Beli Krajini (Marijina cerkev v Žeželjah in cerkev sv. Roka v Hrastju). Črnomelj (Mariji posvečena cerkev v Vojni vasi). Tri fare pri Metliki. Zelo stara božja pot pri Treh farah je dobro znana vsem Dolenjcem in Hrvatom. Letno pride do 400« romarjev. Pleterje Inž. J. RATAJ KAKO KMETUJ DOLENJEC, DA BOŠ IMEL DOVOLJ DENARJA Napake današnjega dolenjskega kmetijstva | obstoje v tem, da je še vedno preveč vezano mi stare metode. Včasih je kmetovalec moral iz svoje kmetije kriti vse svoje potrebe v naturi. Zato pa ni imel nikakih denarnih izdatkov. Tudi davke, dnine in druge neizogibne izdatke je kril s svojimi pridelki. Danes pa so povsem drugačne razmere. Kmetija mu daje samo še vse potrebno za prehrano, vse druge potrebščine in izdatke pa mora kriti z denarjem. Danes ne zadostuje več za mirno in zadovoljno življenje samo polna kašča, danes se vedno tudi rabi denar. Če ga ni, je življenje težko. Jasno je torej, da je treba kmetijsko gospodarstvo tako urediti, da bo donašalo poleg vsakdanjega kruha tudi še dovolj drobiža. Da pa se to doseže, je treba kmetijsko produkcijo trgovsko usmeriti ali z drugimi besedami, kmetijsko gospodarstvo je treba komercijalizirati. Kmetovalca je treba učiti, ga s praktičnimi vzgledi navajati na to, da bo predvsem gojil tiste panoge, ki največ donašajo v gotovini. Kot osnovno panogo celokupnega dolenjskega kmetijstva je za prihodnost smatrati živinorejo. V zapadnem »planinskem« delu Dolenjske: Ribnici, Vel. Laščah, Višnji gori in v dolenjskem delu ljubljanske okolice bodi glavni smoter take intenzivne živinoreje vzreja kvalificirane, na kombinirano dajatev usmerjene živine. Kot zelo važna pomožna panoga pride vpoštev mlekarstvo v obliki sirarstva, dočim kaže v bližini Ljubljane, baviti se s prodajo mleka. Vsa pozornost naj se posveti v teh krajih tudi že od nekdaj udomačenemu načinu svinjereje. V vzhodnem »vinorodnem« delu Dolenjske posebno v Krški dolini, bo imela vbodoče isto-tako važno vlogo živinoreja z glavnim ciljem intenzivne produkcije kon-sumnega 'mleka. Zagrebški trg je preblizu in predragocen, da bi ga pustili neizkoriščenega. Že od nekdaj razvita svinjereja, in sicer specijalno v smeri vzreje mladih prešičkov, je tu že od nekdaj tako udomačena, da ji bo treba posvetiti vso mogočo skrb. Ta samoroden tip krškega prešiča je treba ohraniti; s smotrenim odbiranjem ga je treba vzgojiti v hitrorastlega in zgodnje-zrelega pršutarja in prešiča — mesarja. Zelo važno gospodarsko nalogo imej v vinskem delu Dolenjske vinogradništvo. Nujno potrebno pa je, da se to čim preje prilagodi modernim zahtevam. Poskrbeti je treba, da se napake današnjega, sicer zdravega in priljubljenega vinskega pridelka, kolikor mogoče odpravijo in da sc ustvari tip, ki bo sposoben tudi za širši trg. Uspeh, ki ga je doseglo klevevško vino, torej iz srede Dolenjske, na mednarodni razstavi v Barceloni na Španskem, nudi dovolj jamstva za to, da se da tudi v dolenjski vinski coni doseči vsaka poljubna kakovost. Pota in sredstva, ki se jih je treba v ta namen poslužiti, so: odprava današnjih slabih vrst iz trsnih nasadov, uvedba modernega kletarstva in pa izboljšanje tržnih prilik. Popolno uveljavljenje vseh teh sredstev pa omogoča le strumna organizacija vseh dolenjskih vinogradnikov v vinarske zadruge po območjih posameznih vinskih goric. Prevažno nalogo ima v dolenjskem kmetijstvu izpolniti tudi sadjarstvo, ki je bilo do danes popolnoma zanemarjeno. Predvsem gre tu za kulturo črešenj, marelic, breskev, kostanja in namiznega grozdja. Vse te sadne vrste so danes po Dolenjskem komaj znane. Prikladne so za to. sadje brego- vite lege dolenjskih gričev, ki so morda manj pripravne za vinogradništvo in s svojim vinskim pridelkom morda samo škodujejo dolenjskemu trgu. Če pomislimo, da se iz Dalmacije, Banata, večkrat celo iz Italije, uvožene navedene vrste sadja dobre kakovosti — kakršne bi se na Dolenjskem tudi vedno lahko pridelovale — plačujejo po 10 do 15 Din 20 kg, potem si lahko izračunamo dobičkanosnost označene sadjereje. Istotako tudi nikdar ne pride na trg domače dolenjsko namizno grozdje. In zakaj ne? Ker takih namiznih vrst na Dolenjskem sploh nimajo v vinogradih. In vendar bi mogla Dolenjska ne samo kriti potrebe domačih trgov, temveč tudi izvažati vse navedene vrste sadja. Za dosego večjega denarnega uspeha v dolenjskem kmetijstvu je zelo važna tudi racijonalizacija, ki stremi za tem, da se zmanjšajo produkcijski stroški. To racijonalizacijo so najprej začeli uvajati v ameriški industriji. Njena naloga je, nadomestiti človeško ročno delo s stroji, ki delo hitreje, včasih tudi bolje izvršijo in tako prihranijo delavske mezde. Te vrste racijonalizacijo omogoča na malih posestvih le organizacija zadružništva. Nedvomno bo treba vse storiti, da se tovrstna racijonalizacija omogoči tudi malim posestnikom, t. j., da se ti čimprej združijo in si tako omogočijo vse prednosti strojnega dela v modernem kmetijstvu. Kot racijonalizacijo kmetijskega obrata pa smatramo lahko tudi razne obratne metode, ki so zmožne v veliki meri hraniti na stroških kmetijske proizvodnje. Med takimi obratnimi metodami bi mogli navesti moderno pašništvo, skupne zadružno organizirane kmetijske obrate itd. Racijonalizacijo lahko tudi zelo pospešujejo razne melijoracije zemljišč, ki omogočajo z istimi ali celo manjšimi obratnimi stroški mnogo večje pridelke. Enak uspeh bi se dal doseči s komasacijo ali zlaganjem zelo raztresenih zemljišč itd. centralno skladišče v Vukovaru. Naši motorji ROBOT zmagujejo ker so solidni, enostavni, sigurni, trajni in štedljivi. se informirati pri naših številnih, nad vse zadovoljnih odjemalcih — Opozarjamo tudi na vse naše ostale izdelke: mlatilnice, elektromotorje, kosilce, sejalce itd. Informacije dobite pri našem zastopnikuu S- Antonu Kržišniku v Novem mestu. Blagovolite v Sloveniji. JANEZ PUCELJ SPOMIN Zbogom, oj solnce dolenjsko^ jasno dolenjsko nebo, zbogom, bela ti cesta, ki pelješ v bajne Gorjance, viješ se tiho med polji; to hrepenenje je naše: tiho gubi se, kdo ve, ali doseže kdaj cilj. Beli kantoni-ob cesti ti kažejo: naprej; beli kantoni — okameneli spomini toplih pomladnih večerov, toplih pomladnih noči. Dušica, veš, še, kako sva šla? Mračno je bilo nebo — a kot bi trenil zbežali črni oblaki naprej so čez širno ravan. Kam so se skrili, kam so zbežali črni oblaki, duša, povej! Morda se skrili, morda zbežali so v moje srce. Da si poznala ti moje srce, ne bi zdaj bilo tak žalostno moje srce! Pa ko boš stala kdaj v svoji gredici, pa privršali bodo oblaki vsi črni, takrat se spomniš morda na tiste oblake, črne oblake — cestico belo, takrat spoznaš morda moje srce. GRADOVI V NOVOMEŠKI OKOLICI Novo mesto šteje danes okoli 4000 prebivalcev in je torej največji kraj na Dolenjskem. Mesto ima lepo, celo romantično lego na široki, visoki, kraški skalnati plošči, okrog katere se v velikem kolobarju ovija Krka, na nekaterih mestih 8 do 9 m globoka. Njeni bregovi so zelo strmi; na južni strani dosežejo do 20 m strmine. Okoli mesta se kopičijo proti severu z vinsko trto obsajeni holmci in se razširja valovit svet; na jugu zapirajo razgled Gorjanci, na zahodu odrastki kočevskih gora, le proti vzhodu je odprto ter se s Kapiteljskega hriba vidi čez Šentjernejsko polje do Krškega in Brežic. Daleč tam v sinjem ozadju pa vzpenjajo čez dolenjsko gričevje Kamniške planine svoje bele, snežne glave. In kakor bi bil moral dati človek tej naravni lepoti še okras svoje roke, je obdal ta lepi kraj z velikim vencem prijaznih in nekdaj mogočnih gradov. Kot mogočen čuvaj nad mestom, sto- ječim globoko doli ob njegovem vznožju, je stal in še stoji Hmeljnik O njem pripovedujejo, da je stal že v rimskih časih in da je vodila mimo njega velika rimska cesta proti Emoni na eno stran in proti Novio-dunu na drugo. Koncem preteklega stoletja so praznovali v njem 1900-letnico njegovega obstoja. Zgodovinar zmajuje seveda z glavo pri takih pripovedih, vsekakor pa je Hmeljnik eden najstarejših gradov na Dolenjskem. Že 1. 1223. so gospodarili v lijem imenitni gospodje. Pozneje so bivale tu rodbine, katerih imena: so v kranjski zgodovini na najboljšem glasu: grofi Turjaški, Ruess pl. Ruessenstein, Jankovič, grofi Para-dajzarji, baroni Zierheimi, Coronini itd. Zgodovina Hmeljnika je tesno združena z zgodovino Novega mesta; marsikatera huda, zlasti turška vihra, ki je prihrula nad mesto, je razsajala tudi okoli Hmeljnika. Se više nad mestom, a na njegovi južni strani in Hmeljniku ravno nasproti, se je vzpenjal Mehovski grad Mehovski graščaki so sluti že v XII. stoletju daleč po svetu. L. 1198. je napadal eden izmed njih celo ogrske trdnjave tako hudo, da je moral poslati ogrski kralj Bela III. nalašč vojsko nadenj, da ga ostraši. Pozneje je postal last soriških in zatem mogočnih celjskih grofov. Ko so ti izumrli, je pripadel habsburškim vojvodam, ki so ga dajali raznim plemenitim rodbinam v najem ali užitek. Tudi Mehovski grad je bil za Novo mesto velike važnosti, posebno v turških časih. Marsikateri naval, ki bi bil postal mestu nevaren, se je razbil ob njega zidovju. Kadar so prihrumeli Turki čez Gorjance, so morali zadeti obenj in nikoli jih menda ni bilo v okolico Novega mesta, da se ne bi bili ustavili pred njim. In če so drli nato tudi proti mestu, je bilo to vsaj opozorjeno na pretečo nevarnost in se je moglo še pravočasno pripraviti, da jih krepko sprejme. Ob prvem kmečkem uporu na Kranjskem 1.1515. so kmetje v tem gradu grozno razsajali. Vlomili so vanj in vrgli takratna najemnika brata Mindorferja, Maksa Clisso, Gašperja Wernecker- grofu Ernestu Paradajzarju. Njegov sin Josip Ernest Paradajzar je začel 1.1641. zidati dobro uro od Mehovega, a globoko pod njim, na prijaznem holmcu gradič Ruperč vrh Dozidal ga je 1.1657. L. 1726. je pripal Ruperč vrh samostanu Cistercijancev pri Kostanjevici. Ko je dal ce-car Jožef II. 1.1786. pozapreti samostane, je postal Ruperč vrh lastnina verskega zaklada, ki pa ga je prodal. Sedanji lastnik Ruperč vrha je g. Stare iz Mengša. Od nekdanje velike posesti mehovske graščine se je odcepil razeti Ruperč vrha tudi grad Poganci kake % ure od Novega mesta. Kdaj so ga zidali in kdo, se ne ve, najbrže pa kdo Mindor-f er jev, kajti leta 1547. ga je prodal Sigmund Mindorfer baronu Lenkoviču, Lenkovič rodbini Gušičevi, ta pa Paradajzarjevi. Eden Paradaj-zarjev, Rudolf, je dal sezidati dober streljaj od gradu oddaljeno Cerkev sv. Roka o priliki, ko je razsajala v Novem mestu in Cesta iz Novega mesta proti Grmu ja in še drugili petnajst plemičev čez obzidje v globok jarek. Umorili so mlada Mindorferjeva sinova in njuno mater; le hčerko je rešila pestunja. L. 1622. je prodal cesar Ferdinand II. ta grad huda kuga. Zgodilo se je to o Valvazorjevem času. Od Paradajzarjevih naslednikov je kupila Pogance bogata novomeška rodbina Langer, ki je še sedaj lastnica te graščine. Še bliže mesta, komaj četrt ure oddaljen od njega, stoji grad Grm sedaj last dravske banovine, prej kranjske dežele, ki je znano kmetijsko šolo s Slapa na Notranjskem prestavila semkaj. Z Grma je prekrasen razgled na Novo mesto, ki se ti ne zdi od nobene strani tako prikupljivo kakor od tod. Ta grad je dal sezidati baron Krištof Mordax, graščakov sin z Grabna neznatnega gradiča tik Krke, dobre pol ure od mesta oddaljenega. Graben je kaj star grad; že v početku XIV. stoletja so bili grabenski gospodje slavni; pozneje so se kot pravi junaki odlikovali v turških vojskah. Zvali so se »Turnerji« po gradu, ki je bil bolj stolp nego grad. Valvazor pravi o njem, da je bil pred časom le močan štirioglat stolp; njegova vrata s'o bila vdelana visoko sredi stolpa. Dolga, lesena brv je segala od tal pa do teh vrat, skozi katera so hodili Turnerji v svoj stolp. »Torej se jim sovražnika ni bilo treba dosti bati«, pravi Valvazor. Sredi XVI. stoletja je izumrla ta rodbina, ki jo Valvazor imenuje »die von Graben«. Novi gospodarji na Grabnu so se zvali Mordaxi Sredi XVI. stoletja so gospodarili tu trije bratje Mordaxi, ki pa so si skupno posestvo razdelili med seboj. Eden je ostal na Grabnu, druga dva pa sta si sezidala vsak na svojem zemljišču svoj grad; eden na Grmu, drugi v Zaborštu na holmu, nekako na pol pota med Grmom in Grabnom. V Zaborštu in na Grmu so bivali baroni Mordaxi le malo časa. Že pred Valvazorjem so Zaboršt kupili Gušiči, pa ga zopet prodali. O Valvazorjevem času je gospodoval v Zaborštu baron Franc Rettenfeld, stotnik Saurauovega polka. A tudi Rettenfeldi ga niso dolgo obdržali. L. 1755. ga je kupil Franc Avgust pl. Zois, graščak z Grma, ki je dal zanemarjeni grad 1.1769. podreti do tal. Vsi trije gradovi; Graben, Zaboršt in Grm so imeli mikavno okolico, prekrasno polje in velike gozdove, kamor so Novomeščani prejšnjih časov ob nedeljah in praznikih kaj radi zahajali. Poleg goste sence jih je vabil tukaj sem izvrsten studenec, edini dober studenec s trdo vodo daleč naokoli. Zato so ga imenovali in ga še danes imenujejo Trščak. L. 1675. je dal sezidati Wolf Ferdinand Mordax streljaj od Grma Božji grob s petimi postajami. Božji grob je sedaj last profesorja g. Janka Krajca. Še bliže mesta, takoj onstran Krke, sta se bliščala iz zelenja in vej gradiča Pod malim mostkom in Mostek sedaj Šukljetov grad Kamen. Nihče, ki se le par ur mudi brez posla v Novem mestu, naj ne zamudi obiskati Lukenjskega gradu Grad Grm, kjer je zdaj nastanjena kmetijska šola Fotoatelje Gvido dvojčka istotako imenovanega notranjskega gradu. Dolenjski »Luegg« gotovo ni manj zanimiv. Tudi tu se je neki potikal — kakor trdi Costa v svojih popotnih spominih iz Kranjske — tolo- Lukenjski grad Pod gradom izvira Temenica, ki se od huknje naprej imenuje Prečna. Tu je električna centrala za Novo mesto. vajski vitez Erazem iz Jame. Imel je — pravili so Costi — svoja skrivališča tudi tu. Iz Novega mesta do Luknje je le pičlo uro hoda; pot vodi od vasi Prečne ob rečici istega imena. Zadaj za vasjo se dolinica bolj in bolj oži; rebra, ki spremljajo obrežje, postajajo vedno strmejša, višja in tesnejša, čim bolj se bližaš romantičnemu gradu. Kar ti zmanjka poti. Kamor pogledaš, na vse strani ti štrle nasproti strme in visoke skalnate stene, tako visoke, da jim pozimi solnce po več mesecev ne obsije sivih bokov, poleti pa le za par ur na dan. Izpod divje raztrgane skale šumi rečica Prečna, odtok Temenice, ki se izgublja pri Mirni peči pod zemljo; komaj je prišumela na dan, goni že velik mlin in še večjo žago. Kje pa je kak grad, da ga ni videti? Tam gori, visoko gori nad izvirkom Prečne stoji na mogočni skali, za gradom samim pa se dvigajo zopet strme skale okoli in okoli. Poleti je tu zaradi hladu kaj prijetno. Meščani so že od njega dni zlasti ob nedeljah zahajali semkaj; pozimi pa ga skoraj ne iztakneš žalostnejšega kraja. Ta grad, ki živo spominja na notranjsko Jamo, je prevzel svoje ime po starem in prvotnem gradu, ki je stal kak streljaj od sedanjega, pa še bolj v skale umaknjen. Ko je postalo to skromno, bolj preprosti hiši kakor graščini podobno zidovje pretesno, so ga postavili na sedanji kraj. Pa. tudi še tu sem prestavljeni grad je imel tako močno lego kakor, razen Mehovega, noben drug na Dolenjskem. Velika, daleč v goro segajoča kraška jama, Romantični grad Otočec, biser dolenjskih gradov ki je pa ni še nihče preiskal, je že kmalu pri vhodu okrašena s kapniki. Popolnoma drugačno lice kaže Stari grad kako dobro uro od Novega mesta. Še Hoffu, historiografu kranjskemu, se je zdel ta grad, Otočec z ostanki svojih utrdb na nekdanjo svojo moč. Že 1.1265. je gospodoval v njem Ulrik de Werde. Pozneje so dobili to graščino tirolski plemiči Vilanders, katerih zadnji je umrl 1.1547. Za temi so se gospodarji otoški hitro menjavali: Lenkovič, Dovolič, Solnce, Breckerfeldt; koncem XIX. stoletja so ga imeli baroni Schvveigerji pl. Gradovi Zalog, Klevevž in Stari grad sedaj nekoliko zanemarjen, tako lep, da ni mogel najti dovolj lepih besed za njega mikavnosti. Le pol nre od Starega gradu stoji stari Otočec v mirno mimo tekoči Krki. Na nizkem, tako nizkem otoku sredi reke stoječ, da preplavi v hudih povodnjih Krka njegov vrt, spominja Lerchenfeldski. Grad je sedaj last grofa Villavi-cenzia, ki namerava zgraditi poleg gradu moderno letovišče. Drugi gradovi: Zalog, Slatenk, na Golem, ki so ga koncem minulega stoletja do tal podrli, Weinhof, nekdaj zatiškega samostana lastnina, Struga, Volavče in drugi so izpopolnjevali in izpopolnjujejo lepoto novomeške okolice. JANEZ PUCELJ ŽELJA Na Trški gori raste trta, da moja bila bi to last; v Gorjancih raste dob stoleten, da moj bi bil ta hrast! Posekal bi ga, da naredil sodar bi mi iz njega sod in vanj bi shranil zlato kapljo, bogati trški plod. In da mi dal je hišo belo, in širni travnik, polje Bog, pa bi oženil se z dekletom, z dekletom kmečkih rok! ZGODOVINA DOLENJSKE METROPOLE Ta lepa, zraven pa tudi trdna, lega Novega mesta je menda dala največ povoda onim pravljicam, ki pripovedujejo o velikanskem mestu, ki se je raztezalo tod in segalo v rimski dobi celo do Hmeljnika. V tem velikanskem mestu je imel cesar Decius —■ tako pripoveduje pravljica — močno vojsko. Sredi tretjega stoletja po Kristusovem rojstvu je neki napal tedanjega, v Novem mestu vladajočega cesarja, gotovski kralj Chininga, Chniva, Chimhiga ali Chnimhiaga, ko je drl z vojsko ob Savi in Krki na Hrvaško, toda prebivalci in posadka v Neostasiju ali Noviju ali Eustesiumu — tako poročata Breckerfeldt in po njem Hoff — so ga zgrabili pod vodstvom J. De-cija Celera ter zapodili njega in njegovo vojsko preko Bosne celo do Nikopolja. Tudi siloviti Atila je drl tod mirno ter mesto tako razdejal, da se pozneje niti poznalo ni več, kje je stalo. Zagotovljena zgodovina Novega mesta se pričenja šele s 7. aprilom 1.1365. Tega dne je povzdignil Rudolf IV. ta kraj v vrsto mest ter mu podelil mestne pravice. Mesto je imelo nalogo, polagoma vso Slovensko krajino privesti pod avstrijsko oblast. Postalo naj bi središče avstrijskih posestev na Dolenjskem. A kakor marsikateri drug, dostikrat več stoletij v prihodnost segajoči naklep Rudolfa IV., je bil tudi ta ljudstvu neumljiv; dogodek se je vtisnil tedanjikom in njihovim potomcem tako živo v dušo, da so mesto takoj od prvega trenutka imenovali le Novo mesto. V listinah srednjega veka pa so rajši rabili obliko Rudolfswert. Slovenila bi se Rudolfovo brdo ali še natančneje Rudolfov otok. Wert, Word in Wordl so srednjeveški izrazi za otoke ali kraje, ki jih na več straneh ali celo na vseh obliva voda. Znano je, da so se zvali blejski gospodje »die Herren von Wert«. V novomeški okolici je mnogo krajev, ki so imeli ta imena vsaj V minulih stoletjih, čeprav je danes to že pozabljeno. Še v preteklem stoletju se je zval kos zemljišča, ki ga pri Šmihelu tik Novega mesta obteka Težki potok nekako tako kakor Krka Novo mesto, Wordl am Schwe-renbach. Isto tako je z gradom Otočcem, Wordiom, dobro uro od Novega mesta. V neki listini izza časa Leopolda I. so naštete vasi, kjer je še veljala sodna oblast Pogled iz Ragovega loga na Trško goro Fotoatelje Gvido Semanji dan v Novem mestu Sejmi v Novem mestu so še danes najbolj obiskani v Sloveniji Fotoamater Rant mestnega sodnika: Ločna, Mačkovec, Lešnica, Jelše, Češnjice, Trška gora, Ždinja vas, Dolenje in Gorenje Kamne, Dobrava, Boršt, Daljni vrh, Hudo, Potočna vas, Velika in Mala Bučna vas, Irčna vas, Kal, Prečna, Češča vas, Griblje, Bršljin, Cegelnica in Paka. Brez dvoma je, da je bil ta obseg novomeške sodne 'oblasti tudi deloma povod oni pravljici o velikanskem starodavnem mestu, ki se je neki raztezalo do Hmeljnika. Tudi Trška gora (der Stadtberg), dobro uro od mesta, je pripomogla nekoliko. Zakaj bi sc sicer zvala Trška gora, Stadtberg? Stala je kedaj gotovo v mestu, ugih bali so meščani prejšnjih časov. Ni se nam čuditi, da je bilo večini meščanov dodobra ne-umljivo, kako to, da so zlezli njihovi mestni očetje vsako leto po enkrat v svetovalski obleki na konje, objahali v slovesnem sprevodu vse omenjene vasi, ustavili se pri vsakem »konfinu« ali mejniku ter pri njem izpustili strel iz osem-funtnika. Godilo se je to zato, da ne bi zastarele mestne sodne pravice, kajti sosedje grajščaki so prežali venomer, kako bi odtrgali mestnemu sodišču eno ali drugo vas, in to že zgolj iz dobičkarstva, ker je bilo s sodno pravico združenih tudi mnogo dohodkov. Za časa turških bojev je Novo mesto z lahkoto odbijalo turške napade. Postalo je zbirališče brambovcev proti Turkom. Tu sem je pridrla skup vsa dolenjska vojska, če je zašumelo po deželi. Turki so si večkrat prizadevali, da bi zavzeli Novo mesto. L. 1429. ga Je napadel Ali paša z 10.000 možmi. Bitka je bila krvava in vroča, S pomočjo kranjskih vitezov in njihovih vojakov, okoli 4000 po številu, pa so Novome-ščani pognali Turka v beg in ga ostrašili tako, da ga dolgih 30 let ni bilo videti blizu Novega mesta. Ta napad je bil po Valvazorjevem zatrjevanju eden najhujših. O sv. Mihaelu 1.1491. so se Turki zopet prikazali pri Metliki ter jo čez Gorjance udarili na Mehovo, Hmeljnik in na Belo cerkev. Da so se poskušali tudi nad Novim mestom je pač nedvomno, ker so morali mimo njega. Pri Beli cerkvi so se ustavili in čakali, da upade močno narasla Sava, čez katero so menili kreniti na Štajersko. Medtem pa so razgrajali po novomeški okolici. Sila so trpeli Hmeljnik, Št. Jernej, Otočec, Prežek, Mehovo itd. Naslednje leto so zopet prišli in naskočili Novo mesto, a vzeti ga niso mogli, zato pa so še zopet znosili nad njegovo okolico. Valvazor pripoveduje, da so uganjali grozne stvari: nabadali so glave kristjanov na sulice, razbijali otročičem glave ob kamenje in drevje, zvezavali ljudi skupaj kakor pse itd. Valvazor ne more najti dosti besedi, da bi opisal njihovo krvoločnost. Kljub vsemu temu pa je bila ta doba najlepša, kar jih je Novo mesto kdaj imelo. Odkar je postalo zbirališče brambovcev. proti Turkom, se je stekalo tu vedno veliko ljudi; tu so pregledovali in urili vojake, tu jim izplačevali plačo, ki so jo ti ljudje veliko ali rajši vso pustili v mestu. Višjih in nižjih oficirjev ter vojaških uradnikov je bilo v Novem mestu takrat premnogo. V mestu so bile velike žitnice in obilne shrambe. Trgovstvo je postalo silno živahno. Trgovci so prihajali posebno s Hrvatskega in Ogrskega. Priganjali so ponajveč živino in jo zamenjavali za tukajšnje blago. Prinašali so na novomeške sejme tudi mnogo stvari, pri katerih so meščani zaslužili lepe dobičke. Spomin na te lepe čase se je ohranil deloma še skoraj do današnjih časov v arkadah: obokih v pritličju. Z arkadami je bil obrobljen takrat ves glavni trg. Ko je trgovstvo v poznejših časih pojemalo in naposled popolnoma minulo, so jeli zazidavati te arkade ter so sčasoma vzeli glavnemu trgu njegovo karakteristično trgovsko lice. Zadnje aikade so zazidali šele pred par desetletji; ohranjene so le še pri rotovžu in Bergmanovi hiši, le da so v sedanji obliki mnogo manjše. To je bila tista srečna doba, v kateri je nastal v Novem mestu lepi in prostorni Glavni trg, sedaj Trg kraljeviča Petra najlepši in najprostornejši izmed vseh mestnih trgov na Kranjskem, prostornejši kakor ljubljanski in gotovo tudi lepši. Prav velikost glavnega trga priča o imovitosti tedanjega Novega mesta. Prostorni trgi so bili v nekdanjih, z dragim obzidjem ograjenih mestih, veliko večja potrata, in torej dražji kot v sedanjih. Takrat se je porabila v mestu vsaka ped zemlje, utice so se stisnile kolikor mogoče druga k Stara Bergmarinova hiša z arkadami drugi, ljudje so stanovali v tesnih, a visokih hišah. Mesto, ki si je moglo privoščiti najprostornejši trg na Kranjskem, je bilo vsekakor imovito, bogato. Škoda, da je zadela meščane v njihovi najlepši dobi velika nesreča. O postu leta 1540. je vpepelil grozen požar skoraj vse mesto, porušil stolpe mestnega obzidja in tudi obzidje samo močno poškodoval. Komaj so mesto vnovič zgradili, jih je zadel nov udarec. Z zavzetjem Kaniže po Turkih je bila zaprta pot ogrskim trgovcem, ki so prihajali poprej v velikem številu skozi Novo mesto na Dolenjsko. Še groznejša nesreča je prišla nad mesto 1. 1576. Pred postom 1. marca je mesto vnovič pogorelo skoraj do tal. Pogoreli so mestni rotovž, kapitelj in kapiteljska cerkev z vsem blagom in listinami. Zgorelo je vse, kar so Novomeščani zgradili v dolgih letih. Na stotine družin je ostalo brez strehe. Zgorela je stolna cerkev, pogoreli so oltarji v njej, razpela, zastave, podobe, ves cerkveni lišp, raztopili so se celo zvonovi. Tudi kmetom, podložnim kapitlju in mestu, je zgorelo vse. Najhujši udarec pa je bil za mesto, ko je dal nadvojvoda Karol (od 1. 1570. do 1580.) sezidati Karlovec, ki je potegnil nase vse dobrote, ki so do takrat pritekale v Novo mesto. Glavni trg v Novem mestu Fotoatelje Gvido Zbirališče za obrambo mej sklicanih vojakov je bilo prestavljeno v Karlovec, z njim pa tudi vsa vojaška skladišča. Za skladišči in vojaki je bila prestavljena iz Novega mesta vsa obila četa civilnih in vojaškili uradnikov. Nalašč za vojake zgrajene hiše so -ostale po požaru sesute, rokodelci so odpustili svoje pomočnike, gostilničarji so se zastonj ozirali pogostili: kakor vihar je pometel odhod vojakov vse blagostanje iz mesta. Le vojaška krdela so se pomikala skozi mesto, ki pa je iine-lo odslej zaradi surovosti in brezobzirnosti od njih več škode kot dobička. Kolikor je ostalo hiš po požaru 1.1576., so zgorele nekoliko let zatem 1.1583., z njimi vred pa tudi mnogo novih, pravkar sezidanih in pokritih poslopij. L. 1605. je vpepelil velik ogenj nad 60 hiš v mestu. L. 1664. je pogorelo mesto že zopet do tal; ostala je tu pa tam kaka hiša. Prošnja, ki so jo poslali Novomeščani leta 1606. nadvojvodi, je živa slika bede, v katero so zabredli v nekaj desetletjih: »Leta 1599. je razlil vsegamogočni Bog svojo pravično jezo čez nas, ko je razsajala kuga čez pol leta po mestu in pobila k tlom ne le vse trgovstvo in obrtništvo, ampak tudi nad 800 ljudi, med njimi 149 gospodarjev. Polovica mesta je sedaj praznega, hiše so zapuščene in se podirajo...« O kugi pripoveduje Valvazor, ki pa j-o deva v 1.1590., da je razsajala tako, da je Novo mesto skoraj dodobra izumrlo; po glavnem trgu je rastla trava, da bi jo lahko kosili. L. 1625. se je vnovič pojavila grozna kuga, za katero je umrlo 322 ljudi, med njimi 15 gospodarjev. V dobi Marije Terezije do francoske okupacije je 1.1747. dobilo Novo mesto okrožno glavarstvo za celo Dolenjsko. Poleg tega okrožnega glavarstva je imela bivša Kranjska samo še dvoje glavarstev: v Ljubljani za Gorenjsko in v Postojni za Notranjsko. L. 1749. je dobilo Novo mesto prvič svojo garnizijo. Prvi polk, ki je tu bival v garniziji, je bil polk Patffy; pozneje so bivali tu polki Moltke, Browne, Botha, Thurn, Terzy, nadvojvoda Jožef in drugi. L. 1766. je bila osnovana v Novem mestu predilna šola, 1. 1801. pa glavna vojaška bolnica in preskrbovalna zadruga (Verpflegsmagazin). Novo mesto je bilo obenem zbirališče vseli onih, ki so spadali k bolnicam v Kostanjevici, Karlovcu, Zagrebu in morebiti še drugod na Hrvatskem. Zanimivo je, da je izvrševalo Novo mesto po svojem mestnem sodniku tudi krvavo sodstvo. Pri krvavem sodišču so včasih sodelovali tudi kmetje iz novomeške okolice. L. 1764. na pr. so obsodili na smrt neko Jero Bradaševko. Obsodili so jo na kolo, na katero so ji glavo z žeblji pribili, najbrže, ko je bila že mrtva. Kmetje iz Cegovnice so bili dolžni, da preskrbe to kolo. Ta dolžnost je bila sramotilna in najbrže kaka stara kazen iz prejšnjih časov za pregreške ondotnih kmetov. Da bi se tej sramoti vsaj sebi v tolažbo odtegnili, so kmetje ukradli kolo nekemu Josipu Muhiču, ki je bil kapiteljski in ne mestni podložnik kakoT oni. Zavoljo tega so nastali prepiri in tožbe. Ne le okradeni kmet, ampak tudi kapiteljska gosposka se je čutila žaljeno in osramočeno ter je prisilila mestne očete k izjavi, da niso vedeli nič o tem, da jim je žal, da se je to zgodilo, ter da se obvežejo skrbeti, da se kaj takega ne ponovi več. To krvavo sodstvo so vzeli mestu šele Francozi. Za časa napoleonskih vojsk je bilo Novo mesto prvič v francoskili rokah 1.1805. Takrat je prišlo 1700 vojakov pod poveljstvom generala d’ Espagneja, ki so zasedli vso Dolenjsko do hrvatske meje. V poznejših osvobodilnih bojih se je zlasti odlikoval novomeški brambovski bataljon, katerega komandant je bil poganški graščak Franc Ksaver Langer, praded sedanjega graščaka g. Langerja. Za njegove zasluge je po njegovi smrti povzdignil cesar njegovega sina Fr. Flenrika Langerja v plemenitaški stan. S pismom cesarja Maksimiljana I., 1.1493, je bil ustanovljen novomeški kapitelj. Izvršitev tega cesarskega dovoljenja je naročil papež Aleksander VI. zatiškemu opatu, zapovedujoč mu, naj ustanovi kapitelj tako, da Najlepša šolska palača v Sloveniji Nova monumentalna novomeška osnovna in meščanska šola ter novo gimnazijsko poslopje Fotoatelje Gvido Novo mesto 1929 'fimirili. |U!UISiHi& ajjj. ujl! 8~r«1,j bo Stel 13 kanonikov; prvi med njimi naj bo prošt, drugi dekan. Vsi kanoniki naj bodo pod eno streho ter obedujejo pri eni mizi. Proštu je dal pravico, nameščati župnike po farah, ka-pitlu podložnih, popolnoma po svoji volji. Obenem s temi pravicami je dobil kapitelj tudi svoj grb. Mnogi novomeški prošti so zavzemali imenitna cerkvena dostojanstva. Eden od teh je bil nadškof (grof Attems), 6 jih je bilo škofov, 1 je bil protonotarij, 4 so bili generalni vikarji in 4 arhidijakoni (nadzorniki) nad kapitlom in celo Dolenjsko. V šolskih zadevah se Novo mesto sme ponašati, da ni dosti zaostajalo za Ljubljano. Svojo šolo, ki je nadomeščala gimnazijo, je imelo že v srednjem veku. L. 1778. je bila osnovana ljudska šola »normalka« s 3 razredi, ki se je preosnovala pozneje v 4 razrednico. Zanimivo je, da so morali hoditi v to šolo otroci iz vseh okoliških vasi, oddaljenih do uro daleč iz Novega mesta. Največ šolarjev je štela šola 1. 1824. (254). L. 1816. je dobilo Novo mesto tudi dekliško šolo, dočim je dobilo gimnazijo že dolgo poprej (1. 1746). Lani je končno dobilo meščansko šolo. DRAGOTIN KETTE NA TRGU Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih veterc z vodoj poigrava. Vodice šume in rosice prše brez konca v broneno kotanjo; brezdanj je ta vir, šepetanje, nemir brezkončna, kot misli so nanjo. Pa blizi ni cest, ah v Elizij, do zvezd ne morete kaplje šumeče. In smele želje do Angele moje hitite zaman hrepeneče... š 68263 33 MIH/e MIHELČIČ, Miran Ekonomika poslbvanja / Miran Mihelčič. - [1. izd.]. - Ljubljana : Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, 1991 (Ljubljana : Univerzitetna tiskarna). - 94 str. : graf. prikezi ; 24 cm 300 izv. ISBN 86-7739-042- a) poslovanje - podjetja - ekonomika - visokošolski učbeniki 336.64(075.8) 658(075.8) 23392512 19913021 Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava in ruši pokoj moji duši nocoj; brezskrbno pa ljubica spava. NOVO MESTO V PRETEKLOSTI Od daleč, recimo z Gorjancev ali s Hmelj-nika, zlasti pa s Kapiteljskega hriba pogledano, je delalo Novo mesto — tako zatrjuje Hoff — prav prijeten vtis. Mestne hiše in hišice so se svetile iz drevja in zelenja, kakor bi stale v gozdičku, ki ga je zasadil človek v zabavo in razvedrilo. To so bili mestni vrtovi. Že v XVIII. stoletju je bila malokatera novomeška hiša brez vrta. Ti vrtovi so nastali polagoma in drug za drugim iz nekdanjih pogorišč. Daši tudi prijetni za oko in gospodarja, vendar niso bili veselo znamenje za mesto, ampak žalosten dokaz za vedno bolj pojemajoče blagostanje meščanov, ki si po obilih požarih niso mogli več sezidati ali vsaj iz lesa zgraditi novih hišic, temveč so morali prost.or spremeniti v vrtove. Kapiteljski marof Kapiteljski hrib ali Kapiteljska pristava je grič tik mesta — običajno mu pravijo Kapiteljski marof. Odtod je kaj zanimiv pogled na mesto. Najstarejše njegovo ime je Rosen-biichel ali pa tudi Rosenberg, ki ga nahajamo že v začetku XVI. stoletja. Dokler je imelo mesto pravico obsojati celo na smrt, je bilo na Rosen-buchelnu mestno morišče, ki pa so ga Francozi prestavili zadaj za Žabjo vas k gozdu, kjer so vežbali vojake v orožju. Avstrijska vlada je preložila morišče zopet nazaj na Kapiteljski hrib, a na drugo, desno stran ceste. Spomin na to, da je bilo morišče nekoč vrh Kapiteljskega hriba na levi strani ceste, je še ohranjen v ljudski govorici, ki imenuje ozko dolinico ob Krki ravno pod Kapiteljskim hribom. Pod gavgami Tako je spremenil Kapiteljski hrib svoje prvotno in lepo ime Rosenbiichel naposled v ime žalostnega pomena. Imel pa je med tem še več drugih imen. Koncem XVI. stoletja je kupil Kapiteljski hrib mestni svetovalec pl. Raab. Ljudje so ga jeli po njem imenovati Rabensberg. Raabova rodbina je izumrla ali pa odšla iz Novega mesta, a ime »Rabensberg« je hribu in zemljišču vendarle ostalo. Sčasoma se je seveda pozabilo, odkod ta priimek. Ljudje so čutili potrebo, hrib slovenski imenovati ter so mu rekli Na krokarjih. Tej prestavi je mnogo pripomoglo to, da so Na krokarjih obešali zločince. A tudi to ime hribu ni ostalo. Sredi XVII. stoletja so bili Krokarji last hmeljniškega graščaka Jurija Jankoviča in uje gove žene Sidonije, roj. pl. Ruessenstein. Takrat so si prizadevali očetje kapucini, da bi se naselili v Novem mestu ter sezidali tu svoj samostan. Sedaj je Kapiteljski marof večinoma last kapitla. Kapucinski samostan Na Kranjsko so prišli kapucini kmalu za jezuiti. Svoj najstarejši samostan so imeli v Ljubljani že 1.1608. L. 1634. so ustanovili samostan v Krškem, 1. 1640. v Kranju. Prizadevali so si, da pridejo tudi v Novo mesto. Tedanji prošt Mihael pl. Chumberg jih je kljub temu, da je bil frančiškan, na vso moč podpiral. Časi so bili takrat slabi; frančiškani so v Novem mestu težko živeli, bilo jih je le 8 v samostanu in vendar je prošt Chumberg gladil kapucinom pot v Novo mesto, vsekakor v škodo frančiškanov. Zakaj je to storil, je težko reči. Kljub temu pa se v njegovem času niso še naselili; prošt pl. Chumberg je umrl prekmalu, že 1.1653. Nasledoval mu je prošt Ivan Andrej Stem-berg; tudi ta je napel vse žile, da uvede kapucine v mesto, zlasti ker so prosili tudi meščani zanje. A stvar je bila zaradi prevelike revščine meščanov neizvršljiva, dokler se ni z bogatim darilom oglasil hmteljniški graščak Jankovič. Ta pobožni mož je daroval z ženo Sidonijo kapucinom 1.1658. svojo pristavo Na krokarjih. Staro in novo pokopališče Kapelica na starem pokopališču z bivšim kapucinskim samostanom, Kapiteljski marof s palačo osnovne in meščanske šole ter gimnazijo ob vznožju. A da bi sezidali na njej samostan, se jim je zdela od mesta preoddaljena. Tu jim je prišel na pomoč tedanji prošt Stemberg. Kapitelj je imel zunaj mesta, in sicer tik mestnega ozidja, zemljišče, ki ga je bil prošt pripravljen zamenjati za Krokarje. A to zemljišče je bilo z davkom mestu podložno; plačevalo je v mestno blagajno okoli 4 goldinarje na leto. Zato je prošt zahteval, naj osvobodi Jankovič najprej Krokarje mestnega davka. O tem so se vršile z mestnimi očeti dolgotrajne obravnave. Jankovič jim je stavil tri ponudbe. Prevzeti je hotel plačevanje davka od kapiteljskega zemljišča ali pa pripisati mestu kmetijo, ki bi plačevala prav toliko davka, ali pa naložiti pri deželni gosposki fi6 gold. 30 kr., iz katerih 6% obresti naj bi se plačeval mestu davek. Ker so pritiskali kapucini, prošt Jankovič in meščani, so mestni očetje dovolili zidanje, ker tudi oni niso želeli, da bi jih taka malenkost zadrževala. Dejali so, da se bodo v kratkem odločili za eno ali drugo teh ponudb. Dne 11. junija 1.1658. je vložil prošt Stemberg vogelni kamen. Zidanje se je pričelo 1.1660.; kar ustavi velik požar 1.1664. komaj do polovice izvršeno delo. Za kapucine je bil to hud udarec. Zgolj na darove meščanov navezani niso mogli od Pogorelcev ničesar več pričakovati. Prenehali so z zidanjem do ugodnejših časov. Vendar se jim je še dosti hitro posrečilo, nabrati po deželi za zidanje potrebnih novcev. Nova cerkev in novi samostan sta bila blagoslovljena 4. septembra 1. 1672., o čemer je pričal napis na cerkvenih vratih. V samostan pa so se vselili kapucini šele 9 let zatem. Samostan je stal dobrih 100 let. Dne 2. junija 1. 1786. pa je prišel od cesarske vlade odlok, naj se preženo kapucini iz samostana, samostan zapre, njegovo imetje pa pripiše verskemu zakladu. Zadnji gvardijan je bil p. Didacus iz Idrije, ki je postal notar in pridigar, neki p. Eusebius iz Krškega pa vikar v kapitlju. Izpraznjeni samostan je vzel vojaški erar za 60 goldinarjev letne najemnine v najem ter ga je imel za shrambo vojaških potrebščin. L. 1809. so se Francozi polastili vseh javnih poslopij in seveda tudi nekdanjega kapucinskega samostana ali provijantnega skladišča. Po njihovem odhodu pa je pripal zopet verskemu zakladu. Vojaškemu erarju je bilo provijantno skladišče neobhodno potrebno, zato ga je kupil 1.1843. Poslopje, ki je še vedno dobro ohranjeno, je sedaj last mestne občine. V njem so nastanjeni naslednji uradi: pošta, sreska finančna kontrola in davčna uprava. Vrh tega je v njem tudi več stanovanj. Staro in novo pokopališče Na zanemarjenih Krokarjih je dal prošt Stemberg sezidati več gospodarskih poslopij. Kapiteljski hrib se je odtlej imenoval Kapiteljski marof. O nesrečnem ustanku proti Francozom oktobra 1.1809. je pogorela pristava do tal. Del kapiteljskega zemljišča Na krokarjih so že 1.1785. uporabili za pokopališče. Do Jožefa II. so namreč po vsem krščanskem svetu pokopavali mrliče po cerkvah in okoli cerkva. Zaradi zdravja pa je cesar Jožef II. to prepovedal in odredil, da se morajo pokopališča kolikor mogoče odstraniti od človeških stanovanj. Za novo pokopališče so izbrali del Kapiteljskega hriba, nekdanjega Rabensberga, ki je dobil sedaj ime Friedensberg. Posvetil je pokopališče prošt Jabacin 24. septembra 1.1785. Prvi tu pokopani mrlič je bil Ivan Mauracher. Spomenik barda dolenjske metropole Po smrti cesarja Jožefa II. so 1.1799. po prizadevanju tedanjega prošta barona Zierheima prestavili pokopališče zopet h kapiteljski cerkvi, kjer je ostalo do francoske dobe, do 1.1810. Takrat pa se je moralo zopet premakniti proč od cerkve, a ne tako visoko na Kapiteljski hrib, kakor je bilo prej, ampak na njega vznožje tik nekdanjega kapucinskega samostana. Francozi so v ta namen odstopili velik kos nekdanjega kapucinskega vrta in prevzeli tudi dolžnost, vzdrževati ves zid, kolikor ga meji s pokopališčem. "L. 1856. so sezidali na tem pokopališču kapelico in jo posvetili 1. novembra istega leta. Kapelica je bila zgrajena največ po zaslugi kanonika Frančiška pl. Fichtenaua in Benjamina Fichtenaua, ki sta darovala več sto goldinarjev. Rosenbiichel, Rosenberg, Rabensberg, Na krokarjih, Friedensberg, Kapiteljski hrib in Kapiteljski marof sc je imenoval prijazni holm, odkoder je še sedaj najlepši razgled na mesto in tja proti Gorjancem. Pred vojno, ko je bilo pokopališče že prenapolnjeno z grobovi, so zgradili ob Ločenski cesti novo pokopališče. Dne 28. julija 1.1915. so izročili kot prvega materi zemlji na novem pokopališču pešca 46. pešpolka Vetra Martona, roj. 1. 1885. v FOldeaku na Ogrskem, ki je v tukajšnji rezervni bolnici podlegel na južnem bojišču zadobljenim ranam. Pogreba se je udeležilo vojaštvo s častniškim zborom, na čelu mu štacijski poveljnik nadporočnik Hastreiter, nadalje mestna in meščanska garda z godbo in svojimi častniki ter prebivalstvo vseh stanov. Ljubljanska ali gorenja vrata V dobi Marije Terezije je bilo mesto obdano od vseh strani z močnim zidovjem in na mnogih krajih utrjeno z visokimi stolpi. Vhod v mesto je bil kaj impozanten. Veliko cesto so zapirala mogočna »ljubljanska« ali tudi »gorenja vrata«, »das obere Stadthor« imenovana. Utrjena so bila na levi in desni z mogočnima stolpoma, katerih eden je še sedaj ohranjen ter je del Škabernetove hiše. Zraven vrat je imel vratar malo sobico, iz katere je nadzoroval vse v mesto prihajajoče ljudi ter pobiral mitnino. Njegovo stanovanje je bilo nad vrati; stolpa zraven mestnih vrat pa sta bili ječi za meščane, ki so prišli s postavo navzkriž. Ta severna stran mesta je morala biti najbolj utrjena, ker edino tu ni bilo mesto že po naravi zavarovano-. Povsod drugod je bila Krka okoli in okoli mesta že sama po sebi močna zagraja. Tu je bila nevarnost največja, tu bi bil prilomastil sovražnik najlože v mesto. Zato so bili tu največji in najmočnejši stolpi, najvišje in najdebelejše mestno obzidje. Ljudje imenujejo ta kraj še danes Na šancah. Eden teh stolpov stoji še sedaj in je spremenjen v hišo ge. Fajdigove. Na nasprotnem koncu mesta so stala »do-lenja ali karlovška mestna vrata« (das untere oder Karlstadter Stadthor), zaprta z dvojnimi debelimi železnimi durmi, od katerih so se ena odpirala v mesto, druga na most. Vrata so bila kakor ljubljanska utrjena s stolpi. Tudi nad temi je bilo vratarjevo stanovanje, tik njega pa ječa za zločince. Ta dvojna vrata sta bila edina vhoda v mesto, okoli katerega se je razprostiralo ozidje. Le tu pa tam so bili skozi njega vsekani prehodi, skozi katere se je moglo do Krke, kakor nam kaže podoba v Valvazorjevi knjigi »Ehre des H. Krain«. Med obzidjem in hišami je bil prazen prostor, ozka pot, da so m-ogli meščani ob nevarnosti prihiteti na vsak kraj, kamor je bilo treba. Odkar so ustanovili Karlovec in je pojenjala turška nevarnost, so meščani zanemarjali obzidje; saj je bilo nepotrebno vzdrževati ga in trošiti zanj mnogo denarja. Trg sv. Katarine V ozadju vhod v mesto, ki so ga zapirala nekoč »gorenja« ali »ljubljanska« vrata Fotoatelje Gvido L. 1786. je ukazala vlada vse nekdaj za obrambo namenjeno ozidje in njega stolpe podreti ali pa poprodati. Po cenah, ki so se iztržile za sedem na dražbi prodanih stolpov, smemo sklepati, da so bili večinoma že vsi porušeni in skoraj za nobeno rabo več. Ljubljanska ali gorenja vrata so pustili še nekoliko let, čeprav so bila tako ozka, da so »Jutrova« in »Slovenčeva« podružnica, kjer zavije Ljubljanska cesta na glavni trg Veliki škropilni avto mestne občine v akciji. dali v mestni zid nad sedanjo okrajno sodnijo in vojašnico izkopati luknjo in napraviti cesto tu skozi. Za obrambo ali sicer varnost mesta so bila vrata popolnoma nepotrebna, celo škodljiva; ovirala so promet ter kazila mesto, vendar so stala še koncem XVIII. stoletja. Pustili so jih zaradi tega, ker je bilo nad njimi stanovanjc za mitničarja. Zraven teh vrat je bil stolp, ki pa je bil že ves porušen ter je moral kupec obljubiti, da ga bo podrl. Znotraj tega mestnega obzidja je bilo 1. 1792. 268 poslopij, torej okoli 180 manj nego danes. Največje med njimi in od vseh strani najbolj vidno in morebiti tudi najstarejše je bilo kapiteljsko poslopje s kapiteljsko cerkvijo. Kapiteljska cerkev Na tem mestu, kjer stoji sedaj, je stala cerkev sv. Nikolaja, še preden so kapitelj ustanovili. Bila je podružnica mirnopeške fare; a kdaj cerkve nastal v dobi zgodnje gotike, morebiti že v dobi Rudolfa IV. in obenem z mestom. Ta misel je jako zapeljiva; imeli bi potemtakem pred seboj cerkev, ki je bila priča vseh usod Novega mesta od njegovega prvega početka pa do danes. Novejši čas, sreda XIV. stoletja, taki trditvi prav nič ne oporeka, saj so zidali na Kranjskem cerkve v gotskem slogu celo še prej, n. pr. ono v Svibnem 1. 1323. V vsej svoji sestavi in v vsem obrisu je gotski prezbiterij kapiteljske cerkve čudovito podoben onemu v novomeški frančiškanski cerkvi. Čisto mogoče je, da je zidal kapiteljski in frančiškanski prezbiterij eden in isti stavbenik ali pa da je poznejši mojster posnel kapiteljski prezbiterij po frančiškanskem, le da je kapitelj ski zidan za spoznanje v večjih dimenzijah. Vrh tega se loči še po tem, da ima kapiteljski kripto, ki pa jo je, o tem ni dvoma, povzročil neravni teren. Frančiškansko cerkev so dozidali po 1. 1472. Novo mesto z znamenitim Bregom in kapiteljsko cerkvijo. Smaragdni objem mehke Krke ne popusti nikdar, uporna skala se ne pogrezne niti za ped v kraško zemljo in kapiteljski vrh bo bleščal v večnost kakor božja roka Fotoatelje Gvido Josip Vandot so to staro cerkev zidali, ne pove nobena listina. Stara je najmanj toliko kakor mesto, če ni celo starejša. Taka, kakršna je cerkev danes, je nastala pozneje, in sicer v dveh dobah. Sestoji namreč iz dveh delov: iz prezbiterija in ladje. V gotskem slogu zidani prezbiterij je precej starejši del; pod njim je kripta, katere oboki slone na dveh vrstah močnih stebrov. Vse zidanje je jako primitivno, preprosto in okorno in glede na to trdijo Hitzinger in za njim drugi, da je ta del Dve desetletji zatem se je ustanovil kapitelj, ki je mislil takoj na zidanje kapiteljnu dostojne cerkve. A ker so bili njegovi dohodki spočetka kaj skromni, so mogli zidati le v presledkih. Najprej so zgradili sedanji gotski prezbiterij. To je bila obenem tudi vsa nova kapiteljska cerkev. Nadaljevanje dragega gotskega zidanja so ustavili hudi časi po ustanovitvi kapitla. Morali so počakati. Sprva cerkev tudi zvonika ni imela. Zvonove so obesili v staro, trdnjavi podobno Kapiteljski prezbiterij Fotoamater Rant zidanje, ki je stalo tik cerkve na najvišjem kraju mesta, odkoder so se videli vsi kraji v okolici in se je odtod že v veliki daljavi zapazila nevarnost. Slabe letine, zlasti pa turške vojne, SO' kapiteljske gospode prisilile, da opuste drago gotsko zidanje in dozidajo cerkev v skladu z denarnimi sredstvi kar najpreprosteje. Zato so potegnili ladjo od gotskega prezbiterija naravnost do ne-gotskega starega stolpa ter se niso brigali za to, da so jo postavili proti prezbiteriju v lomljeni črti. S požrtvovalnostjo za sveto stvar vnetih mož — kakor prošta Polydorusa de Montagnane, ki je plačal vse cerkvene dolgove iz svojega, pokril in popravil za silo cerkev po požaru 1. 1576. ter je dal napraviti tudi iz svojega lep veliki oltar, ki so ga ljudje le kar proštov oltar imenovali —- se je notranjščina cerkve polagoma izpopolnjevala. O Valvazorjevem času je bil proštov oltar nadomeščen s še lepšim novim, za katerega je naslikal sloveči italijanski mojster I intoretto še sedaj ohranjeno podobo svetega Nikolaja. Valvazor trdi o njej, da je neprecenljive vrednosti. Eden najlepših motivov iz Novega mesta Kak tiho, lahno, viješ se krog mesta, zelena Krka, ko mlada nevesta krog ženina, ljubo ga objemaje, ko mora proč od nje na tuje kraje. Dragotin Kette Fotoatelje Gvido V kapiteljski cerkvi hranijo že od 1. 1677. lepo, pozlačeno posodo s kostmi sv. Feliksa, ki jih je dal 1. 1675. prinesti prošt Germanik grof Thurn iz rimskih katakomb. O tem svetniku pravi ljudska govorica, da je bil doma s Poto-vega vrha pri Novem mestu. Pri Belokranjcih so kosti sv. Feliksa v veliki časti. Vsako leto so prihajali v nedeljo po 12. septembru v velikih trumah častit sv. Feliksa čez Gorjance. Po vojni je to romanje precej ponehalo. V kripti, ki je baje še iz poganskih časov, so vsak veliki petek postavljali božji grob in praznovali slovesnost, h kateri so drli ljudje iz vseh bližnjih krajev. Procesija na ta dan ni bila dosti manj slovesna kakor ona v Ljubljani. V cerkvi je bilo več grobov in nagrobnih spomenikov, ki pa so izginili deloma že v dobi Jožefa II., deloma pa v poznejših časih. Cerkev sv. Florjana, špitalska cerkev, cerkev sv. Jurija in cerkev sv. Katarine Za mali lučaj od kapiteljna in na poti doli na trg je stala cerkev sv. Antona. Bila je brez dvoma starejša od kapiteljske ter se je imenovala »St. Antonius in silvis«. Že Valvazorju sc je zdela ta cerkvica kaj stara; za njeno starost priča tudi najstarejši novomeški sejem, ki se je vršil na praznik tega svetnika. V poznejših časih je cerkvica močno obogatela, ostala pa je kljub temu mala in preprosta; lepo ozaljšana pa je vendarle bila — vsaj Valvazor zatrjuje tako. Povečali so jo šele v njegovem času. Pogorela je namreč 1. 1664. z večino drugih poslopij v mestu. Ko so se je lotili popravljati, so ji prizidali mestni očetje na mestne stroške kapelico sv. Florjana, da bi si zagotovili vbodoče pomoč tega varuha proti ognju. Dali so naslikati vanjo veliko podobo sv. Florjana, ki jo hranijo sedaj v kapiteljski cerkvi. Kapelica sv. Florjana je bila tako velika, če ne celo večja od prvotne cerkvice, da so v kratkem ime sv. Antona čisto pozabili in so imenovali cerkvico po sv. Florjanu. L. 1810. so jo Francozi zaprli, ker so jo potrebovali za solno skladišče. L. 1825. je cerkvico kupila na dražbi mestna občina in jo prenaredila v shrambo za gasilsko orodje. Koncem preteklega stoletja so jo do tal podrli. Prostor, kjer je stala, je sedaj javni trg. Morebiti prav toliko stara kakor ta in od kapiteljske cerkve tudi ne delj proč je stala špitalska cerkev ali cerkev sv. Martina. Prizidana je bila meščanskemu špitalu in je stala tam, kjer je bilo okrožno sodišče. L. 1779. so cerkev podrli in njeno gradivo porabili skupaj z gradivom meščanskega spitala za zgradbo nove hiše št. 56 na> istem kraju. Cerkev sv. Jurija je stala na Bregu na severozahodnem pobočju holmca, na katerem stoji mesto. Po Valvazorju je bila velika in lepa. Imela je tri oltarje: sv. Jurija, Fabijana in Sebastijana. Prodali so jo na javni dražbi 1. 1790. Kupil jo je neki Ludovik Seyfried, duhovnik, in se zavezal, da jo bo podrl. Nedavno je stala tam hiša g. Lehmanna, sedaj last g. Košička. Cerkev sv. Katarine je stala nekoč na mestu sedanjega drevoreda nasproti okrajnega glavarstva in okrožnega sodišča. Sezidana je bila 1. 1664. v spomin na strašen požar tega leta. Meščani, ki so bili prepričani, da je bila ta nesreča le dobro zaslužena kazen za njihove obilne grehe, so jo znotraj in zunaj bogato okrasili. Požar je bil vzrok, da so cerkev sezidali, požar pa tudi, da je izginila iz mesta. L. 1794. je pogorela obenem z več bližnjimi hišami. V spomin na to nesrečo so postavili na njeno mesto kip Matere božje. Drevored pri tem kipu in onega ob nekdanjem kapucinskem samostanu so zasadili 1. 1830. največ po prizadevanju takratnega glavarja barona Rechbacha. K zasajanju so največ pripomogli vojaki tu bivajočega lovskega bataljona. Frančiškanska cerkev in frančiškanski samostan Ko so se bili polastili Turki Bosne, so pribežali pred njihovo krutostjo tamošnji frančiškani najprej na Hrvaško, potem pa — ker tudi tam niso bili varni — na Kranjsko. Izbrali so si Metliko za svoj novi dom in se naselili pri Treh farah. L. 1469. so se prikazali Turki tudi tu; privrelo jili je nad deset tisoč iz Bosne preko Kolpe. Utaborili so se blizu Metlike, divjali v njeni okolici, požgali Tri Fare in se naposled polastili Metlike same, ki so jo dodobra razrušili. Frančiškani so spoznali, da jim tudi tukaj ne bo prestajati. Prizadevali so si, najti primeren in varen kraj tostran Gorjancev ter so si izbrali tedaj dovolj močno Novo mesto. Mesto takrat še ni imelo svojega župnika in ne svoje fare, ampak je spadalo pod mirnopeško, kajti kapitelj so ustanovili dvajset let pozneje. Duhovska opravila je opravljal vedno kak mirnopeški kaplan. Meščani so frančiškanom, ki so jih prosili, naj jih sprejmejo v svoje ozidje, ustregli drage volje, zlasti še, ker sta to želela cesar Friderik IV. in papež Pavel II. Zato je ukazal Andrej, škof ferentinski in generalni vikar oglejski 1. 1469. kostanjeviškemu opatu Tilnu, naj uvede frančiškane v Novo mesto, kar je ta tudi storil in jim odkazal leto dni kasneje staro cerkvico sv. Lenarta, sedanjo frančiškansko cerkev. V to cerkvico je ljudstvo zahajalo že takrat v obilnem številu in sta bili v nii že dve bratovščini, in sicer sv. Lenarta in sv. Petra. Samostan so si morali pa šele sezidati. Lotili so se dela in ga dovršili v dveh letih. Prvotni samostan je bil pač majhen: imel je le 12 celic, toda zadostovale so; kajti prvih frančiškanov je bilo le 8. Za nakup zemljišča in za zidanje samostana je podarila denar Elizabeta Snopčan, vdova hrvaškega bogataša Jana Snopčana, rodom iz sloveče rodbine črnomaljskih gospodov. S tem denarjem so kupili frančiškani tri vrte in osem tik samostana in cerkve stoječih hiš, kjer so bivali zgolj rokodelci. To najstarejše zidanje je ohranjeno še danes. To je oni četverokotnik, v katerega središču je JI — Edini vhod v mesto z južne strani, spominjajoč na nekdanja »dolcnja« ali »karlovška« mestna vrata, ki pa so bila niže ob Krki na levi strani sedanjega mostu. Fotoatelje Gvido samostanski vodnjak, ki so ga izkopali isti čas, ko so gradili samostan. Kmalu potem, ko je bil samostan dodelan, so začeli prezidavati cerkev, ker jim je bila premajhna. Zidali so jo prav tako kakor kapiteljsko v prestankih. Staro kapelico so podrli in začeli zidati prezbiterij v gotskem slogu. Prav tak je kakor kapiteljske cerkve, le da nima kripte. Neugodni časi, predvsem turški napadi, so ustavili nadaljno zidanje tudi tu za tako dolgo, da se je do takrat, ko so začeli zidanje nadaljevati, gotski slog popolnoma primrzil okusu stavbarjev in so gotskemu prezbiteriju prizidali ladjo v renesančnem slogu. Pogorela sta cerkev in samostan po onem groznem požaru, ki je Novo mesto pokopal za vselej, t. j. I. 1664. Ker se je vdrl takrat še leseni cerkveni strop, so ostale v cerkvi samo gole stene. Pogorelo je vse, kar je bilo v cerkvi; med drugimi predmeti tudi mnogo vojaških zastav, ki so visele po cerkvi. Porušili so se celo stari kamniti kipi. Zidanje in prenovitev cerkve se je vršilo kaj hitro. Že 1. 1668. so delali orgije. Prizidali so ji tudi sedanji stolp in ji dali novo pročelje. L. 1674. je dal sezidati Lenart Mellar kapelico Pročelje frančiškanske cerkve. sv. Antona in do 1. 1686. so tudi samostan precej povečali'. Malo let zatem, 1. 1692., je dal sezidati Breckerfeldt, graščak na Impolci, pozneje na Starem gradu, škapulirsko kapelico. Ker so cerkev tako zelo prezidali, so jo tega leta znova posvetili. Med leti 1586. do 1589. so sezidali trakt proti Krki, 1. 1694. pa tisti del, v katerem so velika vozna vrata. Večjega zidanja so se lotili 1. 1723. ko se je število frančiškanov vedno množilo in se je pričel tkz. filozofični študij. Vrh tega je bilo treba varnega prostora za knjižnico in arhiv. Dozidali so del, ki se je pozneje imenoval »profesorium«. L. 1731. so postavili na poti od samostana do Božjega groba pri Grmu križev pot; prva postaja je bila blizu cerkve. Les je dal Siegfried Gallenberg ter velel tudi slikati vse podobe, a že 1. 1735. so prestavili križev pot zaradi več neprilik v cerkev; zlasti pozimi je bil neugoden čas za izvrševanje tc pobožnosti. L. 1866. so prenaredili cerkveno pročelje in cerkev znotraj zelo ozaljšali. L. 1868. sta napravila v njej slike frater Procop Gaildtier in posestnik Chefarini. Nova vera je spravila tudi frančiškane v zadrego. L. 1548. so se je bili zlasti odličnejši meščani že taiko oprijeli, da v mestu ni bilo več varno javno pridigati. P. Joanes de Hungaria je moral ta čas za svoje versko prepričanje umreti. Ranil ga je neki luteran tako hudo, da je za rano umrl. Pokopali so ga v frančiškanski cerkvi. Nova luteranska vera je škodila samostanu tudi v gmotnem oziru. Sredi XVII. stoletja je šla frančiškanom tako trda, da jih je bilo v samostanu le še 8, torej prav toliko kakor v začetku. Špital S špitalsko cerkvijo je bil združen špital (Biirgerspital). Špital (hospitalium) je imelo že v srednjem veku vsako večje mesto. Špital ni bila bolnica, ampak hiša za uboge, obubožane in onemogle, ki si niso mogli več sami služiti kruha. Kdaj so ustanovili špital v Novem mestu, se ne ve, najbrže pa kmalu po ustanovitvi mesta. L. 1428. je že stal, kajti to leto je dal oglejski patrijarh odpustek 40 dni vsem tistim, ki bi obiskali špitalsko cerkev o praznikih Gospodovih, Matere božje, sv. Janeza Krstnika, sv. Petra in Pavla, sv. Mohora in Fortunata, tedanjih deželnih patronov, in o sv. Rešnjem telesu, ali pa če bi podarili kaj za reveže v špitalu. Špital je postal sčasoma irnovit zavod. Milosrčni ljudje, dobre duše, so se v svojih oporokah spominjali ubogih someščanov in jim volili vinograde, travnike, vrte, njive, tudi cela zemljišča s podložnimi kmeti vred, ki so živeli na njih. Kot špitalski podložniki so morali ti kmeti robotati, obdelovati špitalsko polje ter opravljati vsa dela, ki jih je špitalu dajalo zemljišče. Bilo jih je veliko. Najemati špitalu ni bilo treba. Edini človek, ki ga je špital plačeval, je bil »majat« na špitalski pristavi v Bršlinu. Vsa poljska dela so lahko opravljali tlačani. Rotovž Med posvetnimi poslopji je bil za meščane in meščansko življenje minulih stoletij najvažnejši rotovž. Sezidan je bil, kakor je pričal originalni latinski napis na njegovem stolpu, 1. 1720., »v letu skaženega vina«. To leto je bilo za vino tako slabo, da so ga rabili pri zidanju namesto vode. Kakor pravi Vrhovec, so morali biti takratni mestni očetje veliki bahači, kajti najslabše vino je vendar dražje nego voda. Mestni dohodki gotovo niso bili v najboljših rokah, če Stari rotovž, za katerega so delali Novomeščani malto z vinom se je tako gospodarilo z njimi. In res je razvidno iz zgodovine mestnega zbora, da takega gospodarstva kakor takrat ni imelo mesto še nikoli. Čisto brez vzroka se pa mestni očetje le niso širokoustili. Novomeščani so se smatrali v prejšnjih stoletjih Ljubljančanom v vsem enaki ter so si prizadevali, da ne bi v nobeni stvari zaostajali za njimi razen pri plačevanju davkov. L. 1718. so si zgradili Ljubljančani svoj sedanji rotovž. Novomeščani seveda niso smeli več zahajati v stari rotovž, zato so ga podrli in si zgradili novega. Z ljubljanskim se pa vendar ni mogel meriti, dasi je bil zidan v istem slogu in skoraj po istem načrtu. Ker se torej mestni očetje niso mogli kosati z Ljubljančani glede na velikost svojega rotovža, so jih pa prekosili v drugi stvari: delali so malto z vinom, česar Ljubljančani seveda niso mogli storiti, in čast je bila rešena! Rotovž je bil zidan v eno nadstropje ter je imel tri sobe. Največja je bila mestna dvorana, v kateri se je razvijalo vse mestno politično in deloma tudi kulturno življenje. Kadar so prišli glumači v mesto, je postala mestna dvorana gledališče, kamor je drlo vse, kar se je le količkaj štelo; o pustu pa se je na rotovžu zbiral prav tako ves boljši svet k plesom in balom. Na rotovžu je bila tudi ječa, in sicer pri tleh, kjer je še danes. Imela je dva predela: enega spredaj proti Velikemu trgu, drugega zadaj. Ta del ječe se je imenoval »Na kuglah«. »Na kuglah« se omenjajo hudodelci že 1. 1647. Pred rotovžem je stal sramotilni steber, ki so ga imenovali »pranger«. Marsikateri obrtnik je moral stati pri tem stebru š tablico okoli vratu, na kateri je bil popisan njegov pregre-šek. Pomočnikom in rokodelskim vajencem so prisojali tudi palice; 10 do 25 ali pa tudi šibe. Sedanji rotovž je bil 1. 1905. temeljito predelan. V pritličju so sedaj prostori mestne policije in policijski zapori. V prvem nadstropju so prostori Mestne hranilnice, v drugem pa mestnega občinskega urada in mestna posvetovalnica. Kresija Kresija, pozneje okrožno sodišče, se je vselila 1. 1850. v poslopje takrat razpuščenega okrožnega glavarstva. V tem poslopju je bil poprej Spital, ki je bil prizidan špitalski cerkvi. Vojašnica Najprostornejše poslopje v mestu je bila nedvomno vojašnica. Stala je tam, kjer stoji sedaj okrožno sodišče. Sezidati jo je dala dežela 1. 1779. pod vodstvom feldmaršallajtnanta barona Lattermanna. Preskrbela jo je z vsem potrebnim in jo podarila vojaškemu erarju. Prostora je bilo v njej za 650 mož. Strelišče L. 1807. je bilo sezidano strelišče v ravnici ob Krki nasproti Ragovega loga. Kakor meščani drugih mest, so se vadili tudi Novomeščani v streljanju že v XVI. stoletju. Na strelišče so morali prihajati vsi. V vzpodbudo strelcem je Novo mesto s Krko in kapitlom iz Ragovega loga Na levi okrožno sodišče, kjer je stala nekoč vojašnica Blagoslovitev zastave meščanske garde na glavnem trgu 1. 1875. bil dovolil nadvojvoda Karol nagrado 15 goldinarjev, za katero so streljali od Velike noči ali od binkošti do sv. Mihaela. Strelsko društvo se je ohranilo do francoskih časov. Iz strelskega društva je vzrasla meščanska garda, ki so jo po svetovni vojni razpustili. Zadnji njen stotnik je bil lekarnar Bergmann. Gimnazija Gimnazija je bila ustanovljena 1. 1746. in je torej ena najstarejših na slovanskem jugu. Za njeno stavbo so porabili hišico in vrt nekdanjega mestnega sodnika Prička zraven frančiškanske cerkve. Gimnazija je imela do 1. 1776. šest razredov, od 1. 1776. do prihoda Francozov pet, 1. 1811. in 1812. dva, 1. 1813. in 1814. tri, po odhodu Francozov od 1. 1814. do 1815. štiri, 1. 1816. do 1819. pet, 1. 1820. do 1853. šest in od 1. 1854. dalje osem razredov. Učitelji so bili z malimi izjemami frančiškani. Najimenitnejša pravica novomeške gimnazije je bila, da se v šolske zadeve ni smela vtikati nobena oblast: ne posvetna ne duhovna. Predstojnik gimnazije »prefektus« je bil neomejen vladar v šoli. Za vse, kar so dijaki počenjali, so bili odgovorni le njemu. Še tedaj celo, ko so po mestu razgrajali, jih niso smeli prijeti mestni sodnik ali njegovi stražniki, temveč so jih morali naznaniti prefektu, ki jih je kaznoval, kakor se je njemu prav zdelo. Frančiškanska, torej zasebna, je ostala gimnazija do 1. 1870., ko jo je prevzela država. Zadnji njen ravnatelj frančiškan je bil p. Ladislav Flrovat, znan širom Dolenjske kot pater »Lacko«. Število dijakov na novomeški gimnaziji se je gibalo od 1. 1855. dalje, ko je postala gimnazija osemrazredna, od 250 do 350. L. 1912. se je gimnazija preselila v novo poslopje ob Ločenski cesti. Šoferska^lola^L^GABERŠČIK LJUBLJANA, Bleiweisova cesta št. 52. IVAN VRHOVNIK, župnik v pokoju SPOMINU PROFESORJA IVANA VRHOVCA* L. 1886. je bila v Novem mestu izpraznjena profesorska služba za zgodovino. Dobil jo je Ivan Vrhovec, dotedanji nadomestni učitelj na ljubljanski realki. Tri leta nato je dosegel profesorski naslov. Z njegovim prihodom je vzkrsni-lo novo družabno življenje v Novem mestu. V pravkar sezidanem Narodnem domu je osnoval Vrhovec gledališče in mu bil zvest voditelj. Čitalnica je tičala v jako slabih gmotnih razmerah in čuli so se glasovi, da bi ji nič bolj ne koristilo kakor gledališki oder. Kot tajnik Čitalnice — predsednik ji je bil gimnazijski ravnatelj Andrej Senekovič — je Vrhovec oživotvoril to misel. Izvoljen je bil gledališki odsek, kateremu so bili poleg predsednika člani: župan dr. Albin Poznik, profesor Sturm, poznejši krščanskosocialni poslanec in deželni odbornik na Dunaju, in Vrhovec. Šli so na delo. Nadaljevala se je 1. 1886. pričeta zbirka, ki je v kratkem narastla na 250 gld. Za napravo garderobe so imeli predavanja: profesor Rajko Perušek, ravnatelj Rihard Dolenec, profesor Ignacij Fajdiga in Vrhovec, ki je predaval o zgodovini Novega mesta (»Slovan« 1887, 1894). Predavanja so vrgla nad sto goldinarjev. Pred pustom 1. 1887. je stal v novomeškem Narodnem domu oder, prvi na Slovenskem, s kakršnim se tedaj niti Ljubljana ni mogla ponašati. Glavne kulise so naročili na Dunaju (600 gld.); kar jih je še manjkalo, so jih nabavljali sproti iz do- * Odlomek rokopisne razprave o Ivanu Vrhovcu, obsegajoče življenjepis, korespondenco in bibliografijo njegovih spisov. neskov predstav. Začetkom decembra istega leta so imeli že kulise za tri sobe, gozd, vrt, pok žrtvoval.« Pri tem delu — sam ga zove nehvaležno početje — se je Vrhovec moral boriti z Novomeščani, ki niso bili nič kaj zadovoljni z njegovim dramatičnim okusom. Novi oder je doživel prvo predstavo 13. marca 1. 1887. (DN).* Zaradi nje in gori omenjenih predavanj je izšel ostuden napad na Senekoviča in Vrhovca v celjski Deutsche Wacht. Velikanski navai meščanov in okoličanov v Narodni dom je povzročila leta 1888. predstava Kristovega trpljenja po amergauskem vzorcu. Kristus je bil dr. Treo. Igro so morali ponavljati. Kakor pri čitalničnih predstavah je bil Vrhovec eden glavnih činiteljev tudi pri vsakoletnih muzikalno-deklamatoričnih akademijah, ki so jih * Kolikor je bilo moči dognati, so se vpri-zorile za Vrhovčevega bivanja v Novem mestu naslednje igre: Zapravljivec (1887.); Požigalčeva hči (1888.); Kristovo trpljenje (1888. dvakrat, tudi 1889. in 1891.); Čevljar baron, Izbiralka, Deborah 1889.); Šolski nadzornik, Eno uro doktor. Na Osojah, Krojač Fips, Zamujeni vlak (1891.); Ravni pot najboljši pot, Popolna žena, Ona me ljubi, Svetinova hči, Pravda (dvakrat 1892.); Veliki dobitek (1893.); Stara namesto mlade, Sam ne ve, kaj hoče, Čevljar baron (1894.); Longi-manus, kralj duhov, Mlinar in njegova hči (1895.); Nenavaden strah (1896. — I3N in SN). prirejali novomeški dijaki v korist Dijaškemu podpornemu društvu. Slovenil je igre in vežbal dijake v posameznih vlogah. Omembe vredna je zlasti slavnostna akademija v spomin 150 letnega obstoja novomeške gimnazije 18. novembra 1896., ko se je med drugim izvajala dramatična bajka v štirih senčnatih podobah »Nenavaden strah«, katere prevod in vprizoritev je oskrbel Vrhovec (SN). Ko se je bilo v Novem mestu ustanovilo Katoliško rokodelsko društvo, je tudi njemu pri prirejanju veselic prišel Vrhovec nekaterikrat na pomoč. Jako občutna rana tedanjega Novega mesta je bila zaostalost ženstva v izobraženosti. »Z dekleti zabavati se je sila težko; le dr. Razpetovi* in Rudeževa gospodična se morajo izvzeti,« je tožil Vrhovec Levcu pred pustom 1887. To rano je nameraval zaceliti z ižensko nadaljevalno šolo, ki jo je hotel osnovati z nekaterimi tovariši. Nudila naj bi mladim Novomeščankam pouk v humanističnih in realnih predmetih (SN). Njegovo namero je pokopala brezbrižnost prizadetih krogov. Vrhovec je osvetlil Novemu mestu preteklost. Lotil se je tega dela z nič manjšim veseljem kakor prej zgodovine svojega rojstnega mesta Ljubljane. Kmalu po svojem prihodu v Novo mesto, je pisal uredniku LZ; »Pričakujem, da bom iztaknil tu v Novem mestu kaj, kar bi utegnilo Zvonovce zanimati. Obljubljen mi je celo kapiteljski arhiv; frančiškanski samostan mi da na razpolaganje svojo kroniko, iz katere je objavil ranjki Klemenčič že posamične odlomke. Županu celo ustreženi, ako pregledam mestni arhiv, ki pa je jako skromen, vendar pa upam, da bom v prihodnjem Zvonovem tečaju mogel že pričeti s sestavki, tičočimi se Novega mesta.« Da bi zbudil Novomeščauom zanimanje za * Z Amalijo Razpetovo se je poročil Vrhovec 8. sept. 1887. njihovo preteklost, je predaval, kakor je bilo že omenjeno, v postu 1887. o Novem mestu v starih časih. Potem so izšli v LZ pod zaglavjem »Iz domače zgodovine« članki, segajoči v novomeško minulost: »Kakšne volje je ljudstvo?« »Vojaška nastavitev«, »Francozje v Novem mestu« (LZ 1888.). Naposled je prišla »Zgodovina Novega mesta« (1891). Njen zarodek je imel Levec že 1. 1887. v rokah, a dotični spis je Vrhovec zahteval nazaj; »Prosim Te, da mi o priliki pošlješ oni rokopis o Novem mestu, ki sem Ti ga poslal lani. Skušal bom vendar kaj iz njega napraviti; morebiti ga bo mogla sprejeti Matica, če nima že preveč gradiva za Letopis« (12. maja 1888). O počitnicah 1. 1888. je Vrhovec javil Levcu, da bo drugo leto poslal Matici »Zgodovino Novega mesta« ali vsaj zgodovino novomeške gimnazije. Dne 9. febr. 1889. mu je pisal; »Za Matico pripravljam rokopis Novo mesto, ki bo morebiti v dveh mesecih gotov.« A gotov je bil šele po novem letu 1. 1890., kar je sporočil Levcu: »Zgodovino Novega mesta imam dogo-tovljeno ter jo sedaj pilim in popravljam glede ortografije in stilistike. Če bi Matica ne imela še tretje knjige za letos, bi se mi zelo ustreglo, če bi hotela sprejeti to mojo zgodovino. Kolikor morem jaz presoditi, utegne biti lahko prebavljiva, v nekaterih poglavjih celo zabavna. Od-pošljem jo takoj lahko, če bi bilo treba.« Dne 24. jun. 1. 1890. je poslal Vrhovec Levcu »Zgodovino Novega mesta« s prošnjo, da bi jo predložil Matičnemu odboru. Kako se je godilo Vrhovčevemu rokopisu pod kritičnimi drobnogledi ocenjevalcev, povedo Vrhovčevi dopisi Levcu. Levčev vpliv je naposled premagal vse pomisleke in odprl »Zgodovini Novega mesta« pot v tiskarno, kar mu je kot pravemu prijatelju Vrhovec hvaležno priznal. V »Zgodovini Novega mesta« je popisal Vrhovec, kako je mesto nastalo, zacvetelo, po- Gostilna LEOPOLD PEČARIČ PREČNA pri Novem mestu. Dobra pijača. Gorka in mrzla jedila. Priporočamo manufakturno trgovino JULIJA KOBETA NOVO MESTO. Vedno velika izbira sukna in kamgarna za moške obleke. Svileno, volneno in perilno blago za ženske obleke. Belo platno in Sifon, posteljna pregrinjala, preproge, voščeno platno, namizni prti. Svileni robci, nogavice, pletenine. Moške obleke po meri. krojač v hiši. 87 tem pa jelo zaradi raznih neprilik propadati. Kakor pri Ljubljani je tudi tu ugotovil staro mestno topografijo. Izpod stoletnega prahu je spravil na dan mnogo novega in zanimivega. Navzlic nekaterim malenkostnim nedostatkom glede na novomeško prazgodovino je kritika pohvalno sprejela Vrhovčevo »Zgodovino Novega mesta« kot samostalno in vestno sestavljeno delo (LZ), ki bo ohranilo stalno ceno zaradi novih zanimivih podatkov, nabranih iz 5 arhivov (DS). Iz novomeškega mestnega arhiva je zajel Vrhovec črtico »Ein Defraudationsprocess aus dem Jahre 1782«; izšla je v izvestju novomeške gimnazije 1. 1892. Kot konservator za ohranitev zgodovinskih in prosvetnih spomenikov je Vrhovec prepotoval Dolenjsko; poročal je deželnemu odboru o ka- peli Božjega groba na Grmu pri Novem mestu, osrednji komisiji pa o stari cerkvi v Kočevju. Isti komisiji je obširno opisal staro gotsko cerkev v Šent Rupertu na Dolenjskem. Bolan se je napotil v daljne Pleterje, da si je ogledal ostanke starega samostana in poročal o njih osrednji komisiji. Iz Novega mesta je Vrbovca pregnala bolezen — izprijenje hrbtenice. V drugem polletju 1. 1897. je jel poučevati na II. ljubljanski gimnaziji, začasno tja premeščen. Z majhnimi presledki je bil v šoli neprestano delaven, kot pisatelj pa do poslednjega hipa. Umrl je 19. sept. 1. 1902., star 49 let. Dolenjska metropola je zabeležila z zlatimi črkami v svoje anale Ivana Vrhovca kot svojega prosvetnega preroditelja in zgodovinarja. DRAGOTIN KETTE NA KRKI Tiha in nema se vije okrog mesta in ga objema kot ljubica zvesta. Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka se vije počasi naprej... Adijo, adijo! Ljubica, naj se obličje ti zjasni, ljuba, ne joči nikar! V daljno krajino, ah, v boj opasni kliče me car. Da se še ljubiva, da se še vidiva, ljubica upaj, morda še kdaj ali morda ne prideva nikdar več skupaj... Morda še kdaj bom gledal ti v lice v sladkem zavetju ... Ali morda počival v tuje zemljice hladnem objetju. Adijo!... Kakor meglice, kakor vodice sredi te reke časi hitijo ... Morda na veke, ljuba, adijo! NOVO MESTO KOT LETOVIŠČE Pogled na Kolodvorsko cesto s Krko in z novomeškim kolodvorom v ozadju. Fotoamater Rant Kakor smo že omenili, ima Novo mesto lepo, romantično lego na visokem polotoku temnozelene Krke. Kot križišče železniškili prog in relativno dobrih cest z naglo razvijajočim se avtobusnim prometom je Novo mesto izhodišče in prehodna točka za najlepši del Dolenjske. Novo mesto ima 200 m nadmorske višine, letnih padavin pa 1120 mm, kar je skoraj najmanj na vsem slovenskem ozemlju. Podnebje je izredno milo. Srednja letna temperatura znaša 9'4° C, zimska pa 0’7° C, kar dokazuje, da je malo bolj toplih krajev v Sloveniji. Novo mesto se vedno bolj razvija kot lujsko-prometno središče in letovišče. Znano je bilo že pred vojno kot uvaževano, zdravo in prijetno poletno počitniško bivališče. Domačini kakor tudi tujci so že od nekdaj imeli največje veselje s kopališčem na Loki, ki so ga pred leti povečali in preuredili, da se sedaj lahko meri z največjimi kopališči v Sloveniji. Poznavalci naših vod trdijo, da Krke ne pozabiš, čeprav si se samo enkrat kopal v njej. Prijetno zelena je, mirna, topla in mehka; ni valov, ki bi ti neprijetno pluskali v obraz, ni deroča, da bi te zanašalo v vrtince. Nekako podzavestno čutiš, da se koplješ v vodi, ki ji smeš brez skrbi zaupati. Na dolgo in široko lahko plavaš, a se počutiš varnega in srečnega, da si v njej, ki ji daleč ni enake, pa če obhodiš pol sveta. Novemu mestu je podarila Krka najlepši del in hvaležni Novomeščani so ji dali, kar ji ni mogla dati priroda — pestro življenje na vodi. Za menda najmanjšo vstopnino izmed vseh kopališč v Sloveniji dobiš kabino. Če znaš plavati, ne boš dolgo premišljal in že boš v vodi, da se osvežiš in ohladiš v njej. Plaval boš dolgo in vedno lepša se ti bo zdela novomeška okolica. če hočeš videti prav lep stil v plavanju, si ga oglej v Novem mestu! Štiri skakalne deske, vsa barijera, železniški most in njegov kameniti podstavek nudijo kopalcem dovolj prilike za skoke. Včasih skačejo 12 m nad teboj drug za drugim v krasnih lokih v vodo in ko se prikažejo na površju, jim množica burno ploska. Za neplavače je več bazenov na razpolago, v katerih se naučiš že po par dneh plavati. Kopališče ima poleg številnih kabin tudi solnčne kopeli. Krka je v okolici Novega mesta plovna za čolne do nad 5 km. Poleti se dnevno vrše bitke med malimi, brzimi čolni. Veliko je veselje, če se prevrne ta ali oni čoln in mora »posadka« splavati na suho. Precej je na Krki tudi večjih Hotel - restavracija „K0kLIČ“ NOVO MESTO. Sredi mesta, tujske sobe, senčnat vrt, zimski lokal. Prevoz s postaje in obratno na zahtevo. Telefon št. 23. Avtosaraža. ______________________ 340/341 čolnov, ki jih dobiš v pristanišču za čolne v vsakem času na posodo za mal denar. Očaruioč je pogled na Krko, kadar prirede na njej »beneško noč« z bengaličnim ognjem. Krka sama in obrežje zažarita vsak čas v drugi čarobni barvi. Na čolnih, okrašenih s cvetjem Vrvenje v kopališču ob Krki Novo mesto je imelo prvo kopališče v Sloveniji, ki so ga zgradili Francozi. Igrišče Športnega kluba »Elan« na Loki EVGEN TUJEC LJUBLJANA, Smoletova ulica št. 5 se priporoča za nakup inštalacijskega materijala in žarnic, motorjev, generatorjev, transformatorjev, vseh vrst Dieselnovih motorjev, železnih ognja varnih blagajn itd. Telefon 2689. Ček. račun 10.960. 351 Pogled na Novo mesto s Kapiteljskega marofa Okolica Novega mesta je med najlepšimi krajinami Jugoslavije Ferdo Seidl Fotoamater Rant in zelenjem, vidiš nešteto lampijonov, visoko v zrak se dvigajo rakete, daleč naokoli pa se razlegajo petje in melodije vnetih muzikantov. Cc se ti da parkrat dvigniti čoln, se lahko naveslaš za ves teden: gori do Straže in doli do romantičnega gradu Otočec sredi Krke, kjer spoznaš najlepšo dolenjsko panoramo. Ostrmiš, ko nehote splašiš na tisoče čapelj, divjih rac in drugih ljubiteljic vode, ki imajo tamkaj svoj raj. Novo mesto je imelo svoje kopališče, ko ga še nikjer v Sloveniji niso imeli; zgradili so ga Francozi pred 120 leti blizu sedanjega kopališča. Kopališče je večkrat menjalo svojo lego. Tako je stalo dolgo nasproti idiličnega Ragovega loga na nekdanjem starem strelišču. Pred približno 25 leti je zopet na Loki, kjer je največ solnca in je teren najbolj pripraven za solnčenje, kopanje in druge športe, kakor n. pr. za nogomet. Brivski in frizerski salon za dame in gospode JAKOB KRIŽKA . An NOVO MESTO. Izvršuje trajno ondulacijo na najnovejšem „Fuva“ M aparatu. Električno striženje. Manikira, Priporoča se p. n. občinstvu. >« . . • '• ' " 'v' • . Ivan Obrez gostilna ,,na vratih pri Rozmanu" Novo mesto se priporoča za obilen poset. Vedno samo izvrstna domača vina, sveže pivo, gorka in mrzla jedila vsak čas. Sprejemajo se abonenti. Pokrit, udoben vrt s pokrajinskimi slikami, pripraven za prirejanje zabav. Kapiteljski marof Nekdanje mestno morišče in pokopališče je danes spremenjeno v najidealnejše^ izprehajalisce. S »Kro karjev« je krasen razgled na novo mestno kolonijo in na Trsko goro Fotoamater Rant Na Loki imajo Novomeščani že dolgo vrsto let sokolsko telovadišče. Na vzpodbudo agilnega novomeškega športnega kluba »Elan« je bilo zgrajeno pred leti nogometno igrišče, nedavno pa nad Loko krasno tenis igrišče. V Novo mesto se zelo radi vozarijo z avti na izlet avtomobilisti iz vseh krajev; predvsem iz Ljubljane in Zagreba. Novo mesto se že od nekdaj ponaša z div-nimi šetališči in drevoredi; na Grmu, dalje ob Ljubljanski cesti, na »marofu« in končno ob Krki. Blago za moške in ženske obleke, perilo, opremo za neveste, duhovniška oblačila dobite v trgovini KARL BARBOR1Č, Novo mesto. Motiv s Kapiteljskega marofa Paradiž menda ne more biti lepši in sijajnejši kakor svet, ki se blesti v objemu smaragdne Krke Fotoamater Rant Josip Vandot V mestu je več hotelov in restavracij, kjer se dobe poceni prav mično opremljene letoviške sobe in kjer postrežejo z dobro hrano in pristno dolenjsko kapljico. Nekateri hoteli imajo krasne vrtove in so opremljeni z vsem komfortom. Novo mesto pa nudi še celo vrsto drugih razvedril in zanimivosti Zelo slovi sobotna večerna ali nedeljska dopoldanska koncertna promenada na Glavnem trgu v zvezi z revijo novomeških krasotic. Zanimivi so nadalje godalni koncerti v kavarnah z izbranim glasbenim sporedom in nastopi priznanih domačih igralcev kakor tudi gostovanje raznih igralskih družin. Zadnja leta se prirejajo vedno pogosteje tudi športne prireditve. Ugodne železniške zveze in na vse strani speljane avtobusne zveze ter številni avtotaksi dovoli oskrbujejo promet. Mamljivo vabljivi so izleti v novomeško okolico. Priporočamo te-le izlete: 1. Z vlakom do Straže in nato peš ali z vozom do Dolenjskih Toplic. 2. Z vlakom do Straže in nato peš do Soteske, ki je bil za Valvazorja najlepši grad v deželi. Odtod je tura na bližnji kočevski Rog (1100 m), ki skriva veliko in velezanimivo ledeno jamo in kjer so pragozdovi z medvedi, volkovi in merjasci. 3. Z vlakom do Stične, z avtobusom do Žužemberka in potem skozi Sotesko do Novega mesta. 4. Iz Novega mesta preko Bršlina in Prečne v Luknjo, zatočišče slovitega klativiteza Erazma Predjamskega. Pod gradom bruha ponikalnica Prečna in vzdržuje električno centralo za Novo Mesto. Pred kratkim je kupil staroznano Drenikovo gostilno v Prečni g. Anton Košir, ki se je nedavno vrnil iz Amerike, kjer je imel restavracijo. Gostilno je prenovil in sedaj se trudi v tujini pridobljeno strokovno znanje tudi v novem obratu na domači grudi izvrševati v zadovoljstvo svojih gostov in izletnikov. Gostilna ima na razpolago tudi sobe za tujce. Fotoamater je prav tako na razpolago gostom. 5. Na Trško goro in še naprej skozi vinske gorice na Hmeljnik. 6. V Šmarješke Toplice in nazaj ob Krki. Mestni vodovod v Stopičah Pitni vodi iz novomeškega vodovoda pripisujejo veliko zdravilno moč. Naša slika kaže gorski izvirek, poslopje mestnega vodovoda in strojnico s črpalkami Onstran je grad Struga, malo naprej pa so gradovi Otočec, Stari grad in Bainof. [I Moška bolnica usmiljenih bratov v Kandiji 7. Skozi Ragov log in Ragovo do graščine Graben in nato ob Krki do Otočca, nazaj pa po drugi strani preko Št. Petra in Ločne. 8. V Šmihel, kjer počiva na pokopališču ob kapelici Primčeva Julija, Prešernov ideal, in na Ruperč vrli. 9. Čez grmsko kmetijsko šolo in Regerčo vas mimo cerkve sv. Roka in gradu Poganci na Mehovo. Ustavili bi se pri Zajcu, kjer je vzidana spominska plošča Janezu Trdini, in bi se vračali po stari cesti nazaj. 10. Z avtom do tovarne v Gorjancih in nato na Trdinov vrh (1181 m), naj višji vrh Gorjan- Onkraj Krke Novo mesto od zapada z železniškim mostom in žensko bolnico se šopiri zelenje in valovita polja se smejejo preko bliskajoče se vodne gladine Josip Vandot Kandija in Gorjanci s stolpa kapiteljske cerkve Fotoamater Rant Mirna peč, kamor delajo krajše izlete iz Novega mesta cev. S Trdinovega vrha je diven razgled po Dolenjski. Daleč v ozadju se vidijo Triglav, Kanin, Snežnik in celo Pohorje. Ce se obrnemo proti Beli Krajini, opazimo Klek, Velebit in bosanske gore. V eni uri smo pri sv. Miklavžu, kjer je prenočišče novomeške podružnice SPD in se vrnemo mimo Krvavega kamna in studenčka Gospodične do tovarne. 11. Z avtom do kartuzijanskega samostana Pleterje tik ob Gorjancih. Spotoma bi si ogle- (5y — Trdinov vrh Izvir Gospodične Cerkvica sv. Miklavža dali gradove: Tolsti vrh, Vrhovo in Prežek. Vrnili bi se lahko preko Bele cerkve, najstarejše fare na bivšem Kranjskem. Možnih je seveda še sto drugih krajših in daljših izletov. Komur ni všeč pešhoja, ima na izbiro avtotakse na novomeškem Glavnem trgu, ne glede na to, da je med Novim mestom in tudi najoddaljenejšimi kraji uveden reden avtobusni promet.* * Več o izletih v članku Ferda Seidla pod naslovom »Društva, klubi in korporacije v Novem mestu«. „Pri Štemburju“. Gostilna, ki obstoji že od I. 1762. ter je ena najstarejših gostiln v Kandiji in okolici Novega mesta. Ljudstvo jo je nazivalo tudi gostilno pri „KOVflČCJ“, in to radi tega, ker so bili v spodnjih prostorih nastanjeni kovači. To gostilno so obiskovali že od vsega početka njenega obstoja Ribničani, Žužemberčani, Kočevarji, zlasti pa vinski trgovci in njih vozniki, ki so prihajali iz Bele Krajine in Hrvatske. Tedaj še ni bilo železnic, zato je bil ves promet odvisen od voznikov. ki jih je vedno bila polna cesta. Že od takrat je bila ta gostilna na najboljšem glasu radi prvovrstne kuhinje, izbornih vin in postrežbe sploh. Da je pa tudi danes najbolj upoštevana gostilna v tem kraju, dokazujejo vedno polni gostilniški prostori in velik vrt, ki je po zaslugi sedanjega gospodarja, dobroznanega „Štemburja“ urejen tako, da ima lep razgled na Krko, ki teče tik pod njim Sedanji gospodar je preuredil najmoderneje vse prostore, tako da razpolaga s številnimi, komfortno urejenimi tujskimi sobami. Razpolaga tudi z velikim konjskim hlevom, v katerega spravi po potrebi do 60 konj. Tik za vrtom ima moderno urejeno kegljišče, ki ga posečajo jako radi Novomeščani. Tudi tujci, ki prenočujejo v tej gostilni, zaužijejo marsikatero prijetno urico na tem kegljišču. Poudarjamo še to, da je bil g. Zurc senior 25 let župan največje občine bivše kranjske dežele, 27 let načelnik cestnega odbora, od 1.1911. do 1919. pa deželni poslanec, ki je zastopal našo Dolenjsko v vseh ozirih. Bil je tudi nad 18 let predsednik kraj. šol. sveta, nad 12 let podnačelnik Kmetijske družbe ter je bil odlikovan v flvstro-Ogrski z zlatim zaslužnim križcem, z redom za civilne zasluge itd. L. 1926. je bil odlikovan z redom sv. Save V. razr. Toplo priporočamo to prvovrstno, renomirano in strogo solidno gostilno vsem izletnikom, tujcem In novomeški publiki. JOSIP ZURC, j FKISE1TU SAliO.V za dattte gospode Zaloga parfumerije - - - GesmetiGe - - - $erdo (Buti SKooo mesto. Ljubljanska cesta Dolenjske Toplice, radioemanacijske terme če' je mehkužnežu Krka prehladna, ga na zapadu in na vzhodu Novega mesta vabijo gorki in zdravilni vrelci Dolenjskih in Šmarjeških Toplic. Dolenjske Toplice so se ljudem zelo priljubile, kakor priča število obiskovalcev, ki narašča od leta do leta. Tudi med svetovno vojno je bilo nekaj obiskov, toda največ je bilo vojakov; bilo jili je nad 15.000 ranjenih in drugače I a bolnih, ki pa so večinoma vsi ozdraveli. Večina gostov je iz uradniških krogov, a tudi železničarska bolniška blagajna pošilja tu sem svoje člane. Med vsemi obiskovalci pa je vedno tudi precej tujcev, kajti lega kopališča je res privlačna in zelo lepa. Kopališče je 314 km oddaljeno od železniške postaje Straža-Toplice in stoji v lepi gozdnati in z oconom prepojeni dolini. Zelo udobno in moderno je urejeno ter ima dosti lepih sprehajališč. Tudi je izhodišče krasnih izletov, kakor k cerkvici sv. Antona v Nemško vas, v Podturn z grajskimi razvalinami in pod- Straža pri Novem mestu zemsko jamo s kapniki, k Barbiču ob Krki proti Soteski, v Gorenje Polje itd. Bližnja izpreliaja-lišča sta stari in novi park. Dolenjske Toplice so eno najstarejšiii kvalitetnih kopališč vse Evrope. Vojvoda Braganza in prof. dr. Lehm sta bila po izkopanih starinskih grobovih na robu starega parka mnenja, da so se topliških izvirkov v zdravilne svrhe posluževali že v TV. stoletju pred Kristusom. Valvazor pravi v II. knjigi »Die Ehrc des Her-zogthums Krain« str. 227, da je bilo kopališče »radi svoje zdravilne moči od daleč obiskovano«. V III. knjigi str. 378 nahajamo analizo in indikacijo Toplic dr. Johanna Burckharta, ki hvali izvrstne zdravilne učinke Toplic. Od XII. stoletja do 1. 1922. je bilo kopališče last knezov Auerspergov. Ko je po svetovni vojni prevzel kopališče sedanji lastnik dr. Konvalinka, je bilo kopališče popolnoma preurejeno. Zlasti krasno je preurejen Kopališki dom (sanatorij). Veliki bazen (knežja kopel) je bil prenovljen ob popolni pieteti starinskemu spomeniku stavbne umetnosti iz XVII. stoletja. Krasna je družabna soba v sanatoriju, ki se najbolj odlikuje po svojem starinskem pohištvu. Ena menda najbolj akustičnih dvoran vse države pa je jedilnica v Zdraviliškem domu. Da je kopališče opremljeno z vsem komfortom (elektriko, tekočo vodo v sobali, parketi, kloseti itd.), je samo ob sebi umevno. Krasno in higi-jcnično so urejeni zlasti skupni in separatni bazeni. Posebnost Dolenjskih Toplic je dejstvo, da so vse kopeli neposredno nad izvirki in da se polnijo z lastnim pritiskom brez črpalk in brez vodovodnih cevi. Tako prihajajo vsi zdravilni plini s termo v kopališke naprave. Kopališče ima Prijatelj! Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Južno in Severno Ameriko? Zato, ker je črta Le Havre -New-York najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker so velikanski francoski brzo-parniki „IIe de France“, ,,Paris“ itd. v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni, ker imajo tudi v 3. razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino ,,Bordo“ brezplačno pri vsakem obedu. Potnikom Iz Ljubljane do Pariza ni treba nič presedati. Vse to pa dokazujejo priznalna in zahvalna pisma. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. Cie. Gle.Transatlantique, Chargeurs-Reunis, Transports - Maritimes. Pojasnila daje brezplačno IVAN KRAKER, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. 369 ogromno kapaciteto terme: nad 300.000hi dnevno, radi česar se terma v kopelih hitro menja in ima stalno temperaturo 36 do 38° C. L. 1912. je termo preiskal Zavod za preiskovanje radija na Dunaju in ugotovil, da znaša radioemanacija pri preizkušnjah izvirkov 3'2, pri preizkušnjah plina pa 13'6 Maclie-enot na liter. Topliški izvirki vro na dan iz zemeljske razpoke, ki sega več km v zemeljsko notranjost. Za kopalno zdravljenje služijo: veliki bazen (knežja kopel) z velikimi galerijami, krasnimi oboki in venecijanskim križem, jamski bazen (Karlova kopel) in 5 separatnih bazenov, ki imajo prav tako stalni odtok in pritok terme. Ozdravljajo se različne bolezni, kakor revmatizem, neuralgia (ischias), živčne bolezni, kro- nični katarji, razne ženske bolezni, kronične kožne bolezni itd. Resnica je, da vsaka tukajšnja kura okrepča človeka in ga pomladi. Poleg vseh teh izvrstnih zdravniških naprav in dobrega zdravljenja pa je poskrbljeno tudi za primerna stanovanja. V prvi vrsti v Kopališkem domu: dvonadstropni starinski hiši, kjer so tudi kopeli, kar je za pacijente neprecenljive vrednosti. Sobe v tem domu so tudi opremljene Mednarodni informacijski zavod VIKTOR BLAŽIČ LJUBLJANA. z mrzlo in toplo tekočo vodo. Kurjava je centralna, in sicer na vročo vodo. Nadalje v Zdraviliškem domu, elegantni in moderni stavbi, ki ima poleg restavracije in kavarne tudi veliko najmoderneje in najudobneje opremljenih sob Tudi prehrana je izborna in po zmernih cenah. V restavraciji hotela Zdraviliški dom stane n. pr. povprečno 25 Din dnevno. Na zahtevo servirajo tudi v sobe. Tudi v drugih gostilnah cene niso pretirane. Motiv iz Dolenjskih Toplic Razgled pri sv. Antonu in brv pri Starem parku na razpolago. Za tem hotelom je tudi krasen park. Samo ti dve poslopji imata električno luč iz lastne električne centrale. Za goste je v Toplicah tudi več sob v raznih boljših gostilnah: Ignacija Sitarja, Adolfa Bolnikom je treba tudi zabave in razvedrila, da vsaj malo pozabijo na svojo bolezen. Tudi na to je mislila kopališka uprava in zato je uredila in zasadila lepe parke, kjer se gostje lahko poljubno gibljejo in šetajo ter se tako v Pečjaka, Milana Zupana, Pelka Gašperja (pri Gašperju), Ivana Sitarja, Oskarja Klemenčiča ter v nekaterih privatnih stanovanjih. Kopališka uprava rada pove, oziroma preskrbi prenočišča svojim gostom. pogovorih razvedre. Kakor že omenjeno, se nudijo gostom lepi izleti v bližnjo okolico. V zdravilišču pa blaže gostom duha in srce reproducirana godba in radijski koncerti. Včasih prirejajo tudi druge vrste koncerte. Gostom so na »POSEST" - Realitetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4. Telefon 2182. Posreduje najuspešneje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, oddaji in preskrbi lokalov in stanovanj. — Ima stalno na prodaj vsakovrstna posestva, hiše, gostilne, v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije, graščinska posestva, stavbišča v Ljubljani, predmestjih in na deželi po najugodnejših cenah. 333 razpolago tudi kegljišča, društveno gledališče, razne družabne igre in različne prireditve. Klavir je v zdraviliški dvorani gostom vedno na razpolago. Pri vsem tem, kar nudijo Dolenjske Toplice svojim gostom glede na svojo visoko zdravilnost, moderno in liigijenično opremo ter svoj neusiljiv komfort so vendar med vsemi kvalitetno upoštevanja vrednimi kopališči najcenejše. V posebnih primerih in na zahtevo sporoči ravnateljstvo najugodnejšo železniško zvezo. Pri njem se naročajo tudi vozovi. Ob navadnih zvezah iz Ljubljane pa čakajo itak vozovi na kolodvoru. Sicer se pa gostom ni ravno ozirati na vlak ali vozove, ker imajo ugodno zvezo z avtobusom avtopodjetja Kokalj v Novem mestu, ki vozi vsak dan na progi Novo mesto—Toplice—Črmošnjice in nazaj, a poleg tega še posebej na progi Novo mesto—Toplice. Omenjeno podjetje ima na razpolago tudi še rezervni avtobus za 20 ljudi. V kratkem bodo tlakovali cesto od Straže do Toplic. Dolenjske Toplice zelo lepo napredujejo in se razvijajo, tako da smemo upati, da bodo postale še svetovno znane. V Toplicah je poštni urad z brzojavom in telefonom kakor tudi farna cerkev. Sezona traja od 1. maja do 30. septembra. Šmarješke Toplice z okolico Šmarješko termalno emanacijsko kopališče ima 5 velikili bazenov direktno nad izvirki, ki posebno zdravilno učinkujejo proti revmi, vsakovrstni nervozi in ženskim boleznim. Okrog Šmarjeških Toplic se razprostirajo bujni smrekovi in bukovi gozdovi, ki nudijo obiskovalcem lepe izprehode. Malokomu so znane gomile, ki jih je na stotine v okolici. Največ skupaj jih je pod Vinjim vrhom nad Strlacem 'proti Beli cerkvi. Tu je cel podolgast grič, ki mu pravijo Gomile. Lepa hrastina je pokrivala te stare grobove, dokler jili niso 1.1878. začeli pregledovati. Proti Toplicam je še prav veliko neprekopanih gomil, ki čakajo premožnejših raziskovalcev. Največja je bila za Klevevžem na Griču. Ta je bila 5 m visoka in 22 m široka. Gomile so bile družinski grobovi. Kolikor večja je katera, toliko več imenitnih stvari je v njej. V majhnih se le kaj malega, bolj slabega dobi. Niso pa vsi enako svojih pokojnih pokopavali. Po nekaterih gomilah so tudi cela trupla, po drugih vrči s pepelom sežganili mrličev. Te so pokrili s ploščami. Potem so prsti nanesli okrog ter napravili gomile. Okoli pepelnikov in zunanjih vloženih plošč leži lepotičje in orodje, ki so ga mrtvim v znamenje svoje ljubezni pri-dejali. Lepotičje v teh gomilah nam kaže, kako veliko lepega so znali iz brona izvrstno in umetno kovati in kako lepe lončene posode so že imeli. Starinoslovci trdijo, da dosedaj še nikjer niso zapazili toliko takih starinskih spominov kakor ravno na Kranjskem. Na Kranjskem pa zopet nikjer toliko kakor ravno v Šmarjeti. In zopet izmed vseh takih v gomilah najdenih starin, Šmarjeta pri Novem mestu n - pravijo, so šmarješke najstarejše. To tudi kaže, da tukaj ni živel pastirski narod. Tu so bili stanovalci, ki so obdelovali polje in gorico in se bavili z živinorejo. To so bili umni in omikani ljudje, ker arheologi trdijo, da so krasno posodje in orožje, ki ga izkopavajo, izdelovali doma. Sploh pa stavijo učenjaki šmarješke in najd- be na Vačah v eno vrsto z znamenitimi »hall-stattskimi«, namreč v pozno bronasto ali v najstarejšo železno dobo. Posebno razpravo o teh naših izkopanih starinah je spisal 1. 1883. Ferdinand pl. tiochstetter v knjigi »Die neuesten Grii-berfunde von Watsch und St. Margarethen in Krain«. JOSIP VANDOT IZ ČASOV NOVOMEŠKE ROMANTIKE Za trgom, ki ga zalivajo solnčni žarki in ki je vedno poln živahnega življenja, stoji samostansko poslopje mirno iu pokojno, kakor da je zadremalo v blagodejni poletni senci. Nič se ne gane po samotni ulici; le tu pa tam se privije iz sosedne, neznatne uličice pohlevna ženica in drsa počasi proti cerkvi, ki se s samostanom vred skriva v topli senci. A je že spet mir povsod in povsod in le zamolklo prihaja sem šum s trga, koder se smeje veselo vrvenje tržnega dne ali bahavega sejma. Počasi, s sklonjeno glavo gre po ulici temna postava, za hip se ustavi nasproti cerkvenega portala in sname pobožno z glave ozko, okroglo čepico. A že zatone tam ob samostanskih vratih in tišina in mir se spet senčita po samotni ulici. Stara, zapuščena gimnazija zre obupno preko vse ulice in preko samostanskega poslopja. Onkraj Krke se šopiri zelenje in valovita polja se smejejo preko bliskajoče se vodne gladine. Ragov log se koplje v solncu in glasnem ptičjem petju. A starikavo, nebogljeno poslopje molči in človeku se zdi, da je to samo velikanski panj, ki so ga že davno zapustili zadnji, glasni roji razbrzdanih čebel in se razkropili sam bog ve kod po božjem svetu. A panj je ostal sam, v nemoči in brezdelju strmi preko mesta in še delj po sočni, jasni okolici, ki je tako prena-sičena od samih solnčnih žarkov, da se človeku zdi, da je v tej svetlobi postala preutrujena in bo hipoma zadremala. Črv zavidnega časa gloda neprestano in neumorno po starem panju, doslužil je in se je postaral. Raztrosil je svoje darove učenosti, po vsem svetu jih je razmetal in je ohranil zase samo poslednjo reč, ki jo ,ie smel še pridržati — melanholično romantiko, ki se je v njo zavil in je videti1 v nji v sedanji bridki modernosti kot bolesten, globoko v duši užaljeni anahronizem. Služil je ves čas romantiki .in ko se je ro- mantika razsula, se je razrušil tudi sam. Panj, iz katerega so zajemali mladi, razboriti duhovi svoje zaklade in se krepili za neusmiljeno življenje; kjer so se bleščale bogate matice in raztresale s polnimi1 rokami svoje bogastvo, da se je naš svet čudil; kjer se je šopiril marsikateri brezplodni trot in hinavsko živel od sadu, ki so ga nabirale mlade, naivne čebele:. A pri vsem tem je prevladovala romantika, sama mlada in drzna romantika, brez katere bi Novo mesto ne moglo biti Novo mesto in se ne bi moglo vzdržati v oni neprestani mladosti in svežosti, ki ju jč bogato dobivalo prav iz onega poslopja, ki je v moderni dobi izgubilo svoj čar in svojo svežo moč. Stoletja so se rušila ob mirnih novomeških zidovih. Patriarhalnost je razprostirala nad njimi svoje pokojne roke. Ljudje so se ljubili v miru in v miru in Bogu vdani umirali. A mladina je bila, ki je usmerjala življenje zadovoljnih in vedno vedrih meščanov; mladina, ki je drla s svojim smehom v staro gimnazijsko poslopje in je stremela za cilji, ki so bili visoko nad vsakdanjostjo. Brez one mladine bi bilo Novo mesto prazno in bi bilo umiralo vsak dan od jutra do večera. Brez novomeških modric bi bil slovenski svet prazen. Tihi ideali, skrivajoči se po nizkih, a vendar prijaznih meščanskih kamricah, so vtisnili Novemu mestu pečat, brez katerega bi bila dolenjska prestolica neznatna in brezpomembna. Od Vodnika preko Tavčarja, Jenka, Gangla, Župančiča do Ketteja, Puglja in Podbevška in še do drugih, ki so začrtali ostre brazde v slovensko življenje, gre pot naprej in naprej in se ne ustavi nikjer. Novo mesto samo jim je določilo smernice, ki jih niso zapustili nikdar. Te smernice so pa bile kolikor toliko prežete od neke tihe, sanjave romantike, ki pa ni bila nikoli izraz slabosti, temveč je bila polna mla- dostne moči in iskrenosti, kakršno je pač Novo mesto v svojem življenju — iskreno, resnično in brez samoljubja. Vpliv tega življenja je šel z mladimi ljudmi v svet in pozabili niso nikoli tega življenja; zvesti so ostali svojim smernicam, dasi so bile polne romantike in je v njih trepetala bolest neizpolnjene prve ljubezni. Bridkost, ki pa je bila vendarle polna romantične sladkosti in ki jih je gnala v svet, v življenje, v največji kontrast novomeškega življenja ... Pater Lacko Zdelo se je, da bo železnica strla vso romantiko, ki se je zavijalo Novo mesto vanjo od turških časov pa do fin de siecla. Železnica je pač pospešila in zgostila tujski promet, a na novomeško življenje in miselnost ni vplivala prav nič. Novo mesto se ni zganilo in je živelo dalje svoje posebno življenje. Kulturno se je dvignilo, a je ostalo zvesto svojim lastnim idejam in veselim tradicijam, in to po zaslugi študentov-stva, ki nikakor ni bilo voljno, da bi kar namah izdalo in opustilo svoje svete privilegije. Mladi poet Župančič je rano zapustil mesto, a je bil tedaj še neznaten in njegovo bivanje se ni poznalo takrat prav nič med študenti. A v devetdesetih letih je bilo prav v Novem mestu nekaj mož, ki so se proslavili v slovenski literaturi. Pater Lacko Hrovat, tip pravega franjevca in zagrizenega učenjaka, ki je bil popularen širom vse Dolenjske, original v življenju in v cerkvi. Starček, zamišljen nekam vase, godrnjav in vesel, čemeren in dovtipen. Kot profesor je bil bog študentovstva, brez katerega ni mogel živeti niti potem, ko so ga upokojili. Obraz se mu je zasvetil, če je na samotnem potu srečal študenta. Kolegijalno mu je mahal z rokami in ga že vnaprej pozdravljal: »Servus, servus!« — V cerkvi se je rad zapiral v spovednico in kljub starosti spovedoval ure in ure. Ker je bil jako ŽAGA „FIX“ je nova, silno praktična iznajdba, ki omogoča vsakomur, tudi tistemu, ki še ni imel v svojem življenju žage v rokah, da bo odžagal desko ali remelj popolnoma gladko, vodoravno in pravokotno brez vsakega najmanjšega napora tako točno kakor najboljši strokovni - poklicni mizar. JOSIP PETRIČ „OLKfl“ ŠMARTNO ob Paki. liberalen in širokogruden, je bila njegova spovednica vsak dan naravnost oblegana. Seveda so se redno dogajali komični prizori, da je vsa cerkev sredi maše le težko zadrževala glasen smeh. Zakaj pater Lacko je bil temperamenten človek in malo mu je bilo mar, če je na ves glas ozmerjal nesrečnega grešnika zaradi nespodobnega greha. Vsa cerkev je bila polna njegovega glasu in maša je zastajala, a-grešnik se je moral s kislim obrazom požuriti, da je dobil odvezo in se s smehom odstranil od spovednice. No, pater Lacko je bil toleranten in na glasu kot izvrsten jezikoslovec, ki ima veliko zaslug pri brušenju našega jezika. A med ljudstvom bo živel še dolgo, dolgo, ker je med narodom o njem razširjenih nebroj anekdot. Ivan Vrhovec Ali pa Ivan Vrhovec. Naš najboljši in naj-spretnejši zgodovinar. Žal, v onih časih je bil že bolan in je bil radi tega strašno siten in nervozen. A humor ga kljub temu ni zapustil in je gospodaril med študentovstvom z grozno roko. Posebno še v najnižjih razredih, kjer so mladi pobiči naravnost trepetali pred njim, a vendar so ga ljubili že zaradi njegove srčne dobrote in zaradi mehkega srca, ki ni privoščilo nikomur nič slabega. Bil je majhne postave, suhljat, a oči so se mu neprestano svetile in sc obenem smehljale. Daši je bil precej robat, je vendar pokazal fine manire, kadar je bilo treba. Bil je velik učenjak in popolnoma zatopljen v svojo zgodovino, ki jo je preiskaval od jutra do dne, od večera do jutra. Novo mesto mu mora biti hvaležno, saj se je s posebno vnemo bavil prav s prošlostjo dolenjske stolice. Janez Trdina Janez Trdina, tretji original, ki je oživljal koncem stoletja Novo mesto. Poznal ga je kmet in meščan, otrok in starec. Brez njega bi Novo mesto nikakor ne bilo Novo mesto. Daši Gorenjec, se je čudovito lahko prilagodil dolenj- skemu življenju, ki ga je poznal bolj nego najtrši Podgorec. Njegova markantna osebnost se je čudno odražala sredi vsakdanjosti Novega mesta. Mož je bil velik čudak in bi se v navadnih prilikah norčevala iz njega hudomušna mladina. A nihče se ni zaradi njega niti posmehnil. Zakaj vsak je videl v njem samo genijalnega pisatelja Janez Trdina in velikega duha, ki je ustvarjal v samoti in je bil zakrknjen sam vase. Njegova zunanjost je bila na prvi pogled smešna — mož se je oblačil prav čudno in je bil videti zanemarjen. Krog vratu je imel ovit velik robec, držal se je sključeno in pod pazduho je stiskal ob vsakem vremenu starodavno marelo. Šel je skozi mesto, a ni pogledal nikogar in tudi odzdravljal ni nikomur. Malo se je brigal za svet; ob najživahnejši promenadi je sedel sam zase v drevoredu na klopi; mirno in nepremično je gledal predse in snoval, snoval sam bog ve katero gorjansko bajko. Kljub njegovemu zakrknjenemu značaju in odkritemu čudaštvu ga je mladina silno rada imela in ga je meščanstvo spoštovalo, dasi je izrekel marsikaj pikrega in resničnega na račun novomeških filistrov. KONCESIONIRANO ^ 9 tfasKOg] HAVUČEK FRAN LJUBLJANA- 5V.PETRAC.5 - TELEFON3*21 Napeljava in poprava električnih naprav v mestu in na deželi. - Strokovna poprava elektrotehničnih aparatov, predelava električnih likalni-nikov, kozmetičnih aparatov itd. - Priznani oddelek za hišne telefone, zvonila in spe-cijalne - signalne - naprave. Naprava in preizkušnja strelovodov. Pavšalno vzdrževanje telefonskih naprav. Specijalna delavnica. Cene zmerne! Posrežba točna! Proračuni brezplačno. šivalni stroji so najboljši, najcenejši in najlepši. Zaloga za Slovenijo: KRŽIŠNIK-H RO VAT, Novo mesto 389a Fran Detela Njegovo živo nasprotje je bil Fran Detela, veliki ljudski pripovednik in učenjak elegantnega stila. Živel je umerjeno življenje ter se ni nikdar spuščal v družabne ali literarne boje, ker je ljubil mir in mu je bila duševna ravnovesnost nad vse. Obenem je bil skrajno religijozen in je to religijoznost kazal brez strahu tudi v javnosti. Na prvi pogled bi ga bil človek smatral za malomestnega filistra, ki skrupulozno opravlja svoje dolžnosti in sc tišči svoje družinice. A Detela je bil vendarle mož ogromne naobraže-nosti in je preživel vse ure svojega življenja pri učenju in snovanju svojih velikih in posrečenih ljudskih povesti in romanov. Bil je izvrsten pedagog, ker je do potankosti poznal svoj predmet, da se je kar igral z njim. Pri poučevanju je bil živahen in je znal mrtvo tvarino oživljati z duhovitimi, včasih sarkastičnimi opombami, da je nehote pri poslušalcih vzbujal zanimanje za stvar. Študentje so imeli pred njim velik rešpekt; a to ni bil strah, temveč spoštovanje do moža, ki so ga po pravici smatrali za velikana učenosti. Bil je važna osebnost v novomeškem življenju, ker je izvrstno poznal to življenje, a še bolj novomeško slavno zgodovino, saj jo je nazorno opisoval v svojih delih. Ignac Hladnik V to skladno, učenjaško romantiko je svetil razbrzdani muzik Ignac Hladnik s svojim jasnim, solnčnim značajem in humorjem. Njegova duševnost je bila sestavljena samo iz ubranih akordov in harmonij; v življenju ni videl nikjer spotike in je hodil naravnost in odkrito po svoji solnčni poti. Desetletja in desetletja je bil diktator novomeškega glasbenega življenja, brez njega ni bilo družabnega življenja in orgle po obeh cerkvah so pele svečano leta in leta, če se jih je mojster dotikal s svojimi uglajenimi prsti. Sam mogoče ne ve za število svojih kompozicij, a tujec bi jih moral preštevati tedne in tedne, če bi hotel vse prešteti. Njegova markantna, prav v umetniškem stilu zgrajena oseba bo pač živela vedno sredi novomeških ulic in v srcu meščanov, ko se bodo rodovi že premešali in bo romantika živela samo še kot jasen, pravljičen spomin po dušah neznanih potomcev in v zaprašenih knjigah naše povestnice. Razen Hladnika počivajo vsi ti možje že v preraščenih grobovih. Zgodovina jim je odmerila zasluženo, častno mesto v svojih najlepših registrih. Za Novo mesto pa nikakor še niso umrli, temveč žive, žive še vedno svoje blesteče življenje, ker duha nikdar ne more uničiti prazna minljivost. Če gre človek po novomeških ulicah, pričakuje vsak hip, da se prikaže izza vogala ta ali ona osebnost, ki je nekoč posegala z veliko silo v novomeško vsakdanje življenje. A teh učenjakov in umetnikov ni nikjer več. Samo njihov duh kroži nad idiličnim mestom in nad solnčno okolico in človeku se zdi, da se njihov duh nikakor ne more ločiti od tega koščka sijajnega raja in ostane rajši tu, ker paradiž menda ne more biti lepši in sijajnejši kakor svet, Zahtevajte cenik naših gospodinjskih predmetov celega sveta zastonj in franko Za naše predmete dajemo 1000 dni garancije. JOACHIM SCHftPIRft Razpošiljalnica „OMNIA“ 407 LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14. Brivski salon za dame in gospode ŠEKŠ IVAN, Litija se priporoča cenj. občinstvu. 415 ki se blesti v objemu smaragdne Krke. In čemu bi človek zamenjal paradiž za paradiž, če pa ni treba? * Drugo žareče poglavje one dobe je bila mladina. Ponos in ljubezen starih Novomeščanov. Brez mladine, ki je hrumela ob stari, sedaj mrtvi gimnaziji, bi bilo mesto prazno in bi se bilo gotovo popolnoma zagrizlo v filistrstvo. A mladina je skrbela, da se meščanstvo' ni nikoli pomehkužilo in otopelo v dolgočasju. Tedanja mladina, ki je obiskovala gimnazijo, je bila suverena država zase in je popolnoma vplivala na javno in zasebno življenje ter mu je začrtavala smer. Bila je še daleč, daleč od modernega športa, imela je še svoje trdne ideale in je bila povsem romantično navdahnjena. Temu romantičnemu razpoloženju so bili v veliki meri krivi patri frančiškani, ki so bili učitelji na osnovni šoli in so z največjo ljubeznijo skrbeli za duševne in telesne potrebe svojih malih učencev. Bili so veliki Idealisti in izvrstni pedagogi, ki so živeli samo za svojo šolo. Kakor pravi očetje so se zavzemali za mladino in so ji cepili v srce nauke, ki so bili daleč od mrzle vsakdanjosti. In zato ni čuda, da se je mladina že v prvi mladosti navzela romantičnega mišljenja, ki se ga ni mogla otresti niti v poznejših letih. Kakor rečeno, železnica ni v novomeškem življenju vzbudila novih momentov. Študentje so ostali isti kakor v prejšnjem času: mali so se pripravljali za veliko življenje, a starejši, bradati so veseljačili po mestu in okolici ali pa so si v samoti Kapiteljskega hriba zdravili rane Prve ljubezni. Življenje je bilo živahno, osobito ob nedeljah na promenadi v drevoredu ali pa ob sobotah zvečer na Glavnem trgu, ko je pozno v noč koncertirala godba stare meščanske garde. Trg je bil poln šetalcev, študentovska mladina se je drenjala vsepovsod in koketirala z zalimi dekleti, katerih v Novem mestu ni nikoli zmanjkalo. Ljubezen se je zbujala na novo, če pa je že gorela v srcu, se je le večala, da si siromašni študentje niso vedeli druge pomoči, kakor da so po koncertu izginili v samotno, dobro skrito krčmo v stranski ulici, kjer so bili varni pred argusovimi očmi osovraženega profe- sorja in so v miru praznovali svoj veliki, obupni krok. A še rajši so odhajali v bližnjo okolico, v Emavz pri Cefidlju, Jelencu ali Miillerju, kjer jih ni mogla doseči nervozna roka špijona v osebi zavistnega profesorja. Meščani so ljubili vso to mladino, podpirali jo ter ji dajali še celo potuho, ker so vedeli, da je mladina delala prestopke samo radi mladostne razbrzdanosti. Sovražnikov ni imela mladina nikjer, niti pri fantih okoliških vasi, kjer so študentje nemoteno veseljačili in se muzali zardelim vaškim dekletom. Samo v mestu je prišlo tu pa tam do neznatnega pretepa, ki so ga iz ljubosumnosti uprizorili pomočniki, ker jim je postalo nezvesto to ali ono dekle in se oprijelo mladega študenta. No, takih incidentov je bilo malo in sovražnika sta se kmalu pobotala in priredila skupen, vesel krok. Produktivna zadrusa knjigovezov in sor. strok reg- zadr. z om. zav. v Ljubljani, Igriška ulica 6 nasproti drame, je najmoderneje opremljena in izvršuje vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela najkulantneje, trpežno in po najnižjih cenah. Lastna črtalnica. Moderni stroji. 420 HALO! HALO! Oslejte si začetkom novembra 1930. nanovo, moderno urejeno galanterijsko trgovino IVAN SAMEC, LJUBLJANA, Mestni trg št. 21. Največja izbera daril za božič, godove in poroke, dalje igrač, parfumerij, različnih potrebščin za potovanja in turiste, razglednic in drugih v galanterijsko trgovino spadajočih predmetov. ---------------------Postrežba točna in solidne cene, ---------------372 Dragotin Kette Kljub razbrzdanemu življenju pa mladina nikoli ni pozabila svojih dolžnosti. V veliki meri se je posvečala lepim umetnostim in znanostim ter se z ljubeznijo oklenila zlasti poezije. Saj takrat skoraj ni bilo študenta, ki bi se ne bavil s kovanjem verzov v čast svoji izvoljenki ali domovini. Posebno še tedaj, ko je priromal na novomeško gimnazijo Dragotin Kette, ki so ga bili radi nedolžnih, mladostno razposajenih ver- Dragotin Kette Kettejeva Angela Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj!... Tam stala pred oltarjem razsvetljenim, in v lila — krilu s slamnikom rumenim, žarela je ko v jutru rosni maj Dragotin Kette zov, zloženih na ljubljanskega škofa, izključili iz ljubljanskih gimnazij. Kette je bil že tedaj znan kot prvi pesnik takratne prebujajoče se slovenske moderne. Ni čuda, da se je dijaštvo takoj zbralo okrog zrelega, bradatega tovariša in mu sledilo povsod. Kette je ustanovil literarno Za zavarovanje proti požaru, vlomskim tatvinam, nesrečam na potovanju z avtomobili, železnico itd. in za vse vrste zavarovanja življenja se priporoča domača zavarovalnica „SLAVIJA“ jugoslovanska zavarovalna banka v LJUBLJANI, d. d. Podružnice so v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku in Splitu. Lastne hiše v Ljubljani, Sarajevu in Osijeku. Brzojav: Banka Slavija. Telefon št. 2176. zadrugo, katere člani so bili skoraj vsi inteligentnejši študentje. A dasi je bil Kette propaga-tor modernega realizma, vendar ni mogel pregnati stare novomeške romantike in ji je nezavedno podlegel tudi sam. Posledica tega je bila, da je zložil prav v Novem mestu svoje najlepše pesmi, ki bodo ostale kot trajni biseri v slovenski literaturi. Iz vseli teh pesmi pa diha sveža, solnčna lepota Novega mesta in okolice, tiha romantika se zavija okrog njih, a središče in žarišče pa jim je romantična ljubezen do Angele, do krasnega bitja, ki je za vse čase stopila k Prešernovi Juliji in se za večno posestrila z njo.’1' Milan Pugelj Po Kettejevem odhodu in njegovi nenadni smrti je pričelo idilično življenje v Novem mestu od dne do dne vedno bolj propadati. Moderna doba je s svojimi novimi in mrzlimi zahtevami trkala na vrata; romantika se je še šiloma zdržala par let v novem stoletju. Mladina se je preorijentirala v svojem mišljenju in tudi meščanstvo je krenilo na resna pota. Romantika je umirala v mladih srcih; stari, bradati študentje so postajali vedno redkejši na gimnaziji iti mlada srca niso bila več dostopna onim idealom, ki so prevzemali starejše generacije. Edini romantik večjega kova je bil še Milan Pugelj, ki je odrastel v samem novomeškem okolišu in je bil ves poln novomeške duše. Hotel je rešiti vse, kar je ostalo za Kettejem. A bil je osamljen in se ni mogel upirati modernemu pritisku. Hotel je prebuditi staro novomeško romantiko, a je propadel popolnoma in je moral * * Zanimivo je, da se je Prešeren zaljubil v Primčevo Julijo v trnovski cerkvi v Ljubljani (1. 1838.). Kette v Smolovo Angelo pa v kapiteljski cerkvi v Novem mestu (1. 1897.). $ (VVJlUvv rvw\\ (i M rt-vi 0, ^It^A U rvV\A.( (t)cx ^ Vpi rvj ntllYv\V \»Aa )lvr rw^ r vit, acu3ivt\l V A \y\A \|1AV/V\ . \f vn\v Ga. Angela Smola-Vojska o svojem razmerju do Ketteja Ga. Angela Vojska živi sedaj v svoji vili v Ljubljani. Njena fotografija, ki jo kaže kot mladenko za časa Kettejevega bivanja v Novem mestu, in faksimile njenega rokopisa sta prvič objavljena prezgodaj v svet. Toda Novega mesta ni pozabil do zadnje ure in ga je opisoval z njegovimi značaji in tipi v svojih novelah, ki bodo še pozne rodove spominjali časov proslavljene novomeške romantike. Življenje je šlo povsod po svoji novi poti. Svetovna vojna je pomedla s pozorišča vse, kar se ne sklada z modernim življenjem in modernimi nazori. Ostali so samo še spomeniki, silni spomeniki, katerih pa čas ne more razrušiti nikdar. Ljudje imajo drugačne skrbi in misli kot nekoč, a njihova naravna okolica je ostala še vedno taka, kot je bila nekoč. In Novo mesto bo ostalo kljub prevratu v življenju še vedno ono, kar je bilo stoletja in stoletja — paradiž romantike, ki pač leži v grobu pokopana, a so njeni spomeniki tako živi, tako polni življenja, da jih ne more zrušiti niti bledi, mrzki čas. Smaragdni objem mehke Krke ne popusti nikdar, uporna skala se ne pogrezne niti za ped v kraško zemljo in kapiteljski stolp bo bleščal v večnost kakor božja roka, usipajoča na svojo okolico luč in solnce prežive romantike... Commercial Union " delniška zavarovalna družba — ■ v Londonu. Zavaruje: požar, vlom, nezgode, jamstvo, transporte, cho-mage in avtomobile- Zajamčena glavnica 60 milijonov funtov šterlingov. Zastopnik za Novo mesto Mirko Pavlin. K DOGODKOM PRED 10. LETI V NOVEM MESTU Dragi gospod Podbevšek! Povabili ste me, da Vam napišem za knjigo »Dolenjska metropola Novo mesto« zgodbo nepozabnega dne, ki smo ga praznovali v Novem mestu 26. septembra 1920. Žal mi je, da Vaši želji ne morem ustreči v taki meri, kot bi zaslužil oni povojni umetniški pokrct, katerega duša in gonilna sila ste bili Vi. Dolan sem — morda samo bolehen, zdelan od preobilice dobrot — ne vem. Pa čemu o tem razmišljati? Saj vendar ne bo drugače! In komu tudi naj bo kaj do tega, da bi bilo drugače? Tako je pač! Po glavi mi brenči, kakor da bi svirale vse ljubljanske slavne in neslavne muzike vsaka svojo obenem. Pa pozabljene naj bodo vsaj za nekaj trenutkov vsakdanje nadloge in v spominu naj ožive tisti minuli, vihravi časi, ko so bila srca polna hrepenenja in poželjenja po novem življenju — po novem razodevanju! Kakor ploha po moreči soparici je prišlo. Kmalu bo 12 let. Krvave manifestagije človeške neumnosti in podlosti so ponehale. In bestija, nasičena grehov in sramote, se je pripravila k prebavljanju. Mrzel jesenski veter je zapihal po deželi. Od zapada sem so se vlekli ostanki slavnih armad, lačne, zbegane priče ponižanja in suženjstva, bežeče na svoje domove. Daleč je že vse to od nas odmaknjeno, pa v spominu se mi dostikrat prikažejo podobe iz tistih mračnih časov. Dolge vrste vozov vidim, ki sc vlečejo od Brezovice sem preko Viča proti Ljubljani. Po cesti je razmetano razno blago, cunje, posode, zaboji, papir, knjige... Večer je. V nos mi sili vonj golaža. Sive postave v razcapanih vojaških uniformah sc gnetejo topo in pohlevno v smeri, odkoder prihaja vonj. Vlaki piskajo. Po pustih travnikih se pasejo konji; povsod jih srečavam; v Tivoliju, po mestnem logu, po ljubljanskih ulicah tavajo zgubljenci- brezdomci krotka, iskajoči živeža. Pa že zdavnaj so travniki pokošeni; hrana je pičla. Usmiljeni ljudje jih krmijo — pa število je preveliko, zaloge revne; vojna jih je požrla. Izmučeni po vojnih naporih se opotekajo in padajo in umirajo od gladu in žeje. Po ljubljanskih ulicah se razlega vriskanje. Goste mase ljudstva se pehajo proti deželnemu dvorcu. Z balkona proklamira predsednik Pogač nik narodno vlado. Vriskanje se razlega po vsej domovini: »Živijo mir!« »Živijo svoboda!« »Živijo narod!« — Bežen žarek upanja je posijal na nesrečni narod ... Pri Rostoharju sedimo in pijemo na zdravje domovine in vriskamo in pojemo in se pomenkujemo o velikih dogodkih in se posvetujemo, kako urediti svojo lastno hišo, no, in zopet vriskamo in pojemo. — Meni pa je tako grenko pri srcu, kakor da mrkava solnce, kakor da se trgajo kosi življenja ... »Vriskajmo! Pojmo! Veselimo se, dokler nam sveti še dan, ker potem pride noč!« ... »Ali slišite? Lahi prihajajo — so že v Logatcu in« ... Tiho, tiho — zbežite gnusne sanje! Saj vse to ni res! Glejte, kako se Ljubljana smeje! Kako uživa in pleše in se zabava, kakor da bi praznovala večen praznik! —■ Bolan sem, prena-sičen obilice dobrot, po glavi mi pleše, da vidim Vse narobe, živci so razdraženi in duša se mi senči. Proč ostudne misli! Ne zastirajte mi solnca, ki sveti za vsem, kar je zasenčenega! —- Zasijaj bežen žarek, za trenutek zasijaj skozi sive megle in pokaži mi majhen košček jasnobe, da se bo moglo moje žalostno oko razveseliti! Zima je prešla, sneg je skopnel. Pomlad ga je vzela. Tam, kjer so bile — zavoljo raznih čednosti — razdejane pokrajine in vasi in je gnojila človeška kri razteptano prst, poganja trava. Povsod naokoli se zemlja radostno oživlja, kakor da bi se nikdar nič hudega IVAN MALEŠIČ trgovina z mešanim blagom in delikatesami v Metliki vis a vis gostilne ,,Makar“. Najstarejši, najbolj znani in dobro upeljani edini popoldanski dnevnik v dravski banovini Mesečna naročnina samo 12 Din. Najboljši insercijski organ. Mali oglasi vsaka beseda 50 par. Naklada 15.000. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. 430 na njej ne godilo. Vse zeleni, solnce se smeje, tički pojo in ljudje se gibljejo in razgovarjajo -seveda samo o pametnih in čednih stvareh ... Včeraj so se še klali in danes? Hm, vsaka stvar ob svojem času, kaj ne? pa vse po višjem povelju. Včeraj sovraštvo in pobijanje, danes bratstvo in ljubezen. Tako je prav, zabita drhal! Pomlad je šla in žito je dozorelo. Dolgo že je klilo v mladih srcih na skrivaj hrepenenje po življenju, po razodevanju, po besedi. Na tihem se je pripravljalo in sililo na dan. Ko je dozorelo, tedaj je z radostnim krikom izbruhnilo in splamtelo v svet. Dne 26. sept. 1920. je bil v Novem mestu velik praznik. Sorodne duše so se našle in združile. Uili so to mladi umetniki: pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki. Združili so se, da dajo duška svojemu hrepenenju in da stopijo prvič skupaj na plan. Ljubljana je to početje malo postrani sledala, nekako nezaupljivo. Mi pa, ki sočustvujemo z vsem, kar je živega, smo pohiteli tja, da se ž njimi veselimo. Mesto je bilo v svečanem razpoloženju. S streh so vihrale zastave, plakati pa so vabili občinstvo k proslavi. Že zgodaj zjutraj so se zbirali Novomeščani in se sprehajali v gručah po Glavnem trgu, živahno se razgovarjajoč v pričakovanju dogodkov. Okrog 12. ure se je vršila otvoritev umetnostne razstave v Vindišcrjevem salonu v Kan-diji. Udeležba je bila izredna, kakršne mi Ljubljančani že dolgo nismo vajeni. Z zanimanjem so sledili obiskovalci besedam razstavljalcev, ki so jim kazali in razlagali svoja dela. Razstavili pa so Novomeščani: Cvelbar, Čargo, Jakac, Mušič, Skalieky, izmed naraščaja Avsec in Grad, dalje Ančik in Zupan. Končno sem razstavil tudi jaz eno sliko (»Pod oknom«), da pokažem s tem svoje zadovoljstvo nad mladim pokretom. Po kosilu smo se podali na dom dvornega svetnika Šukljeta. Tam se je vršil intimen glasbeni popoldan, na katerem se je posebno izkazal temperamentni Marij Kogoj s proizvajanjem svojih kompozicij. Sledile so debate o problemih sodobne glasbe, ki so se zavlekle tako dolgo, da je prišel čas za odhod v Narodni dom. Tu je bila zbrana že množica občinstva, ki je nestrpno čakala na literarni večer. — Dvorana je bila zasedena. Ob splošni tihoti se prikaže mistična postava Mirana Jarca. Pobožno kakor romar, k' se poda na božjo pot, je stopil na oder in s skrivnostnim glasom je bral odlomke iz svojega »Skrivnostnega romarja«. Ko je bil končal, je sledilo prisrčno priznanje besedam odhajajočega mladega upapolnega pisatelja. Nato pa je prišel človek — človek iz bojnih poljan. Po oblakih je priplaval, poln napetosti, in i'z višav fantazije je jel spuščati med presenečeno občinstvo sikajoče kače-klopotače in s smelim pogumom in mirnim srcem metati' svoje učinkovite bombe. Občinstvu je zastajala sapa in nastalo je gibanje. — Eni so bili mnenja, da se nam ponižnim Slovencem ne spodobi imeti posla z bombami, drugi zopet s-o bili nasprotnega mišljenja, češ, da so prav bombe pravi instrument za sodobno razodevanje. Vnela se je nato živahna debata, ki je trajala do pozne noči. Seveda je bilo po vsem tem treba pomiriti in potolažiti razvnete duhove, kar se je zgodilo v restavracijskih prostorih z zalivanjem z najboljšo kapljico s Trške gore. Tako je končal ta slavni dan. Ni pa bilo še vse pri kraju. Prihodnji dan je bil namenjen oddihu in prebavljanju. Prišel pa je večer. V počastitev gostov se je vršila v Narodnem domu slavnostna predstava. Ne spominjam se več, kaj so igrali. Prišli smo malo prekasno. Igra se je že pričela. Po hodnikih pa je bilo nabito polno občinstva. Kar začujemo iz notranjščine silno pokanje in divje kričanje... Aha! Bombe! Na pomoč! — Na odru so se prepirali in vpili, da je odmevalo od vseh strani, in streljali so, pa le s pištolami! Dva sta se že po tleh zvijala. Vse to pa ni bilo zares; šlo je le za primerno počastitev gostov. Po končani predstavi smo se zbrali, da zaključimo ob pogrnjenih mizah v krogu novomeške elite in ob zvoku muzike, s plesom in petjem to znamenito slavje Jaz pa sem se zamislil,- Nekaj mi je šlo po glavi in sem ugibal sem in sem ugibal tja, kdo ima prav: ali ti ali oni? In po temeljitem razmišljavanju sem spoznal glede na, no, na gotove, recimo lastnosti, da imajo oni drugi prav. Za nas Slovence so edinole bombe. Kako se je ta pokret dalje razvijal in kake posledice je rodil, o tem pa prihodnjič, ko boste izdali knjigo: »Slovenska metropola Ljubljana«. Najlepše pozdrave! Taimnjs VIKTOR MARKIČ, soustanovitelj Šentjakobskega odra v Ljubljani UTRINKI Blaženi dolenjski kotiček! Omamila me je opojna romantika in zasanjanost tvojih številnih gradov, skrivnostna začaranost bajk in pripovedk Trdinovih Gorjancev, mehka melodika tvojih vinskih goric, zelenih gričev in livad, oplodilo me je bogastvo tvoje rodovitne zemlje in okrepila me je zdravilnost tvojih vrelcev. Pridi, popotnik, da te z Angelo in Kettejem zaziblje tišina in nemost zelene Krke v sladki sen, da te vzdrami žuborenje bistrih potočkov ... Pridi, da prisluhneš dobri in pristni besedi originalnega dolenjskega kmeta! Pridi in dvigni še neodkrite zaklade skrite Dolenjske — terrae incognitae! 1911. Dvignila se je zavesa... Ti sveti Talijin hram novomeške narodne čitalnice! Kako so takrat plamtela naša mlada srca, polna volje in neslutenih iskanj!... In takrat se je zgodilo, da smo prvič nastopili na odru, ki pomeni svet: Mira Roginova, Lončar Franc, Pirnat Ferdinand, Cesar Ivan, Bučar Danilo in drugi. Uprizorili smo v Legatovi režiji Jurčičeve »Tihotapce«. Prvi trije že snivajo večni sen... Blag jim pokoj! 1913. Kako živo ga imam še pred očmi. V novomeški sokolski telovadnici je bilo. Ura je bila polnoči. Trideset mladih, navdušenih preporoda-šev nas je stalo krog njega, ki nam je s prepričevalnim entuzijazmom in z gromkim glasom preroka oznanjal sveti evangelij o vstajenju Jugoslavije, velike in mogočne. Zdaj pa zdaj je klonila njegova glava, da so mu dolgi prameni las skoro zakrili lice, se nenadoma zopet strumno zravnal, sunkovito dvignil desnico, zaiskrile so se oči in — beseda je postala kleno zrno. To je bil — Pavel Endlicher, mučenik — spasitelj. 1918. In — raztepeni vsa dolga vojna leta po širnem svetu — smo se zopet sešli v svobodni Jugoslaviji, o kateri smo sanjali pred leti v sokolski telovadnici. Oživela si zopet, novomeška narodna čitalnica! Anton Podbevšek nas je s svojim zanosnim, globoko doživljenim igroka-zom povedel na »Brdo Kalimegdan«, ki mu je Jakac na platno vdihnil umetniški lik. Pod veščo taktirko Danila Bučarja je poln navdušenja in s toplim čustvom zasviral dijaški tam-buraški zbor: Bože pravde... Zasanjal je stari, slepi guslar, zaplesale so vile-odrešenice in zaigral je narod kolo. 1921. Pa smo prišli v Ljubljano', 'vsi korajžni fantje novomeški... Tudi Ti, blagopokojni Ru- dolf Binter, naš mentor in rojak. In še Ti, pod-gorjanski Cesar Janez in malolipovški sportnik-hrust Gnidovec Ante! In Ti, Homocorda gramofonskih plošč priznani kupletist Danilo Bučar ter vihrava, neugnana novomeška srajca Ogri-novega Rajka! Prišli z ljubeznijo smo »Pelikana« v dolino šentflorjansko, kjer hiša »Šentjakobskega odra« deset že let stoji.. K. M. INDUSTRIJA V NOVEM MESTU Agilni in podjetni industrijalec g. Joško Povh ie pravkar dogradil moderno opremljeno- in po zunanjosti impozantno tovarno perila, kot jo kaže naša slika. fakturnim blagom, galanterijo in pleteninami, in to samo na debelo. Na Dolenjskem je to prva in edina veletrgovina te vrste. Važno mesto v novomeški industriji zavze- Lastnik se je potrudil, da zgradi tovarno ustrezajočo sodobnim zahtevam: strogo je pa-zil na predpise modernega zdravstva. Pogonsko silo si oskrbuje tovarna sama; v to svrho so v lastnem objektu montirani stroji. Tovarna una tudi avtomatično telefonsko centralo, kar »mogoča čim smotrenejše obratovanje. Zapo-slenih je nad 150 delavk. Tovarna izdeluje pe-'do vseh vrst in njena kapaciteta je zelo velika; njena interesna sfera je ozemlje cele Jugosla-v*ie- lopi o priporočamo to domačo tovarno vsem konsumentom in prepričani smo, da ji je zagotovljen pod strokovnim vodstvom lastnika samega najboljši procvit. Omeniti je tudi, da je Priključena k tovarni tudi veletrgovina z mamt-6 ma splošno znana in širom Jugoslavije uvedena tovarna perila Ivana Medica. Lastnik tovarne se ne straši truda in žrtev, da svoje podjetje, ki uživa najboljši glas, stalno izpopolnjuje in povečava. Letos je izvršil adaptacijo tovarne; povečal jo je za eno nadstropje. To renomirano podjetje zaposluje nad 150 delavk ter precejšnje število nameščencev in uradništva. Tovarna producira vseh vrst perilo in dela s polno kapaciteto. Bilo bi odveč poudarjati, da se je radi svojega vsestransko solidnega poslovanja zelo -priljubila pri svojih stalnih 'odjemalcih, katerih krog vedno narašča. To je povsem razumljivo, ker posveča vso pozornost izdelavi; njeni izdelki so se radi izvrstne kako- KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO UUBUANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in kredit vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo. Safe deposita itd, itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. Telefon št.: 2457, 2040, 2548. Interurban: 2706, 2806. vosti zelo priljubili. Hvalevredno je, da so v tovarni zaposlene samo domače delavke. Obrat je moderno urejen na električno pogonsko silo, a samo poslovanje na principu najširše delitve dela, tako da predstavlja smotrenost v najširšem smislu. Menda ne bi našli v vsej državi kraja, kamor še niso prodrli in si še niso osvojili trga odlični izdelki te industrije, ki obeta tudi v bodočnosti najboljši procvit. Blizu novomeškega kolodvora stoje tovarniški objekti splošno znane »Keramike« .1. Klemenčiča, tovarne peči in Samotnih izdelkov, družbe z o. z. »Keramika« ima najmoderneje urejen obrat in lastne rudnike za pridobivanje prvovrstnih surovin. Obratuje z najnovejšimi stroji in uspešno konkurira celokupni tuzemski konkurenci v svoji stroki. Prevzema lahko tudi največja naročila in jih točno izvršuje. L. 1924. je n. pr. dobila in prevzela izvršitev vseh pcčar-skih in ostalih del te stroke na dolgi, tedaj dograjeni liški progi in jih je v dogovorjenem roku izvršila kulantno in solidno. Tudi to podjetje zaposluje izključno samo domače kvalificirane delavce. Skladiščni prostori nudijo veliko in bogato izbiro peči in keramičnih izdelkov najboljše kakovosti. Tovarna se stalno povečuje in zavzema najvidnejše mesto v novomeški in sploh dolenjski industrijski delavnosti. Tudi industrija obutve je zastopana v Novem mestu po čevljarski industriji Grilc & Co. Podjetje si je v razmeroma kratkem času pri- dobilo dober renome. Izdeluje vseh vrst čevljev, ki jih razpošilja po vsej državi. Znano je, da stremi podjetje za tem, izdelovati samo solidno izdelano blago, in to po najnižjih cenah. Zaveda se, da mora biti za odjemalca odločilna samo solidno izdelana obutev, ki docela ustreza zahtevam konsumenta, bilo po dovršeni izdelavi, formi in, kar je glavno, da se uporablja kvalitetni materijah Baš te zahteve podjetje v največji meri upošteva in zato ni čuda, da so vse boljše trgovine v raznih krajih države njeni odjemalci. Kakor vsa ostala naša industrijska podjetja, tako daje tudi čevljarska industrija Grilc & Co. zaslužka večjemu številu domačih delavcev. Prepričani smo, da bo podjetje na podlagi pridobljenih izkušenj še rapidno napredovalo, za kar jamči že ves dosedanji njegov razvoj. Poštene delavne metode, dobra izdelava in vestna postrežba pridobivajo podjetju v krogu njegovih odjemalcev rastoče zaupanje in upoštevanje. Prav dober sloves podjetja in priljubljenost pri odjemalcih pa sta najboljši porok za uspešen nadaljni razvoj. Kot vsa ostala tuzemska industrija te stroke občuti tudi gornja, da ni dovolj zaščitena z uvozno carino za slične inozemske izdelke, ki jih radi nezavednosti mnogih naših ljudi vse preveč uvažamo, mesto da bi se ravnali po geslu: Svoji k svojim! in s tem pripomogli k lastnemu blagostanju. E. PETERKA ,,pri Ažmanu", Šolski drevored jL_za^odo. Vsakovrstna manufaktura, pletenine in odeje v bogati zalogi. Solidne cene! bbhs=b- Točna postrežba! 432 DRŽAVNE IN ZASEBNE USTANOVE Mestni uradi Županstvo mestne občine. Mestna policija. Mestna podjetja Mestna Hranilnica. Ustanovljena je bila 1. 1894. Telefon št. 16. čekovni račun pri pošpni hranilnici v Ljubljani št. 10.807. Stanje vlog nad 37 milijonov Din. Za vse vloge jamči poleg Mestne hranilnice še mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Rentni davek plačuje hranilnica sama in se strankam ne odteguje. Radi popolne varnosti vlog nalagajo vanjo sodišča denar nedoletnikov, župni uradi cerkveni denar in občine občinski denar. Uradne ure so vsak delavnik bd 8, do iz. in ,DUNAV“ zavarovalna delniška družba v ZAGREBU, podružnica v LJUBLJANI. Nova palača podružnice v Ljubljani, Aleksandrova cesta. zavaruje po najugodnejših pogojih proti škodam: Radi požara, vlomskih tatvin, razbitja stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. — Prevzema tudi zavarovanje avto-kaska, avtojamstva ter sklepa življenska zavarovanja vseh vrst z zdravniško preiskavo in brez nje za primer doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenenih tarifih. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev. 434 Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri naših glavnih in krajevnih zastopnikih. od 15. do 16. Ob ponedeljkih in sejmih so uradne ure od 13. do 16. Ob sobotah popoldne se ne uraduje. Državni uradi Davčna uprava. Državno pravdništvo. Glavni oddelek finančne kontrole. Katastrska uprava. Okrajno sodišče. Okrožno sodišče. Postajni in prometni urad na kolodvoru. Poštno-brzojavno-telefonski urad in uprava. Progovna sekcija drž. železnic. Sresko načelstvo. Zemljiška knjiga. Žandarmerijska četa. Cerkvene oblasti, uradi in zavodi Mestni župni urad. Samostan 00. frančiškanov. Serafski kolegij sv. Antona. Šolstvo Osnovna deška šola. Osnovna dekliška šola. Meščanska šola. Višja realna gimnazija. Nižja kmetijska šola. Obrtna nadaljevalna šola. Trgovska nadaljevalna šola. Strokovne zadruge in udruženja Grcmij trgovcev za politični okraj Novo mesto. Kovinarska zadruga za srez Novo mesto. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev za politični okraj Novo mesto. Zadruga krojačev, krojačic in modistinj. Zadruga mizarjev. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov. Bolnice Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. Ženska bolnica. Denarni zavodi Hranilnica in posojilnica v Kandiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena je bila 1. 1898. Št. čekovnega računa je 10.928. Stanje vlog je znašalo 30. junija t. 1. 6,846.691 Din. Za vloge jamčijo vsi zadružniki, ki jih je okoli 2500. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V ta zavod nalagajo denar skoro sami kmetje. Uradne ure so vsak delavnik od 8. do 14. Ljubljanska kreditna banka, podružnica Novo mesto. Ljudska posojilnica. DRUŠTVA, KLUBI IN KORPORACIJE V NOVEM MESTU Olimpijski prvak Leo Štukelj Novom.fiščan Leo Štukelj, ki je izšel iz novomeškega Sokola, se je udeležil do danes 'vseh mednarodnih tekem po prevratu, m sicer: 1. 1922. v Ljubljani, 1. 1926. mednarodne tekme v Lyonu, 1. 1924. olimpijade v Parizu, I. 1928. olimpijade v Amsterdamu, I. 1930. mednarodne telovadbe v Luscmburgu. Dosegel je 1. 1924. na olimpijadi v Parizu absolutno prvenstvo v telovadbi in olimpijsko prvenstvo na drogu (2 zlati kolajni, tedaj dvoje prvih mest!). L. 1928. na olimpijadi v Amsterdamu zmagovalno mesto ITI. posameznikov z dvema Švicarjema in olimpijsko prvenstvo na krogih (1 zlato, 1 bronasto). L. 1924. so ga pozvali Finci na Finsko, 1. 1929. pa Madžari v Budimpešto. L. 1922. se je udeležil tekme za jugoslovensko sokolsko prvenstvo v Ljubljani (III. mesto), letos pa tekme za slovansko sokolsko prvenstvo v Beogradu (na orodju prvi!). Čebelarska podružnica. Društvo hišnih posestnikov. Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov. Ustanovil ga je 1. 1886. dr. Marinko in je torej eno najstarejših društev v Novem mestu. Društvo »Krajevne Matice Saveza železničarjev Jugoslavije«. Francoski krožek. Glasbena Matica, podružnica. Godbeno društvo. Katoliško prosvetno društvo »Soča«. Krajevni odbor Rdečega križa kraljevine Jugosla-slavije. Jžruštvo Rdeči križ je delovalo v Novem mesta že od leta 1914., vendar se je po pravilih, odobrenih po vel. županu ljubljanske oblasti, ustanovil k 1924. Krajevni odbor Rdečega križa za ves politični okraj. Takratni predsednik je bil vladni svetnik g. Rajko Svetek. L. 1927. je prevzel predsedstvo vladni svetnik g. Matej Kaki, pod C1gar vodstvom je začelo društvo živahneje delovati. Lani-je razdelilo za 12.340 Din podpor. Kolo Jugoslovanskih sester, podružnica. Njena naloga je, nuditi pomoč še neosvoboje-n>m bratom in sestram, pospeševati medsebojno spoznavanje in duševno zbliževanje našega naroda ter podpirati moralno in materijalno izvršitelje narodne osvoboditve in združitve kakor tudi one, bi so radi vojne navezani na sestrsko pomoč. Predsednica je ga. Olga Skalickyjeva, podpredsednica ga. Zinka Marinčkova. Kokaina organizacija Saveza Jug. srednješolskega odruženja »Prosveta«. Moška podružnica sv. Cirila in Metoda. Novomeška sokolska župa. Novomeški šahovski klub. Obrtno društvo za Novo mesto in okolico. Ustanovljeno je bilo 1. 1919., da združi vse obrtnike v nepolitično stanovsko organizacijo. Društvo zastopa obrtne interese pri raznih oblakih in ustanovah. Podpira obrtno-nadaljevalno s°lo, ima svoj odsek za posmrtnino, ki daje podporo svojcem umrlih članov, podpiralo je že veliko in še podpira podpore potrebne člane. Ima svoj pomočniški odsek z lastno blagajno in lastnimi statuti ter gledališki oder za naraščaj v društveni dvorani v Sokolskem domu. Od obstoja do danes predseduje društvu znani obrtni organizator in bojevnik za obrtne pravice in zboljšanje položaja obrtništva g. Filip O g r i č, dentist v Novem mestu. Olepševalno in tujskoprometno društvo. Okrajna kmečka zveza. Okrožna skupina (O. S.) državnih nameščencev za okrožje. Pevsko društvo »Gorjanci«. Društvo ni staro, vendar si je v kratkem času priborilo mesto med najboljšimi slovenskimi zbori, ivo so se v zboru novomeške Glasbene Matice, ki ga je 1. 1925. ustanovil in vodil sedanji pevovodja »Gorjancev« g. Ludovik Puš, prefekt na kmet. šoli na Grmu, pojavila nesoglasja in je bil lepi matični zbor v razsulu, je jeseni 1. 1927. zrastel iz razvalin pevski zbor, ki številčno ni velik, a je dosegel po kvaliteti svojih prireditev priznanje od vseh strani. Nadel si je ime po prelepem in bajnih prelesti polnem gorovju Gorjanci, ki obroblja novomeško in krško kotlino od kočevskih hribov do Save. Zbor šteje 24 mešanih glasov, enakomerno razdeljenih. Ustanovil ga je in ga vodi g. Ludovik Puš, ki je v Novem mestu pa tudi drugod znan kot dober pevovodja in pevec. Novomeščanom je še živo v spominu njegov kvartet, ki je bil tako izvežban in lepo upet, da so ga vsi: domačini in tujci občudovali in radi poslušali. Pevski zbor »Gorjanci« je priredil več zelo uspelih koncertov, od katerih omenjamo le cerkveni koncert 1. 1929., na katerem so se izvajale najmodernejše slovenske cerkvene skladbe in je izvajanje kritika soglasno pohvalila in priznala zboru visoko umetniško potenco, in pa koncert slovenskih narodnih pesmi 1. 1930., o katerem sta se občinstvo in kritika zelo laskavo izrekla. Zbor je nastopil tudi izven Novega mesta v Št. Jerneju, Kostanjevici, Št. Vidu in Trebnjem, povsod z velikim uspehom. Zanimivo je tudi, da Odbor, del rednega in podpornega članstva ter dosedanji predsedniki pomočniškega odseka praznuje zbor vsako leto na vrh Gorjancev pri cerkvici sv. Miklavža svoj god. Za dvig pevske kulture v Novem mestu in okolici je društvo »Gorjanci« mnogo žrtvovalo in je danes nedvomno najboljše pevsko društvo na Dolenjskem in Novemu mestu v ponos. Pomočniški odsek Obrtnega društva za Novo mesto in okolico. V njem so včlanjeni izučeni pomočniki in jiomočnice vseh strok. Za svoje člane goji petje, prireja izlete in predavanja strokovnega in kulturnega značaja, zabave in zabavne večere ter pospešuje zbližanje vseh strok obrtništva. Ima lastno knjižnico strokovnega in zabavnega čtiva. Podružnica Ferijalnega Saveza državne gimnazije. Podružnica »Jadranske Straže«. Ustanovil jo je učitelj g. Viktor Pirnat, ki je 1. 1927. obiskoval pomorsko-propagandni tečaj v Splitu. Podružnica se zelo uspešno udejstvuje. Članov ima že nad 300. Odbor novomeškega Olepševalnega društva Od leve na desno sede: Otmar Skale, predsednik Ferdo Buk in Josip Kobe. Stoje: Josip Turk, Urban Horvat (blagajnik), Fran Erjavec in Andrej Agnič (tajnik). Manjka odbornik Ivan Pirnat, šolski referent pri sreskem glavarstvu Olepševalno in tujsko-prometno društvo je praznovalo nedavno 30 letnico svojega obstoja. Društvo je eno najagilnejših na Dolenjskem. Neumorno se trudi za olepšavo in pov-zdigo tujskega prometa v Novem mestu in na Dolenjskem sploh. Kot tako je izposlovalo letos poskusni nedeljski izletniški vlak iz Ljubljane v Belo Krajino. Zal, da je vlak železniška direkcija ukinila. Društvo daje tujsko-prometnim interesentom vsa potrebna pojasnila. Podružnica kaznilniškega jetniškega nadzornega osobja. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Podružnica Slovenskega planinskega društva. Odbor podružnice si je postavil za glavni cilj, da postavi na Trdinovem vrhu razgledni stolp (12—14 m visok) v zvezi s praktičnim zavetiščem. Ta želja se zaradi velikih stroškov še dolgo vrsto let ne bo izpolnila. Za nadomestilo se opira po- Del članstva in odbor pomočniškega odseka Obrtnega društva družnica glede zavetišča na dobrohotnost posestnikov lesne tovarne (670 m) nad Dolžem (v prvih letih g. Ottenfelsa v Zagrebu, potem g. Heinriherja v Škofji Loki in naposled g. J. Š i š k e v Ljubljani). Drugo začasno zavetišče je priredil odbor v idilskem miru pri cerkvici svetega Miklavža (969m). Na razpolago turistom sta ondi dva skromno opravljena prostora v hiši poleg cerkve (v mežnariji). Vodstvo podružnice se je nadalje zanimalo za znani studenec »Gospodična«, ki je v višini 822 m na severnem pobočju Trdinovega vrha daleč na okoli edini trajni, hladni, kristalno čisti studenec in zatorej neprecenljiv dar prirode. Studenec se bo po načrtu inž. arhitekta Marjana Mušiča nanovo zajel in obzidal, tako da bo ustreženo dejanski potrebi in gradbenemu okusu. Bližnja okolica naj bi se naposled spremenila v planinski vrt in tako dovršilo zasanjano prizorišče Trdinove pravljice. Pri studencu se namerava postaviti še skromno krito zavetišče. Postojanka bo tudi pripravna za taborenje mladine. Med prve obveznosti vodstva planinske podružnice se šteje zaznamovanje (markacija) potov do Priporočljivih izletnih točk v okolici sedeža podružnice. Okolica Novega mesta je med najlepšimi krajinami Jugoslavije. Odlikuje se v celoti in v podrobnostih z očarujočo milino oblik, z neizčrpno raznoličnostjo krajinskih Prizorov in njih lahko preglednostjo z obilnih, lahko pristopnih višinskih točk. Novo mesto stoji slično kakor Celovec v prostrani (50 km dolgi, 10 km široki) dolinski kotlini, ki se razteza od Kočevskega gorovja (Rog 1100 m) Proti severovzhodu preko mesta Brežice ob Savi, preko Sotle do Krapinskega gričevja. Dno kotline je v zapadnem delu valovito, ima pri Novem mestu višino 180 m (Trg kraljeviča Petra) in preko njega teče v znanem mirnem teku kraških voda teka Krka. Kotlinskemu dnu tvori srednje gorovje lep gorski okvir. V dnu in istotako v okviru vladajo mehko zaokrožene, milo valovite črte, oboje pa pokriva zelenje gozdov, trat in polja v Premnogih barvenih osenah. Tako nastaja v celoti in podrobnostih enotna krajinska slika, izdelana vseskozi v neizmerno prikupljivem, milem slogu. Na dnu obsežne kotline se v središčni legi slikovito prostira ob obeh obalah Krke Novo mesto kot kulturno in gospodarsko središče; po obronkih m vrhovih holmov širokega okoliša pa so posejane ob belih cestah in po stranskih zatišjih idilske vasi, se dvigajo svetle cerkve in prostrani veleposestniški gradovi. Ti kulturni pridevki približujejo pokrajino človeškemu zanimanju še bolj toplo ■n prikupno. Spričo takega krajinskega položaja se nudijo Prijatelju prirode za izlete štiri cilji. A: gorovje na južni strani Novega mesta (Gorjanci s Trdinovim vrhom 1181 m, gorski prelaz 571 m proti Metliki Pri vasi Veliki Cerovec), nadalje B: na zapadni strani Kočevsko gorovje (Rog noom, Sv. Peter 889 m ??d Sotesko, Gače 942 m nad Črmošnjicami in • i1?14 gora 1048 m), nadalje na severni strani C: mzja srednjegorska. panoga (Srobotnik 592 m nad Stražo, Sv. Ana 408 m nad Mirno pečjo, Hmeljnik J°7 m in Trška gora 429 m, Vinji vrh 389 m). Na bližnje izletne točke D: pa vabi brdovita okolica N°vega mesta. Markirana so naslednja mesta: A. 1. Novo mesto (N. m.)—Žabja vas—Št. Jošt grč grm—studenec »Gospodična«—Trdinov vrh. 1181 m. 2. N. m.—Žabja vas—Janšice—Hrušica—Pan-grč grm—studenec »Gospodična«—Trdinov vrh. 3. N. m.—Žabja vas—Janšice—Hrušica—Gabri-je—Jugorje—Krvavi kamen—Sv. Miklavž—Trdinov vrh. 4. Gabrije—levi breg Šumečega potoka—»Gospodična«—Štirje topoli—Trdinov vrh. 5. Tovarna—Štirje topoli—»Gospodična«. 6. Gostilna Zajec v Velikem Cerovcu ob državni cesti N. m.—Metlika (nasproti hiše, na kateri je vzidana Trdinova spominska plošča)—Iglenska luža —točka 689 m ob Ogljarski cesti—Tovarna. 7. Krvavi kamen (920 m)—Trdinov vrh. 8. Sv. Miklavž—proti Opatovi gori. 9. Sv. Miklavž—Sošice (582 m). 10. Sv. Miklavž—Huda peč—Ponirjevka. 11. Trdinov vrh—Metlika. 12. Točka 689 m ob Ogljarski cesti—čez Ponikve ob meji med dravsko in savsko banovino nad Popovo rustino na Trdinov vrh. 13. Gostilna Zajc (Vel. Cerovec)—cesta do zadnjega ovinka nove drž. ceste proti jugu ob zapadnem znožju gore Strmec 620 m do podzemeljske dupline (jame). 14. N. mesto—Šmihel—-Ruprč vrh—Viševec (293 m)-—kolodvor Birčna vas—Koroška vas—Podgrad pri razvalini Mihovo 571 m. 15. N. m.—Gotna vas—Poganci—Mihovo. B. 16. Straža—Valta vas—Toplice—Podturn —Podstenice—Rog noom). 17. Soteska—Sv. Peter (889 m)—Dvor. 18. Uršna sela (železn. postaja)—Laze—Črmoš-njice—Gače (942 m)—Mirna gora (1048 m). C. 19. Novo mesto—Prečna—Luknja—Sv. Ana —Ponikve (železn. post.). 20. N. m.—Bučna vas—Hmeljnik (507 m)— Trška gora (429 m)—N. m. 21. N. m.—Prečna—Luknja—Brezova reber— Ajdovec (439 m)—Dvor. 22. Straža (204 m)—Gorenje polje—Lipovec (459 m)—Ajdovec (439 m). D. 23. N. m.—Mačkovec—Stari grad—Šmarješke Toplice (169 m). Markirana pota od N. m. do gorskih višav gredo v začetnem delu oreko nižave do gorskega znožja. Služijo torej tudi kot markirana nižavska pota. Ob začetku zaznamovanih potov in ob križiščih so postavljene kažipotne table — nad 40 jih je. Večje orientacijske table visijo v Novem mestu na bivši Rozmanovi hiši (nasproti starega okrožnega sodišča), dalje na Vindišerjevem hotelu (v Kandiji) in na obeh kolodvorih, manj obsežne pa v kavarnah. Markacije prijazno vabijo prijatelja prirode na solnce, na svobodo, na čisti krepilni zrak in v prelepo krajino! Ferdo Seidl. Podružnica Udruženja jugoslov. nar. železničarjev. Podružnica šteje 13 s članov. Podružnica Udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije. Podporno društvo za dijake na državni gimnaziji. Podporno društvo za služkinje. Prostovoljno gasilno društvo. Ustanovljeno je bilo 1. 1876. na vzpodbudo pokojnega trgovca Adolfa Guština. Društvo šteje 130 podpornih in 80 rednih članov. Danes še žive na- slednji člani, ki so stali ob zibelki našega društva: Viktor Nifergal, Leopold Fišer, Jurij Gregorc in Vincenc Zbevnik. Savezna streljačka družina. Športni klub »Elan«. Novo mesto je tudi središče športnega življenja na Dolenjskem. K temu je zlasti pripomogel športni klub »E 1 a n« , ustanovljen 1. 1922., ki je od Ambrusa in Suhe Krajine pa doli do Orehovice pod gorjanskim sv. Miklavžem, tam od kočevskih hribov noter v mirensko dolino. Iz matičnega društva sta nedavno nastali dve društvi: za novomeški in trebanski sodni okraj ter za žužember-ški. Novemu novomeškemu učiteljskemu društvu predseduje sedaj učitelj g. Viktor Pirnat. Vinarska podružnica. Novomeški gasilci so na glasu najboljšega gasilskega moštva na Dolenjskem zbral okoli sebe vse mlajše najboljše ljudi dolenjske metropole: nedavno je postal prvak province ljubljanskega okrožja. Po zaslugi društvenih funkcionarjev in novomeškega občinstva, ki je vedno znalo ceniti pomen športa, je povečalo nogometno igrišče na Loki in zgradilo tenis igrišče. Poleg tenis sekcije obstojita v klubu še plavalna sekcija — o kateri upamo, da bo postala ena prvih v Sloveniji — in hazena. Klub namerava v kratkem ustanoviti lahkoatletsko in zimsko-sportno sekcijo. Srednješolska organizacija »Vesna«. Organizacija ima 10 odsekov (socijalni, kul-turno-zgodovinski, umetniški, literarni [list »Vesna«], Ciril-Metodijski, misijonski, ruski [ruščina], dramatski, glasbeni in pevski). — Organizacija kaže tudi na zunaj svoje delo z vsakoletnimi akademijami. Ob 10 letnici je dvakrat uprizorila Grill-parzer-jevo klasično delo »Ljubezni in morja valovi«. - Telovadno društvo Sokol. Učiteljsko društvo okraja Novo mesto. LLtanovljeno je bilo 1. 1890. Društvo je prvotno obsegalo vse ozemlje novomeškega sreza gori Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja. Konferenca vrši eminentno človekoljubno delo. Požrtvovalno vodi že nekaj let skrb za uboge. Ustanovljena je bila 1. 1928. in beleži prav lepe uspehe. Mesečno podpira do 30 ubogih. Podpornih članov ima okoli 370. Delavni člani (odbor) imajo redno tedenske seje, kjer se presoja o potrebi in se potem nakazujejo redno živila, obleka in izredno denarne podpore. L. 1928. je izdala za 11.178 dinarjev podpor, 1. 1929. pa 15.396.50 dinarjev. Skupno s konferenco dela za isti cilj ženski dobrodelni odsek, ki skrbi za nabiranje denarnih prispevkov. Železničarska jubilejna knjižnica. Ob priliki 10 letnice Jugoslavije so dolenjski železničarji na vzpodbudo g. Potočnika, bivšega šefa prometne službe, ustanovili javno Železničarsko jubilejno knjižnico. Knjižnica je bila zelo potrebna, kar dokazuje že njen razvoj. Nabavila si je že okoli 1000 leposlovnih in zabavnih slovenskih, več srbohrvaških in nemških knjig. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Novo mesto in okolico. Vozni re I avtobusne proge Novo mesto-Toplice-Črmošniice. Velja od 5. maja 1930. Dnevna vožnja km Odhod POSTAJE Prihod km Dnevna vožnja 6.30 m Črmo*njice > k. 28 5.30 6.36 1 Novi Tabor 27 5.24 6.42 5 Stara Žaga . 23 5.16 6.45 6 Srobotnik 22 5.15 6.50 7 Občice 21 5.10 6.57 9 Poljane 19 5.03 7.05 11 Podturn . . . . 17 4.55 7.15 1.30 14 Toplice 14 10 45 4.45 7.20 1 35 16 Gradišče 12 10.40 4 40 7.30 1.45 18 Rumanja vas 10 10.30 4 30 7.37 1 52 19 Vavta vas - Straža 9 10.23 4.23 7.40 1.55 20 Jurka vas . . , 8 10.20 4.20 7.42 1.57 21 Potok • 7 10.15 4.18 7.46 2.01 22 Volavče • 6 10.14 4.14 7.49 2.04 23 Srebrniče - . - 5 10 n 4.11 7.55 2.10 26 Brod - Irča vas 2 10.05 4.05 8.00 2.15 28 Y Kandija - Novo mesto s — 10.00 4.00 Avtopodjetje KOKALJ, Novo mesto. 291 itotoimsna proga ŽužEmberk - Duor - Prečna - Novo mesto. VOZNI RED. Ne- vadne dni Samo ob ponedeljkih in novomeških sejmih km Odhod Postaje Prihod km Na- vadne dni Samo ob ponedeljkih in novomeških sejmih 6.15 4.15 — Žužemberk k 30 2.00 3.00 6.23 4.23 3 Brod pri Ožbovtu .... 27 153 2.53 6.27 4.27 7.30 5 Dvor 25 1.48 7 15 2.48 6.32 4.32 7.34 8 Kot dol 22 1.42 7.12 2.42 6.50 4.50 7.49 13 Soteska . • 17 1.25 7.02 2.25 6.55 4.55 7.53 14 Gaberje 16 1.20 6.59 2.20 7.03 5.03 8.00 15 Gornje Polje ... 15 1.12 6.54 2.12 7.25 5.25 8.15 19 Gornja Straža • 11 12.50 6.42 1.50 7.33 5.33 8.21 21 Dolnja Straža • 9 12.42 6.37 1.42 7.38 5.38 8.25 22 Podgora ■ 8 12.37 6.34 1 37 7.45 5.45 833 24 Prečna 6 12.30 6.27 1.30 7.53 5.53 8.39 27 Bršljin, gostilna Drenik . 3 12.22 621 1.22 7.56 5.56 8.42 29 Novo mesto, gostilna Osolnik ■ 1 12,19 6.18 1.10 8.00 6.00 8.45 30 > f Novo mesto, gostilna Skaberne A — 12.15 6.15 1.15 /\vtopodjetje Ivan Klinar, Novo mesto-Ločna. Ob prostem času je avtobus kakor avtotaks na razpolago! ______________________________406 ADVOKATI IN NOTARJI V NOVEM MESTU CESNIK IVO ADVOKAT Čekovni račun 13.596 1)R FURLAN ANTON ADVOKAT DR CLOBEVNIK JOSIP ADVOKAT Čekovni račun 13.246 DR GROS DAVORIN ADVOKAT DR IVANETIČ FRANJO ADVOKAT Čekovni račun 13.149 — Telefon 11 IV REZEK JOSIP ADVOKAT Čekovni račun 13-643 — Telefon 13 IV VAŠIČ IVAN ADVOKAT Čekovni račun 12.223 — Telefon 10 IT ZUPANČIČ ADRIJAN ADVOKAT Čekovni račun 13.753 M. MARINČEK NOTAR JANEZ PUCELJ POD GORJANCI Fantič šel je v vinograd, da bi trtice sadil; pa ko šel skoz Crmošnjice, v belo krčmo je zavil, kar cel dan ostal je v krčmi na večer domov prišel. Pa zvečer ga vpraša očka: »Hej, moj sinko, sinko Janko, kaj da nisi prišel v Roje, da bi trtice sadil? Tam je bela zidanica kakor krčma v Crmošnjicah, v zidanici dosti vina, več kot v krčmi v Crmošnjicah!« Sin se je namuzal malo, molčal in na tihem mislil: »Res je bela zidanica, kakor krčma v Crmošnjicah, res je vina v zidanici več kot v krčmi v Crmošnjicah, ni pa tam Ivanke moje.« KRAJI POD GORJANCI Nepopisno lepa in zanimiva sta bregova Krke skozi tja do izliva v Savo. Na eni strani temni, a večno lepi Gorjanci, na drugi bujne vinske gorice Trške gore, Grčevja, Malega in Velikega Vinjega vrha, nato pa tajinstveni Krakovski gozd. Tik pod sv. Miklavžem zgodovinski kartuzijanski samostan Pleterje, kjer delajo pokoro beli menihi, po večini Francozi in Nemci, ki cele noči premolijo in se z jutranjim svitom zopet vračajo v samotne celice, kjer žive ločeno drug od drugega. Edini samostan belih menihov v naši državi, ki slovi po zanimivi gotski cerkvi, mirno rečeno, najlepši v dravski banovini, v kateri počiva mogočni celjski Herman II. Kartuzijanci so znani po svoji gostoljubnosti; ni ga še bilo obiskovalca, ki ga ne Potov vrh pri Novem mestu in pogled na Gorjance S Potovega vrha je bil baje doma sv. Feliks, čigar kosti imajo shranjene v kapiteljski cerkvi v Novem mestu bi pogostili. V samostan smejo le moški, v cerkev je pa vstop vsakomur dovoljen. Vendar tudi ženske ne odženo kar tako — saj je tudi zanje vedno pogrnjena miza v zunanji obednici. Ob stoletnici' rojstva gorjanskega pripovednika pok. Janeza Trdine, znamenitega po »Baj- Šentjcrnejčani imajo najlepšega ptiča ... Lepšega ptiča ni, kot je petaln, lepšega kraja ni, kot je Št. Jarn. Narodna. kali in povestili o Gorjancih«, ne smemo prezreti njemu toliko priljubljenih gradov: Tolsti vrh, Vrhovo in Prežek, katerega lastnik je bil nekoč Andrej Smole, znan širom Dolenjske zlasti po izborni kapljici in po znameniti kleti, v kateri je še dandanes videti na steni lastnoročni podpis našega velikega Franceta Prešerna. Grad Vrhovo slovi tudi po tem, da se je v tem gradu drugič oženil znameniti V. Valvazor. Marsikatera bajka in povest o Gorjancih se je porodila v gori omenjenih gradovih, za kar J. Trdini večna čast in hvala! Tam v dolini med plodonosnim poljem pa se ti sveti »mejstu Št. Jarn« (Št. Jernej), kjer imajo najlepšega ptiča, ki se mu pravi, »p’tjalu« (petelin). Ako se hočeš naučiti čistosti, vzornega reda, pojdi v Št. Jernej! Od priljubljenih Št. Jernejčanov se boš kaj kmalu naučil reda in snage, kar moramo na tem mestu poudariti. Je to kraj ob veliki glavni cesti na križišču potov s prikupnim ljudstvom, ki ti prav rado postreže z vsem mogočim. Čedne, tudi enonadstropne hiše se vrstijo ob vsaki strani ceste in se razširjajo v lep trg sredi kraja, tako da se ti zazdi, da si prišel v pravcato provinci-jalno mesto. Vedno čista cesta, velike trgovine, hoteli, restavracije, snažne gostilne, krasno urejeni vrtovi in struga potoka s kristalno čisto vodo, ki teče sredi kraja, tako vplivajo na vsakogar, da se mu na mah priljubi. In dobra, ki jih nudi Št. Jernej, lahko rečemo, so že tako popolna kot v vsakem letoviškem kraju na Gorenjskem. In kako tudi ne? Dobiš krasno urejene komfortne sobe, prvovrstno hrano, vse to po zelo nizkili cenah. Dalje so za zabavo kegljišča, balinišča in prekrasni izleti, ki ti jih kar po vrsti naštejemo: na Dobravo, v Maharovec, Pleterje preko Stare vasi, Štiri motivi iz Št. Jerneja, kjer prirejajo slovite konjske dirke Lepa fara šentjernejska Daleč ni take ravnine tri ure od Novga mesta, in take fruhtne doline, še koroški furman vej to Ljubljanci povedo, za ta precartan krej! ki po vince dolj gredo. Narodna. Vrbovcev v sloviti Mali Lurd in sploh v podnožje Gorjancev. Kje je še kaj lepšega kakor med zeleno trtico ob zidanicah in v hladnem bukovju? Št. Jernej pa slovi tudi po svoji veliki vsakoletni dirki na dan sv. Petra in Pavla. Tu se ti nabero iz cele Dolenjske, so- Selakovi gostilni, pa tudi po blaženem miru, ki tod kraljuje. Miren kotiček tam ob mehko valujoči Krki te zaziblje v lahen sen, tako da preslišiš čredo dobro rejene živine, ki se gnete mimo tebe ter hiti na sočno pašo na »gmajno«, ki se razteza tja do Dobruške vasi. V zelo Vinji vrh pri Dobruški vasi Dvoje motivov s trgatve sednje Štajerske, Hrvatske, pa tudi iz drugih krajev, množice ljudi. Priporočamo najtopleje vsem, ki so namenjeni na poletni oddih, da pohite mesto drugam —• v Št. Jernej! V tem kraju nudijo vsakomur za mal denar vsega in kdor bo enkrat letoval v tem kraju, se bo z zadovoljstvom zopet vračal vsako leto k gostoljubnim Št. Jernejčanom. Ko pa te pelje pot po Šentjernejskem polju, se tam ob zeleni Krki zabeli izza bohotno razraščenih vrb vas Dobrava. Idiličen kraj, poln lepote, ki slovi zlasti po čistosti kmečkih dvorov in hiš, po stari dolenjski gostoljubnosti in po prijetnem zletišču Dobruška vas se ti nudi v širom cele Dolenjske dobro znani gostilni pri »Zamanu« slastna južina in prvovrstna kapljica iz vinovrških goric. Sedanii lastnik g. Prijatelj ti kaj rad postreže tudi z ribicami, ki jih kar z roko nalovi v bližnjem potoku Radiji. Na željo pa te tudi popelje skozi dobruški drevored v zidanico, kjer stoje cele vrste sodov, večjih od tebe — same pristne domače kapljice. In ko vprašaš končno za račun, se čudoma čudiš; denarja, ki si ga imel pripravljenega za poravnavo računa, ti ostane še toliko, da se lahko popelješ še v Škocjan, ki je oddaljen le kakih 20 minut. Škocjan pri Mokronogu STAMPILJE in vse grafične izdelke priporoča TEODOR RABIČ tvrdka 431 LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15. 7 dobro idočih trgovin, v njem dobiš vsakovrstne obrtnike — celo avtomobil dobiš! In če ne pozabiš še kakih 10 gostiln, ki ti po večini nudijo komfortno urejene sobe, se začudiš in vprašaš, —• kje se je dosedaj zapravljal denar '« počitnicah, zakaj se je nosil tja na morje ter po raznih letoviščih, kjer odirajo, zakaj ne rajši v naše lepe kraje, kjer še ni zlobe, ni oderuštva, kjer je . mir in so iste udobnosti kot drugod?! Saj se ti vendar nudi poleti tudi tukaj krasno naravno kopališče (temperatura vode do 26° C) — cele toplice! Krasni izpre-hodi po okolici, gostoljublje povsod, ugodne cene, postrežba pa tudi zadostna, komoditeta pa kakor doma. Vse to te prevzame, tako da skleneš, vsako leto prebiti v naši idealno-romantični' Dolenjski svoj vsakoletni dopust. Krasota, ki ti jo nudijo lepi dolenjski kraji, je zares nepozabna! ALOJZIJ PUDGERČIČ ŠKOCJAN pri Mokronogu. Trgovina z mešanim blagom, jajci, deželnimi pridelki in lesom. Stalna zaloga cementa, cementne strešne in zidne žgane opeke. Po lepo uglajeni cesti, po kateri brzi 4 krat na dan avtobus proti Krškemu in Novem mestu te stalno spremlja v hladu košatih dreves potok Radija, ki teče tik ceste skozi tja do Škocjana. Iznenaden obstaneš, ko stopiš izza ovinka. Prikaže se ti tipična dolenjska vas Škocjan. V prijazni kotlini so hišice med sadnim drevjem tako lepo porazstavljene in razvrščene, da se ti zazdi, kakor da vidiš tropo ovčic s pastirjem, zlasti, ko zagledaš prijazno cerkvico na brežičku. Rojstni kraj slavnega misijonarja dr. Ig. Knobleharja, ki so mu nedavno domačini v počastitev vzidali spominsko ploščo, ki oznanja, da nisi prišel v kraj, ki je popolnoma pozabljen in ki nima smisla za kaj več. Ker ima Škocjan — sedež županstva veliko štiri-razredno šolo, poštni urad, žendarmerijo, oddelek finančne kontrole, se ti kar čudno zdi, da ni to trg. In dalje: v kraju samem nahajamo KOSTANJEVICA Ni veliko, vendar pa je zelo lepo in prijazno mestece. Razprostrto je na ravnici in ovija ga Krka, ki ustvarja sredi ravnice otok. Stoji ob glavni cesti Ljubljana—Zagreb, jugovzhodno od Novega mesta, s katerim ima dosti ugodne zveze avtobusne proge Novo mesto—Zagreb in Novo mesto—Brežice. v hiše, hleve in gospodarska poslopja. Skoraj vsa živina je utonila, pridelki pa so bili uničeni. Mesto je po vsem tem čisto obubožalo in bi kmalu izgubilo mestne privilegije. V neposredni bližini Kostanjevice ob vznožju Gorjancev nahajamo v idilični plitvini obsežno starinsko poslopje. To je zgradba bivšega, nek- Pogled na »dolenjske Benetke« Kostanjevico in na kostanjeviški grad z arkadami O postanku mesta Kostanjevica je prav malo zgodovinskih podatkov. Ne ve se niti, kdaj je dobilo mestne pravice. Kraj je bil že po naravi močno utrjen ter je zato uspešno odbijal sovražne napade. V prvi polovici XIII. stoletja je bilo mesto last »gospodov Kostanjeviškili« in je bilo najvažnejši kraj v Slovenski marki. Že v drugi Polovici XIII. stoletja pa je postala Kostanjevica last koroških vojvod. Ti so v tem času kovali tu denar, imenovan »kostanjeviški novec«. Bila je to doba, ko je bilo mesto na višku slave in razvoja. Za časa turških napadov je mesto prav posebno trpelo. Kronika tudi pripoveduje, da so '• 1563. pognali turško vojsko, ko je pridrvela na Dolenjsko, v beg proti Kostanjevici. Krka jim io zaprla pot in tako so na tisoče in tisoče Turkov pobili, dočim so ostali utonili v Krki. Druga šiba božja so bili bližnji Uskoki, ki so Prihajali v kostanjeviško okolico ropat. Opusto-šili so mnogokrat vsa polja in odpeljali iz kleti vino. Kar se ni dalo odnesti, so porazbili in razrušili. Celo cerkvi niso prizanesli. Ljudje niso bili varni življenja: kogar so Uskoki dobili v roke, so ga najprej oropali, potem pa brez usmiljenja zaklali. Mesto je veliko trpelo tudi radi požarov, ki so ga večkrat upepelili do tal. Taki hudi požari so bili 1.1617., 1663. in 1674. L. 1681. je Krka tako narasla, da je preplavila vsa polja daleč okoli mesta. Voda je vdirala skozi okna in vrata daj tako mogočnega in oblastnega cistercijanskega samostana, ustanovljenega 1.1234. Ko je cesaroval Jožef II., ki je razpustil toliko samostanov, tudi kostanjeviškemu ni prizanesel. Razpustil ga je 1.1786. Samostan je imel dotlej 64 opatov — poslednji je bil Aleksander Haler pl. Halerstein. Kostanjevica je kaj pripraven kraj za letoviščarje. Okolica je bogata prelepih izletov v okolico, polna zgodovinskih gradov in spomenikov ter naravnih krasot. Pohodi v vinske gorice tja gori pod Gorjance, kopanje v topli Krki, ribarjenje in čolnarjenje: vse to je letoviščarjem v najboljše razvedrilo. Tujsko-prometno društvo je interesentom na razpolago za vse potrebne informacije. Komur se hoče prebivati pod milim podnebjem v miru in zadovoljstvu daleč proč od velikomestnega šuma, tovarniških dimnikov in sopihanja železniških lokomotiv, bo našel v Kostanjevici najlepši kraj. Prav poceni bo živel in se še vračal. Najugodneje kupite vse vrste blaga za obleke v manufakturni trgovini IVAN STROJANŠEK, PRI „ZV0NU“ poleg škofove palače v LJUBLJANI. 433 M. R. KRŠKO Ob koncu savske soteske zelo slikovitega Posavja stoji na desnem bregu Save prijazno mesto Krško. Prvi sledovi o postanku Krškega segajo zelo daleč nazaj. Prvič se omenja Krško v zgodovini 1.895. po Kr. Je pa verjetno, da je bila tu zaslediti tja do leta 895. Tega leta se prvič omenja Krško v zgodovini: nemški kralj Arnulf ga je podaril nekemu plemiču Valtunu, ki je tudi sezidal krški grad. Zgodovina nam nato zopet ne priča ničesar o Krškem do 1.1154., ko so bili lastniki krške grajščine grofje Bogen. Posestniki Krško ob Savi naselbina že za časa Rimljanov. Temu se ne smemo čuditi, ker vemo zanesljivo, da je stalo na sedanjem Drnovem, dobro uro od Krškega, staro rimsko mesto Munieipiutn Flavicorum Noviodunuin, kjer so našli bogate grobove, sledove razkošno opremljenih stavb, mozaike, mnogo zlatega in srebrnega denarja, orožja, nakita in sledove vodovoda, napeljanega s precej oddaljenih Gorjancev. Mnogo teh starin hranita še sedaj ljubljanski in dunajski muzej. Zanimivo je tudi, da so v rimskem Novi-o d u n u umrli mučeniki sv. Pelagij, lieradij, Pavel in Akvilin. Tu je tudi vladal Konstanc, sin rimskega cesarja Konstantina, in bival nekaj časa Septimius Severius. Ker je bilo Krško takrat najbrže pristanišče savskega ladijskega prometa in je skozi ta kraj vodila rimska cesta iz Novioduna v Radeče in naprej, je zelo verjetno, da je že takrat bila tu naselbina. Kasnejših podatkov o Krškem ni mogoče tega gradu pa so sc večkrat menjavali. Za rodbino Bogen so se vrstili saleburški škofje in za temi 1. 1373. celjski grofje, med njimi Herman I. in grof Urh II., čigar žena Katarina, hčerka srbskega kneza Jurija Brankoviča, je kot vdova preživela del svojega življenja na krškem gradu. Tudi slovita Veronika Deseniška je bivala tu nekaj časa. S celjskimi grofi. je prišlo Krško pod Avstrijo. Friderik III. je povzdignil kraj v mesto. Krško je dobilo razne pravice in je postalo samostojno, doeim je bila njegova usoda preje tesno združena z usodo gradu in njihovih lastnikov. Iz tega časa hranijo še lepo izdelano sodniško palico in srebrn pečat z mestnim grbom ter razne listine, privilegije, ki so meščanom med drugim nalagali tudi to, da so sc morali sami braniti proti sovražniku, posebno proti Turkom, ki so v letih 1463., 1476. in 1477. povzročili v mestu in okolici silno škodo. Krvavi dnevi za Krčane so bili kmetski upori 1.1515. in 1573., ko se je »uboga gmajna« uprla grajskim mogotcem. Reformacija je v XVI. stoletju močno vplivala na krški živelj. Mesto se je hitro navzelo Protestantizma. Iz te dobe sta za nas najznamenitejša Jurij Dalmatin, roj. okrog 1550. v Krškem, ki je po izvirniku prevedel biblijo v slovenski jezik, pri čemer sta mu pomagala Ivan Ungnad in Adam Bohorič, pisec prve slovenske slovnice, ki je bil tudi rojen nekje v krški okolici. Turška nadlega tudi v XVI. stoletju ni mirovala. Tako čitamo v zgodovini, da so Turki 1.1545. požgali več vasi v krškem okolišu. Poleg tega so prišle 1. 1542. v te kraje kobilice, ki so Pokončale vse poljske pridelke, tako da je nastala v Krškem silna lakota. Krški grad je prešel po Celjanu Ulriku II. v cesarjevo lastnino in ga je uživala do smrti njegova žena Katarina. Po Juriju Turnškemu, znani osebnosti iz kmečkih uporov, sta bila kasnejša lastnika krškega gradu Janez Babtist Valvazor in njegov sorodnik baron Inocenc Maškon. Maškonovi so prodali graščino grofici Magdaleni Strassoldovi, le te sin pa grofom T urjačanom (Auerspergom), ki so jo združili s tuniško graščino. Ti so bili najbrže zadnji lastniki krškega gradu. Bivanje v gradu so opustili že pred več kot 200 leti. Od tedaj je grad tako naglo razpadal, da so ostale od njega le še razvaline. Pogled na Krško iz Tudi XVII. stoletje ni prizaneslo Krčanom 2 elementarnimi katastrofami. Zgodovina omenja S'ine povodnji (1.1629.) in lakoto ter kugo v et’h 1626., 1634., 1646. Iz te dobe datira tudi cerkev sv. Rozalije, stoječa na poti v Trško goro. L. 1639. je bil sezidan tukajšnji samostan, v katerem še danes delujejo kapucini. Za to dobo je zlasti pomembno, da se je tu naselil baron Janez Vajkard Valvazor (1641. do 1693.), nemško-latinski pisatelj in zgodovinar, ki je zaslovel z delom »D i e E h r e d e s H e r z o g t h u m s K r a i n« (1699.) v štirih ogromnih knjigah, kjer je popisal naše kraje, ljudi in je glede na to zapustil tudi nam Slovencem bogat zaklad virov o življenju našega ljudstva v XVII. stoletju. Ogromni stroški, ki jih je imel z izdajo tega dela, so ga prisilili, da je prodal vsa svoja posestva in si kupil v Krškem hišo, kjer je obubožan preživel zadnje dni svojega življenja. Na nekdanji njegovi hiši je vzidana spominska plošča, ki pravi, da je v tej hiši umrl slavni zgodovinar 19. sept. 1693. Valvazorjeva dela danes najbrže ne bi prenesla objektivne kritike, vendar to nikakor ne zmanjša njegove slave, kajti za tedanjo dobo je kot historik ustvaril nekaj gigantskega. V srednjem veku, posebno po 30 letni vojni, se je skoraj povsod v Evropi razširjala vera v vraže. Tudi v Krškem so nesrečne ženske, ki jih je ljudski glas označil kot čarovnice, ki so baje delale točo, povzročale bolezni živalim in ljudem itd., neusmiljeno preganjali in trpinčili. Mnoge so celo sežgali ha grmadi. O tem nam poroča latinsko pisana kapucinska kronika ptičje perspektive krškega samostana, ki se je ohranila do današnjega dne. Žc tedaj, ko je postalo Krško mesto (1477.), je dobilo pravico voliti svojega sodnika, ki je bil nekako to, kar je danes župan. Seveda pa mu je v prvi vrsti pripadala funkcija sodnika, ki je smel obsojati celo na smrt. Vendar je obsodba veljala le tedaj, če jo je cesar potrdil. Kapucinska kronika navaja imena sodnikov od 1. 1543,—1799. O XVIII. stoletju, ki je prešlo brez posebnih dogodkov za Krško, zgodovina ne poroča mnogo. Najbrže so v tem času opustili mestno obzidje. Nadaljni pomembnejši zgodovinski dogodek je bila francoska okupacija našega ozemlja, ki je tvorilo nekdanjo Ilirijo. Dognano je, da je tedaj županova! neki Potočnik. Leto 1848. ni bilo posebno viharno za Krško. Vemo, da je neki Gayer v okolici hujskal kmete zoper vlado in je bil potem zaprt. Vojaki, ki so prišli tedaj v Krško, so kmalu napravili konec uporom. Veselejše dogodke je doživelo Krško, ko so I. 1863. otvorili železniško progo Zidani most —Zagreb. Kakor v vsem civiliziranem svetu, tako je tudi v malem mestu Krškem železnica vplivala blagodejno na razvoj napredka. S tem so bili upostavljeni prvi stiki s civilizacijo širšega sveta. Posebno obeležje v tem stoletju sta dala krškemu mestu velika mecena Martin Hočevar in njegova žena Josipina. Prvi je namreč 1. 1877. dal na lastne stroške (100.000 goldinarjev) sezidati dvonadstropno poslopje za ljudsko in meščansko šolo, ki je bila poleg postojnske meščanske šole prva in edina na bivšem Kranjskem. Zakonca Hočevar sta bila tudi sicer velika dobrotnika, ki ju spoznavamo šele sedaj prav, ko ju, žal, ni več. Zanimivo je, da so bili Krčani že od nekdaj ljubitelji glasbe. V Krškem je bila že okoli 1.1844. godba na pihala, broječa kakih 30 mož; vodil jo je neki Salmič. Pozneje sta bila kapelnika mestne godbe okrajni komisar Klein in Viktor Parma, popularni slovenski komponist. Danes ima Krško poleg dobre gasilske godbe na pihala (20 mož) še dober mešani zbor Glasbene Matice (30 članov) ter izvrsten salonski orkester Sokola (12 mož). Kakšno je Krško danes? Glede na svojo raztegnjeno lego (dolgo je l'5km) ob Savi se ni moglo posebno razmahniti. Kljub temu kaže na splošno prav čedno lice. Danes ima Krško okoli 1000 prebivalcev, ki so večinoma obrtniki in uradniki. Krško ima državno štirirazredno meščansko šolo s petrazredno ljudsko šolo in obrtno-nadaljevalno šolo, srezko načelstvo, sodišče, davčni urad itd, V Krškem imamo tudi občinsko hranilnico in okrajno posojilnico ter agilno delujočega Sokola, ki se s svojim dramskim odsekom uspešno uveljavlja s tem, da uprizarja prav dobro uspele drame, veseloigre in operete. Najbolj tipično za Krško je njegovo vinogradništvo. Krčani imajo lepe vinograde v bližnji 'trški gori, kjer poganja izvrstna trta. Žal, je zadnji čas prišlo tudi tukaj vinarstvo v stagnacijo radi ostre konkurence drugih vin. Sredi mesta je urejeno lepo pokopališče s cerkvijo sv. Florjana in krasnim gotskim mavzolejem, kjer počivata velika krška mecena Martin in Josipina Hočevar. Na tem pokopališču je pokopan tudi znani slovenski pisatelj dr. Janez Mencinger, ki je živel v Krškem kot odvetnik. V Krškem imamo pet cerkva, izmed katerih je v umetnostnem oziru izredno zanimiva baročna cerkvica sv. Duha. Tujski promet v našem mestu še ni tako razvit, kakor bi zaslužila krasna okolica z romantično savsko sotesko, ki ji ni enake v naši ožji domovini. Lepi sprehodi na Libno, Sremič, Trško goro, Turn in proti Rajhenburgu so očarali že marsikaterega razvajenega tujca. Kdor hodi v Krško na letovišče, pride znova rad. Poleti je jako prijetno kopanje v Savi. Društvo za pospeševanje tujskega prometa v Krškem ima pod Starim gradom lepo urejeno kopališče, ki zlasti ob lepih solnčnih dnevih privabi mnogo obiskovalcev. Krško sicer nima udobnosti svetovnih kopališč, vendar pa je bogato z izrednimi naravnimi lepotami. Vabimo torej tujce, da spoznajo tudi ta kotiček lepe Dolenjske! Vsakomur hočemo ljubeznjivo postreči, da pripomoremo do čim živahnejšega razmaha tujskega prometa! Ali mora res Dolenjska zaostajati za drugimi pokrajinami, ko je vendar tako razsipno obdarjena z lepoto? PAVEL OBID, Krško urarna in mehanične delavnice. Trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, šivalnimi stroji, dvokolesi, motorji in optičnimi predmeti. Emajliramo z ognjem in nikljamo. □BčinsKfi mm\im v KRŠKEM sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Daje posojila na hipoteke, poroštvo in zastave. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. SKOZI ŽUŽEMBERK, DVOR IN SOTESKO Skoraj tajinstveno se je prigrizla Krka tekom stoletij od izvira naprej in pustila kraj sebe skalovje kot glasen opomin, da izdolbe kaplja za kapljo tudi najtrši kamen. Že od daleč je čuti tu in tam globoko pod cesto glasno šumenje slapov. Da, slapovi! V tisoč biserov se razbijejo valovi, preden dosežejo gladino, kjer se poigra- stolpne farne cerkve, ki stoji precej daleč. Kraljuje namreč onstran trga na 294 m visokem griču, odkoder se odpira mičen pogled na Žužemberk in po Krški dolini. Dom gospodov Žužemberškili v XIII. in XV. stoletju, zatem grofov Goriških in nato samih Habsburžanov, ki so ga izročili Turjačanom, Pogled na vajo postrvi, prelepi eksemplari —- do štiri kg težke so že potegnili iz vode! V gostih vijugah si je izklesala Krka pot naprej. Ob njej stoje prijazne dolenjske hišice, ki so od daleč kakor vrtnice sredi zelenja, dvigajoče svoje rdeče cvetove, višje pa leže vinogradi in med njimi stopajo goloroki dolenjski možje in fantje, otipavajo zdaj to, zdaj ono trtico, ji pokažejo pot in. ko pride mrak, zapojo iti zavriskajo, da jih čujejo žene in dekleta doli do Krke v domačo vas. V tein idilično-romantičnem kotu naše lepe Dolenjske stoji slikoviti trg Žužemberk, t. j. v Gorenji Krški dolini na meji Suhe Krajine. Sredi gričevja je razprostrt in Krka, ta tiha, temnozelena, skrivnostna reka, teče skozi njega. Deli ga na dva dela, tako da nahajamo glavni del na levem bregu, na desnem bregu pa le nekako predtržje, če se smemo tako izraziti. Tudi tu sredi trga, tik pod starim gradom Turjačanov, ki daje trgu zgodovinsko obeležje, ima Krka več slapov, katerih monotona pesem se čuje ob tihih večerili daleč čez skalnate pečine tja do dvo- Žužemberk katerih last je še dandanes, stoji sredi ne baš malega Žužemberka. Žužemberški grad je mogočna stavba, vredna, da si jo vsak tujec pobliže ogleda. Šest stolpov ima. Nekoč je bila pod gradom fužina, katere ostanki se vidijo še danes. Trg krasi poleg gradov še šolsko poslopje. Trg ima dvakrat, oziroma trikrat dnevno avtobusno zvezo s postaje Stična na progi Ljubljana— Karlovec. Promet v trgu je dokaj živahen. Sejmi se vrše enkrat, dvakrat v mesecu in so vedno dobro obiskani. Tujci kakor tudi domačini prav radi uživajo dobrote toplih valov Krke. Pozimi nudi obilo užitka lov; mnogo je zlasti divjih rac, vendar tudi druge divjačine ne manjka. Kronika pripoveduje, da je I. 1575. zadavil medved v gradu samo Ano Turjaško. Trg zelo povzdiguje njegova krasna okolica. Kamorkoli stopiš, povsod se moraš čuditi lepoti narave. Kakor od Stične do Žužemberka je tudi od Žužemberka naprej vožnja nad vse romantična. IOI — OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA v LJUBLJANI. Kupuje in prodaja vino svojih članov. Pisarna: Kongresni trg št. 2. 436 Krka, v trgu še živahna, onstran njega utihne. Počasi, kakor da se ji ne mudi in noče proč iz tega kraja, teče naprej, a v njeni modro-zeleni globini odsevajo ob večerili luči iz ne-zagrnjenih okenj. Povsod je tiho — le iz čolna, ki se počasi ziblje na valovih, je od časa do časa čuti rahlo šepetanje in dve silhueti se sklanjata druga k drugi — to je hrepenenje v samoti utripajočih src, mlada ljubezen ... Uro hoda od Žužemberka stoji ob Krki Dvor, prva večja vas na cesti v Stražo. Krka jo je razdelila na dva dela, ki ju združuje most. Doli pod široko razmetano vasjo najdemo ostanke bivših fužin, na katerih se je razbohotila lesna industrija. Cesta nas vodi naprej od Dvora ob dosti široki in lepi dolini Krke na eni strani z bregovi, posejanimi z vinogradi, na drugi pa pokriti z Žužemberk z gradom Vodilna konfekcijska trgovina „EL1TE“ — LJUBLJANA, Prešernova ul. 7, 9 damska, moška in otroška konfekcija. Naročila po meri se Velika izbira, izvrše točno in solidno. nizke cene. 437 Motiv z žužemberškim gradom in Krko gostimi gozdovi bukovja. Po kratki hoji ob tihi, žalujoči Krki in njenih stražarjih ■*— samotnih vrbah, dospemo v dolgo Sotesko in kmalu nato v vasico Sotesko. Nad njo stoji cerkvica, tik ob Krki pa znameniti grad Soteska, ki ga je sezidal grof Jurij Žiga Gallemberg in je L 1743. prešel v last Turjaških. Valvazor ga je, kakor znano, podrobno opisal in ga uvrstil med največje gradove, ki je v preteklosti uspešno odbijal turške napade. Mimo bližnje vasice Zgornje polje je zelo prijetna več kilometrov dolga pot do postaje Straža, oziroma do znanih Dolenjskih toplic. Vsi navedeni kraji so preskrbljeni z gostoljubnimi, solidnimi in cenenimi gostilnami in prenočišči. Izletniki in tujci, ne pozabite na lepe kraje, ki vam nudijo obilo miru, razvedrila in uživanja naravnih krasot in so polni zanimivih zgodovinskih spomenikov. Grad Soteska PO MIRENSKI DOLINI Prijazna vas Trebnje, oddaljena tri postaje od Novega mesta, je železniško izhodišče v Mirensko dolino. V Trebnjem se cepi od proge Ljubljana—Karlovec vicinalna železnica • Trebnje —Št. Janž. Prvi kraj ob tej progi je vas Mirna, prav prijazen kraj, kjer sta prav lepo razviti obrt in trgovina. Celo industrije ne manjka. V Mirni obratujeta znana tovarna pil in lesna industrija bratov Kolenc ter mizarska industrija Peček, dr. z o. z. Vrh holma nad Mirno se dviga grad Mirna, katerega obzidje je še danes ohranjeno. V gradu imajo več zanimivih slik iz XVIII. stoletja. Grad je bil nekoč last oglejskih patrijarhov, nato mirenskih gospodov, celjskih grofov in končno rodbine pl. Festenek. Sedaj je last ge. Zofije Eisenbergove z Dunaja in Rilce Erne iz Celja. V bližini Mirne je širom Dolenjske znana in dobro obiskovana božja pot s 324 m nadmorske višine. Domnevajo, da je bilo prvotno na kraju sedanje cerkve staroslovensko grobišče. Cerkev je bila po Turkih razdejana in 1. 1489. Popravljena. L. 1723. so začeli z zidavo sedanje cerkve, ^ezidati jo je dal novomeški prošt Ma-rotti s podporo mnogih bogatih rodbin, ki so se proštovi prošnji radodarno odzvale. Goro so zategadelj prekrstili v Veselo goro. Cerkev je dvostolpna, ima štiri kupole ter ima značaj bazilike. Posvečena je sv. Frančišku. Freske v kupolah je naslikal slikar Anton Tušek 1. 1760. Pičle četrt ure od vasi Vesela gora je zelo star in slovit grad Škrljevo. Večja vas v Mirenski dolini je Št. Rupert. Mirensko dolino imenujejo v okolici Št. Ruperta tudi Št. Ruperska dolina. Je to kraj poln naravne lepote in divne romantike. Na severu zapira Št. Rupersko dolino Hom, 504 m visok, na zapadu okrog 521, na jugozahodu že preje omenjena Vesela gora, na jugu Debevc, na vzhodu pa dolga vrsta gričev, ki se vlečejo od Mokronoga do Tržišča. Dolino namaka potok Bistrica, stekajoč se v Mirno, ki priteka s skrajnega konca Št. Ruperske doline. Podnebje v dolini je milo, zato se po solnčnih brdih prideluje izborna kapljica. Posebno severni in zapadni griči so gosto porasli z vinsko trto. Lepa rodovitna polja, plodonosni griči in blago podnebje že od nekdaj vabijo tujca tjakaj. Dolina mu nudi mir in zadovoljstvo. V Št. Rupertu sta župnišče in občinski urad. Župnija je zelo obširna. Prosvetno izobrazbo daje mladini petrazredna ljudska šola. Okoli Št. Ruperta se na malih vzpetinah ponosno dvigajo gradovi, katerih preteklost je zelo zanimiva. Starost gradov dokazuje, da so tu pred davnimi stoletji gospodovali graščaki. Obsežna polja, širni gozdovi in rodovitne vinske gorice so še vedno last nominirane gospode, če bi se to ozemlje porazdelilo med kmete, bi se ti zelo opomogli. Dolina bi postala domena trdnih kmetov, ki bi mogli živeti v zadovoljstvu. V Št. Ru-perski, oziroma Mirenski dolini nahajamo še naslednje vasi: Rakovnik, Bistrico, Praproče, Škrljevo, Drago, Kamnje, Boštanje, Prelesje, Breg, Lavrico; na gričih zaselja Ravnik, Za-bukovje, Žunovo, Okrog, Ravne, Češnevico, Hom, Hoško goro, Viher, Vel. Cirknik, Mali Cirknik, Hrastovico, Sv. Rok in Jesenice ter na prijaznem severnem griču zgodovinsko važno selišče Ukenberk. Nastanek Št. Ruperske doline ni znan; premalo je še raziskana. Možno je, da je nekoč segalo, do tod veliko panonsko rnorje. Razni ostanki, ki so jih našli, zelo nalikujejo ostankom, izkopanini na Ljubljanskem barju. Mnoge najdbe iz hallstattske (Hallstatt — Avstrija) in latenske (La Tene — Švica) dobe pričajo, da so v Št. Ruperski dolini prebivali ljudje že pred Rimljani. Iz omenjenih dob ima ljubljanski muzej nekaj zelo zanimivih izkopnin iz Št. Ruperta. Dognano je, da so rimske legije za časa Avgusta korakale skozi to pokrajino. Zelo mnogo ostankov še izpred rimske dobe imajo v Ljubljani, toda tudi rimskih ne manjka, čeprav so ti redki v teh krajih. Rimske grob- Mirnski premogokop Gorenja vas pošta in železniška postaja Mirna. 421 Gostilna, prenočišča, avtotaks, avtogaraža IVAN BULC, Mirna. 422 Pogled na Št. Rupert niče v bližini Št. Ruperta pričajo, da so Rimljani zanesli sem politeizem in vero v posmrtnost. Zgodovina Št. Ruperta samega in bližnjih gradov je zelo obširna in zanimiva. Št. Rupert, središče nekdanje šeutruperskc veležupnije, obsegajoče današnjo župnijo: Polš-nik, Dole, Svibno, Št. Janž, Boštanj, Sv. Trojico in Mokronog, je tudi sedaj še središče precej zmanjšane župnije. Kako veliko oblast in vpliv je imela v šentruperski veiežupniji duhovščina, je soditi po raznih visokih cerkvenih dostojanstvenikih. Župnik Jurij Zlatkonja je n. pr. postal dunajski škof, grof Rajko Lanthieri novomeški prošt itd. Za kateri separator se naj odločimo? Ne najcenejšega, ampak najboljšega! Kateri posnemalnik je najboljši? Posnemalnik „DIABOLO“ Brzoparilnik „DIflBOLO“ je, čeprav enostaven) jako duhovito konstruiran. Kupujte torej samo „DiaboIo“ brzoparilnike! „DIRBOLO“ šivalni stroji svetovnega slovesa so kot najpopolnejši šivalni stroji najbolj priljubljeni! Zato naj ne manjkajo v nobeni hiši! DIfIBOLO SEPiHTOR D. D. Zagreb, podružnica Ljubljana Poljanska cesta 12. Telefon 34-17. 448 a, b, c Farno cerkev in podružnične cerkve so zgradili oglejski misijonarji. Farna cerkev, ki je bila sprva lesena, je stala že v osmem stoletju blizu Škrljevega. Pozneje so jo zgradili na sedanjem mestu. Cerkev je zidana v gotskem slogu. Nad glavnimi vrati je vklesana letnica 1497, ki pa gotovo ni letnica nastanka, ampak letnica prenovitve. Temelj stolpu, visokem 64 m, so dali celjski grofje (1393.—1456.), ki so postali cerkveni patroni. Sprva je gotovo bila cerkev za tabor proti Turkom; ohranjen je še zid »zvinger«. Orad Rakovnik so zgradili Turjačani, znani po krutem izterjevanju desetine od podložnih kmetov. bro obiskovana dolenjska božja pot Žalostna gora s 336 m nadmorske višine. Na vrhu gore stoji dvostolpna cerkev, posvečena Mariji sedem žalosti. Z gore se nudi krasen razgled po vsej Mirenski dolini tja do Zaplaza. V trgu stojita tkz. Mokronoški grad in pa še iz turških časov izvirajoči Turen. V bližnji okolici so našli mnogo rimskih grobov. Izkopan je bil tudi lonec, v katerem so našli 4000 rimskih novcev iz 1. 250.—300. po Kr. Končna postaja vicinalne proge je Št. Janž. Vasica Št. Janž je zelo prikupljiva. Okoli nje se razprostirajo rodovitna polja in vzpenjajo vinske gorice, katerih trta daje žlahtno kapljico. Na šentjanškem župnišču je vzidana spominska Mokronog z Žalostno goro Trg Mokronog je največje naselje v Mirenski (Št. Ruperski) dolini. V trgu sta dobro razviti trgovina in obrt. Mokronog ima osem-razredn-o ljudsko šolo in je središče okrajnega sodišča in nekaterih drugih uradov. Kolodvor, nekoliko stran od trga, ima pri vseh vlakih avtobusno zvezo. Kraj je tako idilično mirno zakotje, da je vreden vsega upoštevanja letoviščarjev, ki si žele poštenega oddiha. Nad mičnim trgom se vzpenja znana in do- plošča narodnemu heroju in buditelju dr. Jan. Ev. Kreku. Blizu Št. Janža nahajamo šentjanški premogovnik z dobrim rjavim premogom. Premogovnik je moderno opremljen ter zaposluje na stotine delavcev. Ta lepa Mirenska ali tudi Šentjanška dolina je cvet naših dolenjskih pokrajin. Kraše jo cvetoča polja, sočni travniki, plodonosne gorice in široki senčni gozdovi. Zato je dobremu in poštenemu Dolenjcu v ponos in zadovoljstvo. Za nakup vsakovrstne železnine, orodja in strojev za vsako obrt in poljedelstvo se Vam priporoča v največji izbiri najstarejša domača tvrtka: SCHNEIDER & VEROVŠEK, trgovina z železnino in stroji LJUBLJANA, Dunajska cesta 16. SELA PRI ŠUMBERKU Naša Dolenjska ima mnogo lepili in znamenitih krajev, ki so širši javnosti le malo znani. Ta kraj je tudi prijazna gorska vas Sela pri Šumberku, med dolenjskim Št. Vidom in Žužemberkom. V ta kraj dospeš iz Ljubljane od najbližje železniške postaje Št. Vid pri Stični v Pičli poldrugi uri, iz Radohove vasi pa v IX ure. Kozjak pa je porušen do tal. Vidi se iznad grmovja le še groblje temeljnega kamenja in ped gričem nekoliko obzidja. Bivanje v teh krajih je najprijetneje in razgled po njih naj-krasnejši spomladi v maju, ko cvete sadno drevje in v mladem bukovju zopet kuka kukavica, v vrhovih visokih dreves glasno žvižgata kos in Sela pri Vas stoji precej visoko med gozdnatimi griči in hribi. V ozadju na desni je lepo kopičast hrib z razvalinami gradu Šumberk, ki se je prvotno imenoval z nemškim imenom Schonberg (Lepi hrib), na levi na nižjem podolgovatem parobku pa je nizek grič z grobljo gradu Kozjak. Za Šum-berkom se proti levi razteza velika vinska gora Lisec, nad Kozjakom bolj proti desni se vidita v daljavi slavni grad Hmcljnik in znamenita Trška gora pri Novem mestu, a zadnji hribi so Gorjanci z najvišjim vrhom. Na Šumberku se nudi posetnikom diven in daleč sežen razgled na vse strani. Ob jasnem vremenu se z daljnogledom vidijo tu celo Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom in Ljubljanski grad. V rebri pod razvalinami gradu stoji še dobro ohranjena bivša grajska kapela, ki služi sedaj za podružnično cerkev. Ta ima v ploščatem zvoničku dva napol srebrna zvonova. Tudi razvaline gradu še mogočno štrle kvišku iznad preraščajočega grmovja in drevja. Grad Šumberku drozg, a po grmovju gostole penice, taščica in drugi drobni pevci. Lepo in prijetno pa je tukaj tudi jeseni, ko začne zoreti sadje in se rdečiti vrtno in gozdno drevje, da vsa pokrajina žari kakor začarana v najpestrejših živih barvah. Pomembno in značilno je, da si je prvi najboljši slovenski pisatelj in dolenjski rojak Josip Jurčič izbral prav ta kraj za glavno pozorišče svoji prvi, znameniti, daljši povesti »Jurij Kozjak«. To je dokaz, da je tudi njemu moral kraj izredno ugajati. Cerkev na Šumberku je znamenita po svoji starosti in nenavadni zidavi za te kraje, ona v Arčevcah pa lična po svoji vnanji zidavi. S Sel je jedva 20 minut hoda na Šumberk. Razgled, ki se nudi z vrha, bogato poplača obiskovalca. Na Selih, tej lepi vasi je poskrbljeno tudi za dobro pitno vodo. V vasi je blizu cerkve velik in globok vodnjak. Vanj se steka voda s cerkvene strehe po več metrov dolgem podzemelj- Motivi s Sel t. Grad Kozjak nekoč. 2. Cerkev na Šumberku sedaj. 3. Sela pri Šumberku od jugovzhoda. 4. Podružnična cerkev v Arčevcah. 5. Hrib Šumberk. 6. Šumberški grad v Valvazorjevem času. 7. Razvaline šumberškega gradu od juga. skem rovu, kjer se voda pretaka po kamenju in pesku in se nazadnje še precedi skozi precejal-nik, preden priteče v vodnjak. Voda je popolnoma čista in vedno hladna kot studenčnica. V selski okolici teče reka Krka, ki ima mnogo močnih slapov. Ti gonijo številne mline in žage. Krka je nekdaj slovela zaradi izredne množine rakov. Ponoči ob luči so jih običajno lovili med kamenjem po plitvinah na jezu ali pa po tratah ob vodni strugi. Pred desetletji pa se je nenadoma pojavila kužna bolezen, ki je vse rake pokončala. Naša ljuba dolenjska Krka je še danes brez njih. Oglejte si sami Sela in Šumberk in prepričali se boste, da ste našli enega onih skritih, a tako prijetno zanimivih krajev v gozdnatih dolenjskih predelih, ki napravijo na tujca že pri prvem obisku neizbrisen vtis. Hranilnico in posojilnico SELO pri ŠUMBERKU r. z. z n. z. Ustanovljena I. 1923. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 5 72%, večje vloge pa po dogovoru. Članom daje posojila proti poroštvu ali vknjižbi po 7%. Uradne ure ob nedeljah in praznikih od 8.—12. ure dop Anton in Franc Ozimek II se toplo priporoča cenjenim gostom izletnikom iz bližnje in daljne okolice. Vedno na razpolago topla in mrzla jedila. Točijo se dobra domača vina in brezalkoholne pijače. Na razpolago prenočišča. Sela — Šumberk gostilna in trgovina Zmerne cene. Prijazna in pazljiva postrežba. 417 LETOVIŠČE VIŠNJA GORA IN OKOLICA Razvaline Starega gradu Majhno mesto, menda najmanjše med mesti, je Višnja gora. Baš ker je tako majhno, je tako ljubko in mično. Polno romantike je: stisnjeno je in kot gnezdo je posajeno vrh prijaznega griča. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da je bila Višnja gora sezidana že 552. 1. pred Krist, in da je tu stalo rimsko mesto Magnanija. Cesar Friderik II., znan po svoji radodarnosti pravic, ie z odlokom dne 9. julija 1. 1478. dovolil, da se Povzdigne trg Višnja gora v mesto. L. 1928. je Višnja gora na svečan način proslavila 450 letnico povišanja v mesto. Do 1. 1478. je bila Višnja gora trg, ki je stal ob pobočju višeniskega Starega gradu, nazvan Stari trg. Še danes se imenuje ta kraj Stari trg in šteje nekaj hiš: je nekako predmestje današnji, na holmcu stoječi Višnji gori. Nad njim Pa na strmem, 508 metrov visokem hribu, se vi- dijo razvaline nekdaj mogočne stavbe — višenj-skega Starega gradu. Tam gori so v davnih časih gospodarili višnjegorski vitezi, ki so vsi podpirali znani stiski samostan. Ta slavni, v zgodovini tolikokrat omenjeni rod višnjegorskih vitezov je izumrl 1. 1581. z zadnjima potomcema Karlom in Friderikom Višnjegorskim. Romantični Višenjski grad še dandanes kljubuje zobu časa in po visokih razvalinah, s približno 2 m debelim zidovjem, je sklepati na njega impozantno zgradbo in obširnost. Slavni so bili vitezi Višenjski in hrabro so branili domovino pred krvoločnimi Turčini. Zgodovina pripoveduje, da je drznega Žigo Vi-šenjskega 1. 1528. imenoval cesar Ferdinand I. za svojega mirovnega posrednika. Odpotoval jc skupaj z Janezom Hobardanskim v Carigrad in srečno tja prispel. Imel pa ni uspeha; že jeseni istega leta je prodrla turška vojska pred Dunaj LUDV. BARAGA, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. 6. ™ef»n 29-8o. NAJSTARE3ŠE DOMAČE PODJETJe! V ZALOGI IMA: Pisalne ________ Računske___________ Razmnoževalne Šivalne stroje_____ Registrirne blagajne Vse pisarniške_____ potrebščine________ Posamezne dele za vse stroje. ____ Lastna najmodernejša mehanična delavnica. Točna postrežba strank na domu! in ga oblegala. Po mnogih nesrečnih bojih na Ogrskem in Štajerskem so prihrumeli 1. 1532. Turki pred Maribor. Mestu je poveljeval Žiga Višnjegorski, ki je nad vse hrabro odbil vse napade. Kakor Žiga je vodil obrambo hrvatskih in dalmatinskih krajev tudi vitez Friderik Višnjegorski, ki je 1. 1575. s Herbertom Turjaškim padel v bojih pri Budačkih ob Radonji na Hrvat-skem. Zgodovina pripoveduje, da carigrajske ulice še niso videle sijajnejšega sprevoda od onega na dan 9. decembra 1. 1575., ko so tam nosili pred očmi Ferhad paše odsekani glavi Friderika Višnjegorskega in Herberta Turjaškega. Danes je mesto zelo mično s svojim prostranim glavnim trgom, na koncu katerega stoji moderna petrazredna ljudska šola. V mestu so okrajna sodnija, notarijat in davčna uprava. Glede na malo število prebivalstva je lokalno društveno življenje zelo dobro razvito, Izmed društev je omeniti Prostovoljno gasilsko društvo, Sokola in agilno Tujsko-prometno in Olepševalno društvo. Prebivalstvo je dobrodušno in prikupljivo. Po naravi jo zadovoljnega značaja in polno zdra- | vega humorja. Gostoljubnost pa mu je, kot sploh vsemu dolenjskemu prebivalstvu, prirojena. Kraj je preskrbljen z izredno dobro pitno vodo, tako da ga lahko zavida marsikatero drugo mesto. Razsvetljavo ima električno1. V mestecu so snažne gostilne in prenočišča, tako da se da tujce kar najbolj zadovoljiti. Železniška postaja je tik mesta. Obrt je v mestu že od nekdaj dobro razvita. Posebno so znani višnjegorski čevljarji, ki še danes obiskujejo vse sejme v bližnji in daljni okolici in slove po svojih solidnih izdelkih. Marsikateri tujec, ki se vozi z »dolenjecm«, se radoveden ozre proti hribčku s prijazno cerkvico, okoli katere je ozko pozidan kup hiš v kaj zanimivem slogu. To mirno, idilično mestece s svojo divno, ponekod divje romantično okolico, je kot nalašč pripravno za odmor in letovanje ljudem, ki so potrebni miru in oddiha. Blagodejno vpliva na živce ta slikovitost in tišina. Zdrav gorski zrak te poživi, izleti v krasno okolico obodre. Če si potreben miru in oddiha, ga najdeš v tem kraju, ki sc ti bo tako priljubil, da se boš rad leto za letom vračal nazaj in ponovno odhajal zadovoljen in čil, poln nove DNEVNO SVEŽE PRAŽENA -VODNIKOV TRG ST. KAVO pražim v lastni električni pražarni z vročim zrakom po 5 kg naenkrat. Cene najugodnejše! Za obratovalce (kavarne, gostilne itd.) znaten popust. življenske energije. Opaža se, da so se tujci v zadnjem času začeli v precejšnji meri zanimati za letovišče Višnjo goro. Kako tudi ne? Kraj je slikovit in nudi z vsem opisanim ves komfort, ki ga potrebuje bolan in zdrav človek. Bilo bi nad vse priporočljivo, da odločilni činitelji vse store, da se pri tujcih vzbudi zanimanje za Višnjo goro kot letovišče. Višnjegorce: »Višnjani, kam ste d’jali svojega polža?« nimajo miru Višnjegorci pred svetom. Humoreska o polžu ima tole zgodovino: Bilo je, ko so se beneški Slovenci zapleli v boj z Atilo. Priskočil jim je na pomoč kranjski vojvoda, ki je imel med svojimi vojščaki tudi Viš-njegorčane pod vodstvom «gospoda« s Starega gradu. Tudi za zimski šport in smučanje ima mesto s svojo hribovito okolico vse prednosti. Višnje-gorski hribi nudijo smučarjem najzadovoljnejši teren. Naravna, po več kilometrov dolga sankališča, kakršnih ne najdemo zlepa, privabljajo čedalje več športnikov in je Višnja gora tudi kot zimsko letovišče zelo priporočljivo. Ko so se vračali iz vojne, so našli ob cesti smrtno ranjenega mladeniča, naložili ga na voz ter prepeljali na Višnjegorski grad. Z vso nežnostjo mu je stregla graščakova hčerka, tako da se mu je zdravje vidno boljšalo. Ko je nekoliko okreval, je izpovedal, da je sin vdovele grofice Pogled z višnjegorskih hribov proti Kumu, Kamniškim planinam in na Julijske Alpe s Kuceljna. Svetovnoznan je učeni višnjegorski polž. Menda je malo ljudi, ki ne bi še ničesar čuli o njem. Skoro vsako mesto ima svoj zgodovinski simbol; tako ima Višnja gora svojega polža. Odkar je naš veliki pesnik Prešeren vprašal in da mu je oče umrl v boju s Huni. »Gospod« s Starega gradu je poslal sla v Benetke, kjer je živela ranjenčeva mati, s sporočilom, da njen sin še živi. Presrečna mati se je takoj podala na pot. S seboj pa je vzela najdragocenejše Ustanovljena 1895. I. RUDOLF WARBINEK tovarna, zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 5. Popravila se izgotavljajo točno in poceni tudi na obroke. benečanske posode in druge dragocenosti, da jih podari »gospodu« s Starega gradu. Med podarjenimi dragocenostmi je vzbujala veliko pozornost krasna polževa lupina, obrobljena z zlatom in posejana z dragocenimi kamni. To polževo lupino je pozneje podaril »gospod« s Starega gradu višnjegorski občini. Lupina je Poleg že omenjenega Starega gradu, ki je v razvalinah, nahajamo prav blizu Višnje gore še Turinški grad, ki je pa še danes dobro ohranjen. Valvazor pripoveduje o njem: »Stoji na lepem prijetnem kraju, v bližini se razprostira lep gozd, pod katerim je lep ribnik, zvezan s stiškim ribnikom pod zemljo. Če se namreč v Polža so Višnjani že od nekdaj malone po božje častili... Po neki verziji je polž pred davnimi leti neznanokam izginil. To je tako vplivalo na Višnjane, da so mnogi že pomirali od slabosti in žalosti: žene niso več rodile, višnjanskemu mestu je pretil klavern pogin. Polž ali pa nič drugega! je bila deviza. Življenje ali smrt. . . Deset let je že ogrinjala višnjansko mesto črna žalost, ko se je iznenada pojavil »izgubljeni sin«, toliko objokovani polž. Srečni Višnjani so začeli rajati okoli njega kakor Izraelci okoli zlatega teleta.. Ko se je poleglo prvo veselje, so polža na nasvet pretkanega Ribničana Kozmeka priklenili. . . Slika zgoraj kaže polža priklenjenega na lesen stebriček, ki štrli iz istotako lesenega podstavka, slika spodaj pa, ko vozi vlak. držala pol bokala. Dragocena lupina pa je kmalu Prešla v druge roke. Odnesli so jo tatovi — trdijo tudi, da se je izgubila. Nato je dalo mesto ‘zdelati drugo lupino, ki jo na mestni občini še danes hranijo. Prav radi jo pokažejo, saj je polževa lupina časten simbol na velike čase. Kadar s° mestni očetje zborovali ali izrekali sodbe, so smatrali za nekaj svečanega, če so pred zborovanjem pili iz polževe lupine. Sedanja polževa lupina ne vsebuje več nego četrt bokala. ta ribnik spusti nekaj rib, se prikažejo v stiškem ribniku in obratno; iz tega je razvidno, da sta ribnika zvezana z zemeljskim rovorn. Okrog gradu nahajamo tudi sadna drevesa, ki rode »žlahtno« sadje. V gradu je grobnica, v njej pa krste s trupli umrlih Galov. L. 1501. je postal grad last Viljema Brauns-bergerja, a po njegovi smrti zopet Galov, od teh pa plemiča Feilberga. L. 1645. je prišel v roke Mihaela Tauffererja, obmejnega finančnika, ki je Carinsko posredništvo JUST PIŠČANEC, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 36. Telefon 2723. — Poštni preda! 196. Carinjenje, reklamacije, reekspedicija, prizivi o carinsko-upravnih in kazenskih zadevah itd. Neposredno mednarodno poslovanje. — Vse informacije brezplačno. ______________________ 438 prevzel grad od Magdalene Salome Freyin p). Burgstall, roj. Feilberg. Po svoji smrti je Taufferer zapustil grad vdovi Mariji Elizabeti, roj. Gall-Freyin. L. 1689. je bil posestnik Jakob Taufferer. Sedanja lastnica je baronica Rozalija Codelli, roj. Taufferer. med sadovnjake. Položna cesta popelje potnika na hribček do Jurčičevega doma, pred katerim še vedno raste ona hruška, v katere hladni senci je posedal' Jurčič ter koval svoje romane in povesti. Hiše so raztresene po treh holmih, odkoder se nudi čaroben razgled na Litijsko liri- Stična Stična je prva postaja proti Novemu mestu. Iz Višnje gore je dobro uro hoda do tjakaj. Vas ima več dobrih gostiln, oziroma restavracij in trgovin ter vpliva na tujca zelo prikupljivo. Hiše so raztresene ob vznožju litijskih hribov. V Stični stoji sloviti stiski samostan, zgrajen I. 1136. Samostansko cerkev prištevajo med najvažnejše zgodovinske spomenike na Dolenjskem. Bila je prvotno romanska bazilika, naknadno pa pregrajena z baročnimi oboki. Oprava v notranjosti cerkve je vsa v slogu rokokoja in baroka. Poleg glavnega oltarja je v prezbiteriju vzidan nagrobni spomenik vojvodinje Viride, dalje najdemo v cerkvi tudi spomenike Pankracija Turjaškega z grbom Turjačanov kakor tudi številne nagrobne spomenike stiskih opatov iz XVI. in XVII. stoletja. Stiški samostan so Turki večkrat oropali in zažgali. Šc danes je videti utrdbe iz XVI. stoletja. Vsak obiskovalec najde v cerkvi in v samostanskih zgradbah nešteto važnih zgodovinskih znamenitosti. Komur dopuščajo prilike in čas, naj si ogleda stiško cerkev in samostan. Ne bo mu žal! Muljava Muljava je približno dve uri hoda oddaljena od Višnje gore ali pol ure od žel. postaje Stična. Rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja in rodoljuba Josipa Jurčiča je, ki privabi vsako leto mnogo tujcev v to krasno zakotje. Ljubeznjivo pozdravljajo prišleca beli vaški domovi, posejani bovje in stiški samostan. Jurčičev dom stoji skoraj izven vasi, bel in prijazen se ozira s hriba, viden očem že iz daljave. V steno poleg glavnega vhoda je vzidana spominska plošča z imenom, rojstnim in smrtnim letom velikega pisatelja. Že od Stične naprej se sveti deviško bela izza malega gozdiča muljavska cerkvica. Stara je že nad 500 let in obdana s preprostim pokopališkim zidom kakor med mnogimi stoletji v dobi turških napadov. Cerkev je ona redkih cerkva, ki so še do danes ohranile svoje stare freske. Naslikal jih je 1. 1443. slikarski mojster Ivan iz Beljaka. Celo v podstrešju so zgodovinske slike, ki kažejo prizore naših dedov s Turki; na te spominja tudi ožgano tramovje v zvoniku muljavske cerkve, ki so jo Turki hoteli Josip Jurčič dvakrat zažgati. Tudi ogromna lipa, ki je rastla na pokopališču, je bila priča grozodejstev divjih Azijatov; podrli so jo šele pred 30 leti. Njeno deblo je bilo tako debelo, da ga niti trije možje niso mogli obseči. Na njem je visela podoba Matere Božje, za katero so gnezdili sršeni. Ti so ob neki priliki pognali v beg veliko tropo T urkov, ki so hoteli vdreti v cerkev, kjer so bili zbrani otroci, starci in žene. Muljavska cerkev je tlakovana s kamenitimi ploščami, ki so venomer mokre, kot bi jih polivali z vodo. Baje je pod cerkvijo veliko jezero. Staro ustno izročilo omenja, da se je vas nekoč imenovala »Mati božja na jezeru«, to pa radi ogromne količine vode, zgrinjajoče se na onem mestu, kjer stoji danes muljavska cerkev. Od zahodne strani oklepajo Muljavo gozdnate Vrtače. Preko njih je vodila pred davnimi stoletji rimska trgovska cesta. Pozna se še danes, kje je bila izpeljana; na njenem mestu je posestnik Lampret izkopal prastaro podkev zelo čudnih oblik. Z Vrtač je slikovit razgled na Muljavo, na ravnine, tihe dobrave in zelene gozdove, iz katerih dvigajo svoje glave dolenjski hribi: Ponosni Kozjak, strmi Šumberk, Lisec in drugi dolenjski hribi. Pod Vrtačami teče v dolinici mal Potoček, ki ponikuje. Dolino imenujejo »Bajerji«. Pred stoletji je bil ta ribnik last grofov Ravbarjev s Kravjeka. V ozadju te romantične dolinice čepi v zakotju griča Obrhek, star neznaten mlin. V strmini nad mlinom štrli iz tal ogromna Pečina, na kateri je baje posedala zadnja lastnica Sradu Kravjeka, čudna ženska, ki so jo radi njenih belih las nazivali »Sivka«. To je bila Jurčičeva Manica, ki jo opisuje v »Desetem bratu«. Na vrhu Obrhka nahajamo še dokaj ohranjene razvaline gradu Roje in ljubko cerkvico sv- Janeza, kjer se vidi nagrobna plošča nekda-n-ih »gospodov s Kravjeka«. Severozahodno od Muljave se razteza gozd Slemene. Ob gozdu nahajamo večjo globel, imenovano Kravji dol, kjer mnogokrat privre voda jz zemlje, kar potrjuje domnevo, da je pod vasjo jezero. Tik pod vasjo se pričenja dolinica Kačji č°l, ki io omenja Jurčič v povesti »Uboštvo in bogastvo«. Nedaleč od tu je zgodovinski Veliki travnik, raztezajoč se dokaj na dolgo in široko, bu so 1. 1475. Turki pomorili nad sedem tisoč Kllstjanov, ki so v procesiji stopali proti muljav-ski cerkvi. Po Velikem travniku se v serpentinah vije potok Višnjegorka. Na južnem koncu Muljave stoji ob glavni cesti gostilna »pri Ciril u«, s krasno urejeno ■ určičevo sobo. Na njenih stenah so naslikani glavni junaki in junakinje iz Jurčičevih romanov, tako Krjavelj, deseti brat. Martinek, lepa Vida 8 in še mnogo drugih. Zlasti slika Krjavlja je izvrstno posrečena. Nehote se nasmejiš naivnemu in značilnemu Krjavljevemu obrazu z debelo glavo, ko junaško dviga sabljo nad morskim strahom. Krka Dobre pol ure vstran od Muljave, obkrožena od treh strani z gozdnatim hribovjem, se razteza proti vzhodu idilično krasna Krška dolina z znamenito romarsko potjo, kamor roma leto za letom mnogo ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Skozi dolino mimo belih vasic, cvetočih poljan in tihih dobrav se vije pohlevna, temnozelena reka Krka, ob kateri stoji večja vas Videm, imenovana tudi Krka. Sredi vasi se na zelenem holmu dviga častitljiva romarska cerkev, vidna daleč naokoli po lepi dolini. Cerkev je posvečena svetima bratoma Kozmi in Damjanu, katerih slika visi v glavnem oltarju. Pod cerkvijo je grobnica, kamor so polagali zemeljske ostanke nekdanjih mogočnih grofov Ze-tscharjev, katerih rodni grad Karinje je videti še dandanes vrli mogočnega Karinjskega hribovja. Vas Krko oklepa veriga večjih in manjših hribov. Od juga veličastni, s smrekami zaraščen Mačkov hrib, Laze, Javhe in Karinj z grajskimi razvalinami, od zahoda pa tkzv. Stene. Ta ogromna skalnata stena, padajoča strmo navzdol proti Krški dolini, se tukaj polagoma zožuje in konča ob vznožju gozdnate strme višine, nazva-ne Velika in Mala Rrestrana. Obe skupaj sta globoki nad sto metrov. V ta gozdni prepad nikoli ne prodro solnčni žarki; divje grmovje raste v globini. Ob straneh se dvigajo ogromni skalnati skladi, tu pa tam je videti žrelo večje votline. Divje romantična okolica, pokrita z obširnimi gozdovi, napravi na potnika dokaj strahoten vtis. Z vrta Prestran se odpre najlepši razgled po čarobni Krški dolini s tiho Krko, izvirajočo ob vznožju Velike Prestrane pri vasici Gradiček. Tiho, skoraj neopaženo teče Krka iz osrčja zemlje, napolnjuje večjo kotlino in se mirno izliva v strugo. Nekoliko nad izvirom v strmini, na-zvani Reber, opazimo temen vhod v skrivnostno Krško jamo, ki, žal, še dandanes ni popolnoma raziskana. Vhod v jamo je zelo nizek. Takoj spočetka je jama dokaj neznatna, a kmalu se pričenja mogočno raztezati. Številni hodniki vodijo na desno in levo, kdo ve kam. Krška jama je dolga nad 17 kilometrov in se razteza do Šmarja, oziroma, kot trdijo nekateri, celo do Ljubljane. Sredi jame je v kotlini večje jezero, ki ga loči od Krke tanka skalnata stena. Ljudje Krka-Videm zatrjujejo, da stoji v osrčju jame napol dozidana cerkev, ki so jo pričeli zidati baje v dobi turških napadov. Le malokdo si upa v to tiho, skrivnostno podzemsko kraljestvo. Zamolklo šumenje Krke, ki teče pod veličastno mogočnim skalnatim obokom, skrivnostne kotanje in razpoke, divji labirint stranskih hodnikov — vse to napolnjuje Grosuplje in Županova jama Na Grosupljem obratuje splošno znana Tovarna motvoza in vrvarna, katere kakovostni izdelki so znani po vsej državi. V vasi je tudi stolarna, ki razpečava svoje solidne izdelke po vseh krajih naše domovine. Nemalo pa so na glasu izvrstne grosupeljske kranjske klobase, Litija in Šmartno pri Litiji V Litiji je, kakor zna.ro, sedež okrajnega glavarstva, h kateremu spada Višnja gora človeško srce z neko spoštljivo grozo. V jami kraljujejo večna tema in človeške ribice. Z vrha skalnatih sten se prikazuje to romantično dolenjsko zakotje v posebno pestri, slikoviti podobi. Zlasti krasen je pogled na izvirek reke, na tiho pokojno površino Krke. Vse naokrog je okolica posuta z naravno krasoto, ki se je ne moreš nagledati. o katerih je čuti toliko hvale. Dobro poldrugo uro hoda od Grosuplja je znameniti Šenturski tabor, v katerega neposredni bližini nahajamo dve podzemski jami, zelo priporočljivi ogledu. I';na teh je Županova jama; pred štirimi leti jo jo odkril župan Ivan Perme iz bližnje Ponove vasi; jama obeta postati najbolj obiskano izle-t'šče. To tudi po vsej pravici zasluži ta pod- JOSIP ELSNER, Litija trgovina z mešanim blagom in lastnik hotela »CHICAGO«. z lepo opremljenimi tujskimi sobami, pripravnimi za letoviščarje. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. Izvrstna domača hrana. Točijo se pristna domača vina. Zaloga piva »Uniona 412 zemska, s kapniki in stalagmiti tako bogata atrakcija iz čudežnega dolenjskega podzemskega sveta. Poset obširne jame z mnogimi velikimi dvoranami je prezanimiv. Jama je oskrbljena z dobro razsvetljavo. Hoja skozi podzemske hodnike je prav udobna. Blizu te jame je še druga, Ledenica imenovana, ki je tudi polna zanimivosti in zelo prostorna. Šenturski tabor, še dandanes živ spomenik junaških borb našega naroda s krvoločnimi Turki, ponazoruje obiskovalcu, kaj si je predstavljati pod besedo »tabor«. Kdor si izbere Višnjo goro kot letovišče, naj obišče vse opisane kraje in naj si ogleda številne zanimivosti v višnjegorski okolici. A. SKUBIC, dekan RIBNICA Ako se pripelješ iz Ljubljane do postaje Ortnek in Žlebič, se ti kmalu odpre lepa ribniška dolina. Sredi nje stoji prastari trg z veličastno dvostolpno župnijsko in dekanijsko cerkvijo, kakršnih ni mnogo po deželi. Ribniška župnija je ena najstarejših na Dolenjskem. Nekateri zgodovinarji stavijo njen početek v IX. stoletje, za gotovo pa je izpričana takoj po prvem tisočletju. V svetnem oziru so ji gospodarili plemiči Sovneški, za temi Turjačani, dokler ni prišla v XII. stoletju pod mogočne Ortenburžane. Po njih izumrtju so jo 1. 1418. podedovali grofje Celjski, za njimi pa 1. 1456. avstrijski cesarji. Od teh so kupili grad, Ribnica pozimi s Stenami in Ribniškimi svati v ozadju Zdravilni želodčni liker 5CIL1Č3K grenki ali sladki je pristni rastlinski liker, je ljudsko domače in popolno zdravilo, ki odpravi pokvare želodca glavobol in onemoglost, ne slabi in ne omami, temveč daje moč in veselje do dela. Varuje proti prehladu, gripi, griži in nalezljivim boleznim. Dobi se v vseh boljših gostilnah in restavracijah. Zahtevajte poskusno steklenico! Je postavno varovan. Izdeluje rastlinska destilacija SULIČAR. Tvornica konjaka in likerjev, veležganjarna E. JERAS in Drug LJUBLJANA, Dunajska cesta 33 nudi po najnižjih cenah prvovrstno domače žganje, najrazličnejše likerje in grenčice, konjak medicinal, konjak jajčni, pristni kranjski brinjevec, vse vrste drugih domačih žganj, vino vermut, malinovec in druge sadne šoke. SUL1UAR je zdravilen liker grenki ali sladki. KUPUJEMO 438 po najvišjih dnevnih cenah sadje za žganjekuho. Motiv s cerkvijo ki je stal že v 11. stoletju, grofi Kizlji, potem grofje Trileki, od ). 1810. pa ga ima v lasti družina Rudežev. V duhovnem oziru je bila Ribnica do 1. 1751. Podložna oglejskim patriarhom, do 1. 1787. gorkim nadškofom, od takrat pa je pod ljubljansko škofijo. Do 1. 1787. jo je vodil arhidijakon, °d takrat pa je sedež dekanata, ki obsega 16 župnij jn duliovnij. Arhidijakoni so že pred '■ 1400. ustanovili v Ribnici sedem-r a z r e d n o gimnazijo, s katere so po-s'liali dijake tudi na dunajsko univerzo in druge ki pa je pozneje prenehala. Tako je 1 m e I a Ribnica prvo gimnazijo na kranjskem. Vedno pa je ostala na dobrem klasu ribniška ljudska šola, ki jo je dve leti obiskoval tudi slovenski pesnik prvak dr. France PreŠereii; poslopje, kjer se je šolal, stoji še danes. Ribnica ima še danes lepo razvito šolstvo: 6 razredno deško in 6 razredno dekliško osnovno ter 4 razredno meščansko šolo in obrtno-nadaljevalno. Menda ga ni kraja, ki bi dal narodu toliko duhovske in svetne inteligence kot ribniška dolina. V Ribnici so kot duhovniki službovali znameniti možje, kakor zgodovinar dr. Lukvik Schonleben, tržaška škofa Peter pl. Bonhomo in Maksimiljan Vaccani, pičenjski škof Jakob deli’ Argento, poznejši škof v Ameriki Ign. Mrak, pesnika Valentin Vodnik in Žakelj-Ledinski, pisatelj Holzapfel, ustanovitelj gluhonemnice v Ljubljani, veliki organizator in voditelj slovanskega ljudstva dr. Janez Ev. Krek i. dr. Ribnica stoji 491 m nad morjem in šteje 12U0 prebivalcev. Je sedež župnijskega in dekanijskega urada, okrajnega sodišča in drugih uradov ter dveh denarnih zavodov. Celo dolino preseka po dolgem banovinska cesta prvega reda, ki se na Škofljici odcepi od državne dolenjske ceste in vodi čez Turjak mimo zgodovinsko znamenitega Turjaškega gradu v Velike Lašče, Ribnico', Kočevje in Belo Krajino — Karlovec. Od Kočevja naprej pa jc dolina zvezana s cesto čez Brod in Delnice tudi s Sušakom in morjem. Obenem pa dolino seka tudi železniška proga Grosuplje—Kočevje. Velezanimiva je Ribnica kot izhodna točka za turiste, ki ljubijo lep razgled, pa ne naravnih pohodov. V dobri uri si pri Sv. Ani (996 m), odkoder imaš z Razgleda ali s Sten najdivnejši pogled na notranjske vrhove, Snežnik, Javornik, Slivnico, Ljubljano, na vse Julijske Alpe in Karavanke, Kum pri Zidanem mostu, na vso Dolenjsko do Gorjancev in tja do Kleka pri Ogu-linu, kamor so včasih »pohajale coprnice«. Lep izlet je k Novi Štifti, dobro uro od Ribnice, kjer občuduješ prelepo romarsko cerkev, polno umetnih in Lepih slik, s frančiškanskim samostanom. Po kratkem okrepčilu jo mahneš po strmi poti skozi gozd »po štrikih« v Veliko goro, katere vrhovi se dvigajo do 1255 m, k »Lenčku« v Travni gori (923 m), kjer te sredi gozdov pozdravi restavracija z vso gostoljubnostjo in postrežbo; ima tudi več sob za prenočišča. Lovci, ki se hočejo naveseliti bogatega vsakovrstnega Hranilnica In posojilnica v Ribnici registr. zadruga z neom. zavezo obrestuje vloge in daje posojila po najugodnejših pogojih. Za vloge jamči nad 600 članov z vsem svojim imetjem, kar daje vlogam absolutno varnost. --------------------- 344 lova, imajo tukaj najlepšo priliko. Tudi kosmatinec medved jih lahko pozdravi v primerni in dostojni razdalji. Pozimi pa nimajo smučarji lepšega terena, kot je tukaj, zato se od zime do zime ta lepa točka v večjem številu oživlja. Kdor jo je enkrat obiskal, jo gotovo poseti še vsakovrstni leseni izdelki, rešeta, rete, žlice, kuhalnice, škafi, leseni krožniki do najfinejših vrst itd. Krošnjarji z njimi trgujejo širom sveta. Zato pa »ribniški Urban po cejlem svejt je znan«. V Ribnici imamo tudi dobro idočo tovarno za žične mreže in podobne izdelke. Ako se pripe- Glavni trg drugič in tretjič. Tudi sankači pridejo na svoj popoln račun. — Tudi »Ribniška olicet«, ki se vidi z vseh gorenjskih in dolenjskih turističnih točk, z visokimi skalnimi stenami (1129 m) v Veliki gori, je kaj vabljiva točka za izletnike, ki se hočejo naužiti razgleda, samo da morajo nesti okrepčilo seboj. Od Sv. Gregorja (2 uri pešpoti od Ribnice) pa imaš razgled čez polovico Dolenjske, v gostilni »pri Oblaku« pa vso za-željeno postrežbo. Nihče si tudi spotoma ne pozabi ogledati ortneške razvaline na hribu z znamenito in staro cerkvico sv. Jurija, ki priča o moči nekdanjih Ortenburžanov. Nova Štifta in ortneška razvalina sta najpriljubljenejši točki za šolske poučne izlete, kamor prihaja na stotine šolske mladine iz vseh krajev. Ribnica že od davna slovi po svoji lesni domači obrti. Izdelujejo se že od pamtiveka lješ z vlakom na postajo Ribnica, se kar zavzameš nad velikanskimi skladi vsakovrstnega rezanega in obtesanega lesa — saj pokrivajo še vso pokrajino od Ribnice do Kolpe razsežni gozdovi, zlasti oni kneza Auersperga in ribniškega graščaka Rudeža. Ribniška opeka: stavbna in strešna, pa itak slovi po vsej banovini. Tudi ribniški fižol »ribničan« je povsod znan in cenjen, ker je posebno okusen. Ker tudi ostala trgovina v Ribnici zelo dobro cvete, je v Ribnici vedno polno najrazličnejših trgovcev in potnikov. Ako omenim, da je med vsemi kraji ribniškega okoliša tudi avtomobilska zveza, kakor Ljubljana—Velike Lašče, Velike Lašče—Sodražica—Loški potok, Velike Lašče—Ribnica—Kočevje, lahko v nekaj urah prepotuješ vso lepo ribniško pokrajino. jS% f Fotografiranje je otroško lahko! Jp Drogerija — Parfumerija — Fotomanufaktura w SMp, Ji ^ Drogerija Gregorič LJUBLJANA, Prešernova ul. 5. 443 KOČEVJE Kočevje v Valvazorjevem času Po številu prebivalstva drugo največje mesto na Dolenjskem je Kočevje. Šteje nad 3000 prebivalcev in stoji ob vznožju pogorja Friedrichstein, katerega najvišji istoimenski vrh ie visok približno' 1000 m. Mesto Kočevje je središče kočevskega jezikovnega otoka. Pred 600 leti so se v kočevski kotlini naselili frankovski in turinški Nemci. Na prošnjo kranjskega stotnika grofa Otona Ortenburškega je poslal cesar Karol IV. sredi XIV. stoletja 300 upornih frankovskih in turin-ških družin na Kranjsko, da bi obdelovale grofovska posestva. Prisiljene so bile, da iztrebijo gozdove in si zgrade lesene koče. Slovenci so jih nazivali kočarje; odtod je vsa okolica dobila svoje še dandanašnje ime. Kočevje in njega okolica je izrazito kraška pokrajina. Pokrivajo jo kilometre dolgi in prostrani gozdovi, v katerih niso redki medvedi, merjasci in druga zverjad. V povojnih letih so se n. pr. zatekli v kočevske gozdove volkovi iz bližnje Hrvatske. V Kočevju nahajamo poleg srezkega načelstva popolno realno gimnazijo, dekliško meščansko šolo in strokovno šolo kakor tudi vse srezke urade, kakor okrajno sodišče itd. Tu je tudi središče kočevske nemške inteligence, voditeljice kočevskih Nemcev, ki jih je nekaj nad deset tisoč Telefon 28-30. Centrala: DUNAJSKA CESTA 35. Brzojav: Stroj. NUDIJO: STROJE ZA OBDELOVANJE LESA. Stranske jormenilie, patent A. Tuschill. Polnojarmenike najmodernejše konstrukcije. Senecijansite jarmenike. Vse mizarske stroje na pogon z jermenom ali direktno elektromotorjem- TURBINE, TRANSMISIJE. MLINE, ARMATURE. MOTORNE BRIZGALNE Kočevje s Friedrichsteinom posejanih v seliščih po vseh treh kočevskih kotlinah in daljni okolici tja doli do Črmošnjic in do obronkov semiških vinskih goric. Trgovina v Kočevju je jako razvita. Industrijska pa zavzema Kočevje prvo mesto med dolenjskimi kraji. Posebno je razvita lesna in- Čemu kadite ? Morda zato, da boste bolj zdravi ostali? Ne! Morda zato, da boste še več na ugledu pridobili? Ne! Morda zato, da boste še več denarja prihranili? Ne! Čemu torej kadite? Kadite zato, in sicer samo zato, ker ste se nekoč na kajenje navadili. Kdor se je pa enkrat navadil, se sam od sebe skoraj odvaditi ne more, kajti navada je železna srajca in železno srajco je težko, zelo težko rabiti in sleči! In vendar se lahko odvadi vsakdo, ako le hoče. Uporabljati mora par dni „Nikoprost<*, ki stane franko 76 Din, pa se bo kajenja takoj odvadil. Marsikdo pravi, da bi dal rad 1000 Din, ako bi se odvadil kajenja. Ni treba dati 1000 Din, temveč samo malenkostni znesek 76 Din, ki si ga radi opustitve kajenja v kratkem času prihraniš! Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Razpošilja po povzetju Motivi iz Kočevja Realna gimnazija, kolodvor, osnovna šola, glavni trg, strokovna šola in mestna cerkev HONIGMANN HEINRICH Špedicija. KOČEVJE Prevozništvo. se priporoča za selitve od kraja do kraja. Tovorni avtomobil ter za izlete poseben izletni avtomobil. Nizke cene. Hitra in solidna postrežba. ________________________ 289 dustrija. Istotako je tekstilna zastopana z več tovarnami ne baš malega obsega. V neposredni bližini mesta kopljejo rjavi premog krasne kredne formacije. Premogokop je večjega obsega z veliko kapaciteto, last TPD. Mesto se stalno širi in zato se tudi veča število prebivalstva. Kraj obeta postati izrazito industrijsko mesto — vsaj napredek v zadnjem desetletju kaže prizadevanja v tej smeri. Z Ljubljano in Novim mestom je Kočevje v zvezi z državno železnico via Grosuplje. V zadnjem času nameravajo uvesti iz omenjenih dveh mest avtobusni promet. Za tujca prezanimiv je kočevski jezik. Je '° čuden dialekt nemškega jezika, ki se mu D°zna vpliv slovenščine. Kočevsko prebivalstvo je zelo bistroumno. Motiv z Rindžo Splošno znan je trgovski talent Kočevarjev. Najdemo jih kot spretne krošnjarje na vseh petih kontinentih. Sloviti so pa tudi po svoji precejšni radovednosti, o kateri nikakor ne moremo trditi, Priznano najboljše oljnate in suhe barve, firnež, lake kakor tudi ves ostali pleskarski in slikarski materijal dobite le pri „LUSTRA“ V. LAZNIK LJUBLJANA, Gosposvetska cesta (poleg restavracije Novi svet). Kočevska narodna noša da je grda čednost. Lepa njih čednost pa je varčnost, ki prehaja ponekod že v skopost. Tudi narodna noša se je pri Kočevarjih močno ohranila. V glavnem je bela kot belokranjska. Kadar dobita Kočevje in kočevska okolica toli željeno in pričakovano zvezo z morjem, za katero obstoji več načrtov, se bo kraj gospodarsko razmahnil in živahen promet bo blagodejno vplival na zajezitev prekomerne emigracije prebivalstva. Kočevska deželica je bogata z neizmernimi gozdovi, ki čakajo eksploatacije, ko zapiha železna kača tja proti modremu Jadranu. Brez železniške zveze z morjem pa so ti obširni gozdni kompleksi mrtev kapital. Trdno smo prepričani, da bodo odločilni čini-telji čimpreje sami uvideli važnost omenjene zveze in storili vse, da bo kmalu upostavljena. Izletnikom in tujcem priporočamo, da si ogledajo zanimivo Kočevje in Kočevsko, ta-mošnje šege in navade. Dogodi sc, da srečate staro in prijazno starko, ki vam pripoveduje zanimive zgodbe, kakršnih ne slišite vsak dan. Zanimive so borne vasice v okolici s svojevrstnimi, večidel lesenimi stavbami. Kočevje samo je izhodišče za številne izlete v nad vse romantično okolico. PUCH Najmodernejši ustroj. Popolni dvotaktni motor. Vprašanje sklopitve rešeno. (Patent prijavljen.) Nedosegljiva trpežnost in zanesljivost-Miren tek. Velika zmogljivost. Majhna uporaba goriva. Preprosta strega. Nadomestni deli poceni. Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam. Najcenejše motorno kolo svoje vrste. Usodni plačilni posoji. Zastopstvo: VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA, Dunajska cesta 21. Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana. Telefon štev. 2263. Ant. Krisper Coloniale Lastnik: Josip Verlič. Veletrgovina kolonialne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Točna postrežba. Ljubljana Dunajska cesta 33. I Ceniki na razpolago. Ustanovljeno leta 1840. ======= 441 Za lovske Obleke Ustanovljena 1.1880. in predpisani lovski kroj pristen tirolski ioden priporoča tvrdka ANTON SCHUSTER, pri „Tončku“ LJUBLJANA, Mestni trs št. 25. Istotam je vedno v zalogi tudi raznovrstno sukno za športne obleke in drugo manufakturno blago ■■■■■■■■■■ po izredno nizkih cenah, ■mmim Opozarjamo vas na inserate v tej propagandni brošuri! BREZALKOHOLNA INDUSTRIJA „CHABESO“ TovarneChabcso" v Zagrebu. V zadnjem času se zelo širi pijača »Cba-beso«, ki jo vozijo iz Zagreba v Novo mesto in v druge dolenjske kraje. Ker se v kratkem otvori Prvo mesto v industriji brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji zavzema danes nedvomno »Cha-beso« podjetje. Najmodernejši stroj za pranje steklenic „Cercvisia Tujek lot", edini v Jugoslaviji Stroj za polnitev „Chabeso“ pijače podružnica v Novem mestu, podajamo na kratko pregled te industrije. Zadnja leta je bilo za produkcijo brezalkoholne pijače »Chabeso« ustanovljenih v večjih mestih naše države 45 s p e -cijalnih tovarn, katerih število že samo po sebi govori za priljubljenost te pijače v najširših krogih našega naroda. Jugoslovanska »Chabeso« centrala v Zagrebu bo v najkrajšem času otvorila tovarne »Chabeso« tudi v onih IV. nadstropje v zgradbi, za izdelavo „Chabeso" soka krajih, kjer se »Chabeso« danes še ne proizvaja. Poudariti je treba na tem mestu, da v krajih izven mej predvojne Srbije ni danes vasi, v kateri se ne bi našla »Chabeso« pijača. »Chabeso« jc danes svetovno podjetje, katerega delokrog zavzema 12 držav evropskega in ameriškega kontinenta. 111. nadstropje v zgradbi za izdelavo „Chabeso" soka. Svojo popularnost zahvaljuje »Chabeso« Syoji nenadkriljivi kvaliteti, ki se dosega z uporabo čisto naravnih surovin in z brezhib-uiin higijcnskiin načinom pripravljanja. Posebna črednost te pijače temelji na čisto znanstveni p°dlagi. S »Chabeso« pijačo je prišla prvikrat v promet mlečna kislina, ki se je do tedaj kot za ljudski užitek popolnoma neuporabna proizvajala v neki glasoviti kemični tovarni. Tako izgotovljena, posrečena nova pijača je dosegla povsod, tako v zdravniških kakor v vseh ostalih znanstvenih krogih, najboljše priznanje. II. nadstropje v zgradbi za izdelavo „Chabeso“ soka. I Radi svojih posrečeno kombiniranih sestavin vpliva »Chabeso« pijača zelo blagodejno j na prebavne organe človeškega organizma, tako j da se po pravici pripisuje tej pijači poleg posebne blagodati tudi zdravilni učinek na človeško telo. »Chabeso« zelo pogosto predpisujejo zdravniki pri raznih boleznih, kakor pri nered- I. nadstropje v zgradbi za izdelavo „Chabeso“ soka. ni prebavi, vročini ali pri nosečnosti, boleznih mehurja, obisti in sličnih bolezni. V dokaz služijo številna, uradno potrjena zdravniška spričevala. Da se vedno lahko proizvaja izvrstna kvaliteta »Chabeso« pijače, se je osnovala posebna prodajna uprava in so se ustanovile specijalne tovarne »Chabeso« pijače, ki zopet proizvajajo pijačo na specijalnih strojih za polnjenje posebne konstrukcije. Te tovarne so pod stalnim nadzorstvom izvrstnih kemikov in poedinih central v poedinih državah; centrale jamčijo za1 brezhiben higijenski izdelek. Kot vzor v vsakem oziru omenjamo Jugoslovansko »Chabeso«, centralo Franjo Hieber v Zagrebu, ki je zgradila posebno poslopje, kjer izdeluje sirovino (sok) za vse tovarne v Jugoslaviji in tudi za tovarno »Chabeso« pijače za mesto Zagreb in okolico. Pritličje v zgradbi za izdelavo „Chabeso“ soka. Posebnega poudarka je vredna nabava najmodernejšega stroja za izpiranje steklenic »Ce-revisia Injektor« od t. t. R. A. Knollner, Magdeburg, ki je prvi te vrste v Jugoslaviji. Tak izpirač izpere vsako steklenico 24 krat s tlakom do 3 atmosfer, s toplo vodo do 70 stopinj in mrzlo vodo pri uporabi še posebnih desinfek-cijskih sredstev znotraj in zunaj. Pri navedenem načinu izpiranja se lahko brezpogojno ugotovi, da so tako izprane steklenice absolutno brez kakih škodljivih klic. Če vse to reasumiramo, se more uspeh »Chabeso« industrije pripisovati izvrstnemu okusu in nenadkriljivi kvaliteti te pijače, nje koristnemu zdravilnemu vplivu, dovršenemu higijenskemu proizvajanju in posebni pažnji pri prvorazrednem in dovršenem izpiranju steklenic. Radi ogromnega konsuma je cena tej pijači tako nizka, da si jo lahko prav vsak privošči. Zato je »Chabeso« pijača postala prava narodna pijača za vse sloje prebivalstva in bo ona to tudi ostala. Naj ne bo pozabljeno omeniti, da je »Chabeso« pijača zelo priporočljiva za mešanje s kisi im i vrstami slovenskih vin. Konsumenti naj posebno pazijo, kadar zahtevajo »Chabeso« pijačo, da bodo postreženi res s pravo »Chabeso« pijačo. Dogaja se namreč, da nudijo razni nesolidni trgovci in gostilničarji svojim neorijentiranim odjemalcem razne pijače pod tem imenom, s čimer store kaznivo dejanje, ker sta ime »Chabeso« kakor tudi trak rdeče barve z napisom »Original Chabeso«, s katerim se vsaka steklenica zapira, z zakonom zaščitena. Varujte se zlouporab in se v lastnem interesu vedno prepričajte, če ima steklenica rdeč trak z napisom »Original Chabeso«. Če bi vam bila podtaknjena kaka druga manjvredna pijača, zavrnite jo! Pazite na varstveno znamko: - v ir Original- Chabeso Varujte se ponaredb! M. vSeidl nasl. Ustanovljeno 1910. JOSIP KOBE, Novo mesto špecerijska, delikatesna in galanterijska trgovina. Telefon interurban 14. ——— Glavno zastopstvo in skladišče amer. petroleja, bencina in avto olja Vacuum OH Comp. d. d. 89 C. GERM NOVO MESTO Prvi dolenjski umetni mlin na valjčke. Trgovina z žitom. 47 FRANC PENCA usnjarna in trgovina z usnjem Novo mesto nudi blago po solidni ceni. Velik promet — majhen dobiček. Midofer & Blažič galanterija — manufaktura Novo mesto se priporoča cenjenemu občinstvu. V zalogi ima vse blago vedno po najnižji ceni in po zadnjih vzorcih. 58 registr. zadruga z neomejeno zavezo Trg Kraljeviča Petra 62. najvarneje hrani vas denar in ga najbolje obrestuje. Posojila na vknjižbo, osebno poroštvo, zastavo, zaznambo na plačo. — Trgovski krediti. — Ugodno odplačevanje! Nakup vrednostnih papirjev! Zamenjava valut po dnevnem kurzu! GRILC & KOMP. industrija čevljev NOVO MESTO. Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev, škornjev vseh vrst, popravila snežnih čevljev. Prevzema naročila za večje dobave po izredno nizkih cenah. -- Ceniki na zahtevo. Prva Dolenjska vrvarna 31 JOSIP PODGAJSKI, Novo mesto iKdelovalnica — podružnica Metlika Izdeluje vse vrste vrvarskih izdelkov. — Sprejema v izdelavo predivo. — V zalogi vedno vse v to stroko spadajoče blago lastnega izdelka po najnižji dnevni ceni. Vse delo se izdeluje precizno po zmernih cenah. 30SIP GORUPSC, tapefnik in lakirar Novo mesto — kandija Sprejema vsakovrstno tapetniško delo ter lakiranje po najnovejšem sistemu z aparatom na električni pogon. Cene nizke — Postrežba solidna. 39 Stavbno podjetje ANTON MEDVED, Novo mesto Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter proračune in načrte. Na razpolago tudi kot izvedenec. — Solidna izvršitev. - Cene nizke. Postrežba točna. 68 STAVBNO PODJETJE 69 VALENTIN VRHOVNIK, Novo mesto Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela ter proračune in načrte. Na razpolago tudi kot izvedenec. Solidna izvršitev. Cene nizke. Postrežba točna. ALOJZ ŠKEDELJ mehanik in avtotaks A- Novo mesto 35 MODISTKA MARI3A MEDVED Novo mesto Ločenska cesta 33 Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! BRATA UDOVIČ, Novo mesto Strojno stavbno in pohištveno mizarstvo Stiskalnice so izdelane iz suhega hrastovega lesa. Stiskalnica je tako preprosta, da lahko vsak začetnik z njo obratuje. S srednjo veliko stiskalnico se brez posebnega truda izpreša dnevno 600 1. mošta. Stiskalnice so jako priporočljive, ker zavzemejo izredno malo prostora. Vsi naši odjemalci, ki so si nabavili pri nas stiskalnice, so z njimi prav zadovoljni, posebno radi tega, ker jim vino ne spremeni barve in ga radi tega veiiko lažje prodajo. AVTOTAKSA MARTIN HOČEVAR - NOVO MESTO. Limuzina in odprt voz na razpolago. Telefon št. 18. ■■■■■■«§1-*™—■ Se priporoča. 46 KERAMIKA tovarna peči, štedilnikov, kamenine in samotnih izdelkov I. Klemenčič, d. z o. z. Novo mesto. Brzojavi: Keramika, Novo mesto. Poštno čekovni račun Ljubljana št. 12.821. Velika zaloga sobnih peči iz prvovrstne samotne beložgane : gline, vseh barv in modernih fason. Vedno v zalogi krušne-; kmečke peči, kompletni štedilniki, obloženi z domačimi, češkimi ali nemškimi emajliranimi ploščami, oblaganje kopalnic, sten itd. Prevzema kompletne stavbe in sploh vsa v keramično stroko spadajoča dela in popravila po najnižjih konkurenčnih cenah. Garantira za blago in delo. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA “TEST Podružnica Novo mesto. Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta. Delniška glavnica: Din 50.000.000-—. Skupne razerve: cta Din 10.000.000--. Brzojavni naslov: Banka. — Telef. št. 2861, 2413, 2502, 2503. Posestrine: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zasreb. Brzojavni naslov podružnic: Ljubljanska banka. Se priporoča za vse bančne posle* 128 Prva novomeška slaščičarna DAROViC MARIJA - modni atelje. Ivan Sopper Po najmodernejših krojih točno in solidno delo. - Cene zmerne. Novo mesto. 36 KANDIJA-NOVO MESTO. 51 1GNRC MRLI, čevljarstvo NOVO MESTO, Ulica za šolami. Modno krojaštvo JAKOB ŠTALCER Čevlje po naročilu in popravila. Točna in solidna postrežba. 164 NOVO MESTO. Postrežba točna. Cene nizke. 25 OSOLNIK IVO, restavracija na križišču cest kolodvor - Mirna peč - Novo mesto. (Najbolj prometna točka.) Balinišče - Vrt. - Radio. - Izborna kuhinja. - Toči pristna domača priznana trškogorska vina. Restavracija je poleg gozda. 30 JOSIP KUMAR, Novo mesto prodaja orožje, kolesa, otroške vozičke, šivalne stroje, gramofone, emajlira v ognju dvokolesa, motorna kolesa itd. ter vrši vsa v to stroko spadajoča popravila. 13 Lekarna „PRI KRONI" Ustanovljena pred 1670. letom. Mas. pharm. DOS* BERGMANN, Novo mesto. Zaloga zavojnega materijala tu in inozemskih specijalitet ter mineralnih voda. izdelovanje malinovca po Ph. S. Homeopatična zdravila. Preiskovanje urina. 192 Vencelj Skedelj izdelovatelj vsakovrstnih vozov Novo mesto, Kandija št. 34. 3 Čevljarstvo M. ČOLNAR NOVO MESTO - Kandija. Postrežba točna in solidna. Cene nizke. 16 Modno krojaštvo za dame in gospode RUDI BRUDAR NOVO mesto - Trg Kraljeviča Petra. Izvršuje vsa dela po najnovejših krojih.^ LEOPOLD KOPAČ trgovina z manufakturo, klobuki, krojaškim blagom, perilom in dežniki. Izdeluje po meri, Prodaja po najnižjih cenah. NOVO MESTO, Trg Kraljeviča Petra 63. 20 FRftNC PELKO trgovina — krojaštvo NOVO MESTO Nizke cene. Solidna postrežba. 21 Modna trgovina LINA BARBORIČ priporoča modno blago za dame in gospode. - Velika izbira. - Najnovejši vzorci. - Cene zmerne! 22 IUJA GOLEŠ trgovina manufakture, pekarija in mesnico NOVO MESTO. 23 MILKA HLADNIK modistka NOVO MESTO. 24 Kaj hočete poslušati? London, Rim, Pariz, Dunaj, Varšavo, Rlžir v Rfriki, Bukarešto, Beograd, Budimpešto, Berlin in razne druge postaje si lahko vsak večer izberete. Vse postaje dobite takoj čisto in jasno v zvočniku. Izdelava aparatov je zelo enostavna in pregledna, brez vsakih komplikacij. Posebno priporočljiva za družinske večere. Radijski aparati lastnega izdelka Vam nudijo navedene prednosti, a cena jim je zelo nizka. Prodaja tudi na obroke. Izdeluje in nudi vam „RADI0ZV0K“ Viljem Sedaj, Prodaja tudi razne radijske aparate najnovejšega sistema. V zalogi so ojačevalci, elektronke, anodni aparati kakor vsi ostali sestavni deli — Najnižje cene. 104 Ivan Klun in tovariša (prej A. Peterlin in tovariši) parna opekarna, žaga in elektrarna Ribnica (Dolenjsko) ustanovljena leta 1900. Izdeluje se zidna strešna, ponajveč sloviti ..ribniški krampar“. Obrat goni Lanzova iokomobila s 170 Hp. Zaposluje dnevno ob seziji 120 delavcev. Elektrarna oddaja obenem tok trgu Ribnici. 294 PAVEL TERDMN lesna trgovina RIBNICA na Dolenjskem. Nakupujem smrekov in jelov rezan les. 218 Trgovina z mešanim blagom in železnino FRANC PICEK, Ribnica. 220 Priporoča se gostilna pri „Matijetu“ Franc Hočevar, Velike Lašče, 295 Franja Suher gostilna in trgovina z mešanim blagom Ribnica na Dolenjskem. 293 J. ANDOLJŠEK Velike Lašče - Rašica Slovenija. EXPORT: Zobotrebci Čočkalice - Hamčajimte Zahnstocher - Cure - Dents Steccadenti. 292 Kugujtejnjiaročaite pri tvrdkah, ki oslašajo v naši knjisi! Špecerija in železnina J. Picek, Novo mesto Težakovo olje, laneno olje, klajno apno, fini amerikanski terpentin, umetna gnojila, prvovrstni Portland-cement, betonsko železo. Vsakovrstni kinč za krste in druge pogrebne potrebščine, voščene sveče, ob setvi zanesljiva semena. Suhe in oljnate barve. Arborin. Prvovrstne tuzemske in inozemske kose, brusni kamni, vodne in gozdarske žage, ameriške in druge pile Velika izbira kuhinjske posode. Točna postrežba. Zmerne cene. MEŽIKA KUSSEL nasl. F Hočevar manufakturna trgovina NOVO MESTO priporoča bogato zalogo manufakture, galanterije, letnega in zimskega perila. Izgotavlja moške obleke po naročilu. Na obroke! Solidna postrežba! Cene nizke! 145 J. PAUČIČ -- Novo mesto Trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki ter parna pekarna. 191 Marija Klemenčič trgovina s čevlji, galanterijo in ročnimi deli novo mesto, Trg Kraljeviča Petra. Sprejema vsa dela v mehanično vezenje. Tu se najceneje ažurira in entla. Zaloga vseh vrst pletenin. 93 ANT. TRAVIZAb TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN DEŽELNIMI PRIDELKI BRŠLJIN — NOVO MESTO Kupujem in prodajam koruzo, ajdo, pšenico, ječmen, rž, proso, fižol, oves, lan krompir, ježice, suhe gobe, orehe, konoplje itd. — Plačujem najvišje cene . . 116 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM * M. PRISTAVEC ▼ BRŠUIN pri NOVEM MESTU 115 Razl*čno usnje domačega in tovarniškega ^ w izdelka kakor tudi čevljarske potrebščine, vse najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah nudim na malo in veliko. Se priporoča Zahtevajte cenik! FRANC ERJAVEC usnjarna in trgovina z usnjem NOVO MESTO 29 BENCIN! AVTO OLJE! FRANC KASTELIC trgovina železnine in špecerijske robe NOVO MESTO. Priporoča svojo bogato zalogo cementa, traverz, betonskega železa, trstja, stresne lepenke in vodovodnih cevi. Orodje za vse obrte in okovje za cele stavbe in pohištva po najnižji ceni, Istotako se priporoča za nakup špecerijskega blaga. 79 VESTA šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah. Dolgoletna garancija. Na obročno odplačevanje. Tovarniško skladišče: LJUDEVIT ČOP NOVO MESTO. 10 Manufaktura JOS. KOŠIR, Novo mesto Trg Kraljeviča Petra. Velika izbira. — Najnižje cene. Točna postrežba. V zalogi vedno moško in damsko blago v vseh kvalitetah in vzorcih po zadnji novosti. Oglejte si brez obveze nakupa! 88 Restavracija MARIJA KOŠIR NOVO MESTO, Ločenska cesta št. 261. — Vedno topla in mrzla jedila, pristna domača pijača. — 138 GOSTILNA ALOJZ VINTAR Gor. Straža pri Novem mestu. Sobe za tujce. 123 Modna - galanterijska trgovina IVAN PRIJATELJ Novo mesto. 28 Trafika MIHAEL LUKMAN NOVO MESTO. k koleki, znamke, razglednice in dr. ŠTEFANIJA Podkrajšek-NOT Novo mesto 106 trgovina z južnim in domačim sadjem in zelenjavo na drobno in debelo. Kupuje in razpošilja tovrstno blago. Mesarija In prekajevalnica FRANC DOLENC, Novo mesto Stalno v zalogi vedno sveže meso ter vsakovrstni prekajeni izdelki. l Cene dnevne. Solidna postrežba. KMETIJSKA DRUŽBA v Ljubljani je najstarejša (iz 1. 1767.), največja in najbolj razširjena kmetijska korporacija v Sloveniji, ki šteje nad 20.000 udov, vpisanih v 345 kmetijskih podružnicah. — Kmetijska družba za Slovenijo ima namen pospeševati vse panoge kmetijstva z zgledi, podporami, poukom in preskrbovanjem gospodarskih potrebščin. — Njeno glasilo je ilustrovani GOSPODARSKI LIST »»KMETOVALEC« ki izhaja dvakrat na mesec prinaša poučne kmetijske spise in novice. LJUBLJANA Turjaški trg št. 3. - Novi trg. 349 Specialna mehanična delavnica za popravila tehtnic vseh vrst, merilnih priprav in nova dela. Popravila blagajn vseh vrst in njihovo odpiranje. Naprava jeklenobetonskih tresorjev itd. Ustanovljena 1855. Ustanovljena 1855. MAKS FERJAN, Ljubljana Zvonarska ulica štev. 7. , Poštno hranilnieni čekovni račun št. 11.673 Semena vseh vrst za vrt, travnik in polje na veliko in malo pri JOSIP URBANČIČ, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 8 Cenik na razpolag«. 327 4 AAA če Vaše kurje oči, bradavice, trde kože itd. ne lUUv SsriHB giffSOSC&I 911 odpravite v 3 dneh z Radio Balzamom. „Hva!a Vam za Vaš izborni Radio Balzam, s katerim sem odpravil zelo stare kurje oči. Spoštovanjem-. Mihael Zevnik, župnik, Begunje pri Lescah - Bled". Rešite se tudi Vi teh nadlog! Lonček po Din I0-— v predplačilu ali proti povzetju za Din 18'— pošlje R. COTIČ, Ljubljana Vil - Kamniška ulica ID a s ““ TEOD. KORN, Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (preje Henrik Kom) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave ter centralne kurjave. 371 [eonard treppo združene opekarne D. D. KARLOVA C dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tovarn zidno in strešno opeko najboljše kakovosti po zmernih cenah Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! g Suhe gobe plačuje najbolje SEVER & KOME. LJUBLJANA, Gosposvetska c. 5 A. VOLK veletrgovina žita in moke Ljubljana Resljeva cesta št. 4 Priporoča najfinejše banaške moke iz prvovrstnih mlinov. Specijalna trgovina krmil za prašičjerejo. Kupuje vsako količino domače pšenice, ajde in drugih poljskih pridelkov. Lastni avtomatični vaijčni mlin. Zahtevajte cenik! 66 Modroce, posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik — Ljubljana, Mestni trs št. 13 65 Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Industrija poslovnih knjig, šolskih zvezkov itd. Črtainica in knjigoveznica Ant. Janežič, Ljubljana, Florjanska ul. 14. KLEMENC PAVEL ČRNOMELJ Trgovina z vsakovrstnim lesom. 267 IVAN MANDELC Splošno strojno kolarstvo in izdelovanje smučk in športnih sančic. Kočevje Brzojav.vnasl.: Mandelc, Kočevje i St. ček. rač. 14.709 Parfumerija „Strmoii“f Ljubljana pod Trančo 1 Strokovno izbrana zaloga : parfumov, kolinske vode, potrebščin za negovanje zob, kože, nohtov in las. Toaletne potrebščine, brivske potrebščine ter vse potrebščine za maskiranje. M. MALOVIČ Novo mesto vljudno priporoča v obisk in naročilo svojega podjetja KINO „METEOR" Predstave: ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. STRODNO MIZARSTVO konces. pogreb, zavod z vso za stavbna in pohištvena oskrbo in z mrliškimi vozovi, dela po namizjih cenah! krste vedno v zalogi! Foto atelje „GV1D0“ Kandija-Novo mesto zavod za umetno povečanje slik. Izvršuje vsa fotografska dela dovršeno po najmodernejših metodah Lastni moderno urejeni atelje. 190 STROJNO PLETENJE PAULA FRANA Novo mesto, Dolga uh št. 22 se priporoča za naročila. 107 DAMSKA MODNA KROJAČNICA K. MRAZ, Novo mesto Dolga ulica št. 22 105 se priporoča cenjenemu občinstvu. JOSIP PIRNAR, sedlar in tapetnik Kandija-Novo mesto. Priporoča sedlarska in tapetniška dela. — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in solidno. 144 po najnižjih cenah Zalogo nagrobnih spomenikov, oklepov in mramprnatšh plošč priporoča JOŽE LESJAK, kamnosek Žabja vas pri Novem mestu. (Na križišču cest Zagreb Karlovec-Novo mesto.) 146 LOVRO PtJŠ, čevljarstvo posredovalnica in reklamno zastopstvo Novo mesto. ALOJZIJ LESJAK, sodarstvo Novo mesto — Kandija 107. Izdelovanje in popravila vsakovrstnih sodov in kadi po najnižjih dnevnih cenah! s A. MIDOFER, modna krojacnica Novo mesto. Najmodernejši kroj — Najsolidnejša izgotovitev Cene konkurenčne. LJUBLJANSKA GRADBENA družba z o. z. v UUBUAN!, Slomškova ulica 19 gradbeno podjetje, ustanovljeno 1923. Spada med največja tovrstna popolnoma domača podjetja. Zida vile, male in velike stanovanjske hiše kakor tudi šole, hotelska, gospodarska in ostala poslopja. Je prav posebno opremljena za gradnjo: parnih- in hidro-central in enako industrijskih poslopij, kurilnih naprav, skladišča itd. ter ima mnogo prakse ter vso opremo za izvršbo mostov, jezov, cest in železnic. Prevzema v projektiranje in gradnjo vsa betonska in železobetonska dela ter izvršuje vsa tesarska dela kakor tudi najtežavnejše strešne konstrukcije z velikimi razpetinami z uporabo lesenih predalčnih nosilcev. v Izdelovanje cementnih izdelkov: strešne opeke, dvorezne strešne opeke, cementnih cevi do dimenzije 30 cm, nagrobnih spomenikov (z dekoracijo in napisi), nagrobnih okvirjev in drugih nagrobnih olepšav, okvirjev za vrata (ročno delo), miz z železnimi podstavki, kavarniških miz, vrtnih betonskih klopi, vrtnih ograj do najfinejše izdelave. SPECIJfiLITETE: obhajilne mize, teracni tlak v raznih vzorcih, kakor ostale tovrstne izdelke za opremo cerkva. — Mizice s šahovnico — Za ostale izdelke blagovolite zahtevati posebne ponudbe Cene nizke, delo precizno in solidno. 233 Špecerijska in galanterijska trgovina. Na drobno in debelo. ALFONZ OBLAK NOVO MESTO Vedno sveža žgana kava. Velika zaloga najfinejšega ruma, čajnega peciva, kakao-a, čokolade in čokoladnih bonbonov. Velika izbira čevljev, nogavic in razglednic. 14 91 Najboljše in najcenejše so HI le usnjate I IGER" vezalke. Dobite jih v vsaki trgovini. 4 FERDO MSICOLIČ KONFEKCIJA - KROJAŠTVO NOVO MESTO A. REITZ URARSTVO, ZLATNINA, OPTIKA NOVO MESTO, Trg Kraljeviča Petra 85 Lastna strokovna delavnica Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega pribora, podstavkov. Berndorf in optični predmeti. Točna postrežba. Najnižje cene. 43 RADIJA INGELEN SO najboljša! Elektrotehnično podjetje in radijske potrebščine JOSIP OGRIZEK - NOVO MESTO Zaloga: Elektroinsialacijskega materijala, žarnic, električnih aparatov, svetiljk, lestencev itd. Radijskih aparatov in sestavnih delov najboljših znamk Gramofonov in plošč — najnovejše vedno takoj v zalogi. Izvršuje: Elektroinstalacijska dela vsake vrste. Ponudbe in proračuni brezplačno! ANTON KOŠIR, gostilna v Prečni pri Novem mestu se toplo priporoča cenjenim gostom Novomeščanom in izletnikom iz bližnje in daljne okolice. Vedno na razpolago razna topla in mrzla jedila. — Točijo se dobra domača vina ter brezalkoholne pijače. — Na razpolago prenočišča. Zmerne cene. Prijazna in pazljiva postrežba. _______ . __________________________________124 Restavracija in trgovina z mešanim blagom KARLOVŠEKJANKO Prenočišča-_ ŠMARJETA pri Novem mestu. Avto-garaže. 140 Trgovina z mešanim blagom - trafika KOCJAN IVAN Šmarjeta pri Novem mestu. Postrežba točna in solidna. 141 Gostilna pri ^NACETU** Gregorčiču KRIŽIŠČE pri Šmarjeških Toplicah. Sobe tujcem na razpolago. - Topla in mrzla jedila vsak čas. - Toči najboljša pristna domača vina. 129 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM MOLE JANKO ŠMARJETA št. 21 pri Novem mestu. 142 LEO PAULIN Parna žaga in lesna trgovina Straža pri Novem mestu. Kupuje in prodaja južno sadje, zelenjavo na debelo in na drobno. Se priporoča FU NORELI, Novo mesto. ARBOR1N priznano najboljše sredstvo za zimsko zatiranje sadnih zajedavcev, IMj sredstvo za razkuževanje živine in hlevov pri nalezljivih boleznih (n. pr. svinjski kugi, rdečici, slinovki, parkljevki itd.), SAI^S^^JL Za razkuževanje pri nalezljivih boleznih človeka, SANOFORM prijetno dišeče razkuževalno sredstvo; nadalje cepilna smola, mazavo milo, gosenični lep in podobni izdelki se dobe pri tvrdki „CHEMOTECHHA” družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne) 388 Najboljše in najcenejše barve, firnež, lake in druge v to stroko spadajoče predmete dobite le pri DRAGO FRANZ, specijalna trgovina z barvami Ljubljana, Stari trg 24 387 Btf ZjSijCIlSiSSI priporoča knjigarno: zaloga vseh slovenskih leposlovnih, znanstvenih in drugih knjig, zlasti tudi jezikovni vodiči, zemljevidi, karte za avtomobiliste in turiste itd. Izbrana dela nemške in francoske literature. Naročanje knjig in revij iz tu~ in inozemstva. Dobava v najkrajšem času. r. z. z o. z. v Ljubljani na Kongresnem trgu 19 Antikvarijat: nakup in prodaja že rabljenih knjig po zmerni ceni. Trgovina s pisarniškimi 385 potrebščinami: zvezki, papir, risarska orodja in potrebščine, nalivna peresa, razglednice i.dr. Konfekcija - Frande Derenda Ljubljana 384 A. GOTZL ded. podobarstvo, pozlatarstvo in izdelovanje okvirjev po najmodernejših vzorcih. Pozlačenje stolpnih jabolk ter lesenih lestencev in popravila. Ljubljana, Kolodvorska ulica 27 na dvorišču — in Dunajska cesta 17. 383 , ORIENT” s Vid Aberšek družba z o. z. Ljubljana ponikljanje in splošno galvaniziranje raznih delov. Brušenje kovin in jekla. Ljubljana, Karlovška cesta 2 Tovarna oljnatih barv, firneža, lakov in steklarskega kleja. 380 OJ co K) F. K. KAISER, LJUBLJANA, puškar in trgovec z orožjem, Kongresni trg št. 9 Priporoča svojo bogato zalogo pušk, samokresov, lovskih potrebščin in umetni ogenj. Kr. zaloga smodnika. Topič „Salut“. Popravila se izvršujejo točno in po najnižji ceni. \r Čitatelj EDO IVANUŠ KRŠKO vpoštevaj vedno trgovina z mešanim blagom. samo tvrdke Eksport suhih gob. ki oglašujejo 391 v tej knjigi! 39 la IVAN KAPEU LJUBLJANA VII (Šiška), Aljaževa cesta št. 4. Izdeluje in popravlja bakrene predmete: za kemično industrijo, pivovarne, tovarne za špirit, tovarne klobukov in slamnikov, kanditov in bonbonov. Izvršuje naprave: za tanin in ekstrakt, kompletne naprave za barvanje, destilacijske aparate, duplikat-kotle, sirne kotle za parno ali direktno ogrevanje, rezervarje, cevi, kurilne in hladilne kače, T in + kose, kolena, armature, vsakovrstne kotle za žganjekuho, kotle za kuho in pranje. Poštni čekovni račun št 14.504. 356 kosmetika. Krema „Zoraida“ je najbolj dovršen preparat sedanjosti v dosego mladeniško cvetoče lepote. Vsaka dama naj jo uporablja tudi pred pudranjem. Lonček stane Din 12 50. „Zoraida“ milo je za dame nežne in občutljive kože. „Zoraida" puder v vseh barvah kakor: beli, roza, naturel, ocre, rachel. „Me!itis“ krema t. j. pomada iz naravnega voska, čist proizvod iz rastlinskih sokov, ki se uporablja z odličnim uspehom proti lišajem, razpokanju kože in hrapavosti lica. Moški naj jo rabijo pred in po britju. „Liljan“ krema po receptu znanega nizozemskega kosmetika dr. Broemea, Edino po kakovosti nedosegljivo sredstvo proti pegam. Lonček samo Din 12'50. „Eau de Cologne Fleur d’flmour“, posebnost vsake modne dame, specijalna ko-lonjska voda v kvaliteti in nad vse bujni dišavi. Stekleničica od 100 gr Din 35'—. Parfum „Opera“, diskretni in najmodernejši parfum, svetovna znamka današnjosti. Stekleničica od 30 gr Din 40 —. Razpošilja proti povzetju ali proti predplačilu. URAN-PARFUMERIJA LJUBLJANA, Mestni trg 11. 368 Kupujte domače proizvode! Vanilin sladkor 366 SPRINGER ALOJZ gostilna in parna pekarna — Trebnje št. 24 nudi gostom najboljšo in najcenejšo postrežbo. Na razpolago prenočišča, vedno gorka in mrzla jedila ter prvovrstna dolenjska in štajerska vina. 60 Josip Zupančič strojarna in prodaja usnja Trebnje (Slovenija) 62 Stanko Jutraž trgovec Trebnje Nakup in prodaja vseh deželnih pridelkov. 61 Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Ivan A. Grosek, Trebnje Zaloga sladkorja, soli, petroleja, bencina, železa, cementa in radenske kisle vode. — Najcenejši nakupni vir za vse vrste usnja in oblačilnega blaga. — Popolna oprema za ženine in neveste 63 Splošno kleparstvo Kmet Ferdinand Trebnje Izdeluje vsa kleparska dela. Cene nizke. Hitra postrežba. 175 Fran Strah, Nima mlekarna in sirarna priporoča svoje izdelke: sir in čajno maslo. Ceniki na zahtevo. 134 BAN IVAN lesna industrija in trgovina parketna tovarna Trebnje 137 Priporoča se Martin Kolenc gostilna, Mirna 135 GUTMAN IN VIDMAR damsko in moško krojaštvo — TREBNJE št. 12 Priporoča svojo delavnico. Točna in solidna izdelava. Cene zmerne. 143 lOOa Vedno kupujte in naročajte samo pri tvrdkah, katerih oglase najdete v naši knjigi! Obiskujte samo hotele, restavracije in gostilne, katere priporoča naša knjiga! iooa Restavracija Jos. Pouia — Novo mesto Trg Kraljeviča Petra (poleg magistrata) se priporoča cenj. gostom in tujcem. — Staroznani renomirani lokal. Priznano najboljša kuhinja in izbrana domača vina. Toči najboljše pivo. Tujske sobe. _______________ 100 Na svoji vinogradni posesti Trška gora pri Novem mestu prideluje A. SUŠNIK, LJUBLJANA trgovina z železnino priznana, prvovrstna, zdrava, kvalitetna, na razstavah odlikovana vina najboljših vrst: portugalka, rizling, silvanec, veltlinec, traminec, neuburger itd. 404 A. ŽIBERT trgovina s čevlji Ljubljana Prešernova ulica Nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo čevljev domačega in tujega izdelka najboljših svetovnih tvrdk. Vedno velika izbira po naj-405 nižjih cenah. Pletilne stroje tovarne Vfalter, Univerzalne raše! stroje, Popolni strokovni pouk v pletilstvu, Potrebščine za pletilne stroje, Volno in iioniiiaž v naivečii izbiri nudi po najnižjih cenah in znani solidni postrežbi od leta 1909 obstoječa tvrdka F. ICOS, Ljubljana Židovska ulica 5 Telefon 22—93 403 „ECaESIA“ LJUBLJANA, Prisojna ulica 5. Izdeluje: Zavod za cerkveno umetnost. POprdVljd l mašne plašče, pluvijale, dalmatike, ve--vsakovrstna cerkvena oblačila, zastave, lume. cerkveno perilo, zastave mo n- Lastna pasarska delavnica in delav- slike itd. po najnižjih cenah. — Pozla- strance, kelihe, ciborije, svečnike, le- njca za izdelovanje cerkvenih para- tltev in posrebntev ali poniklanje me- stence, umetniške božje slike ter vse, za mpntnv '/astav Pie talnih predmetov izvršimo najsolidneje notranjo opremo cerkve potreb, predmete. ’ ’ z garancijo. August Agnola Ljubljana — Dunajska cesta štev. 10 — Telefon štev. 2478 ★ Zaloga stekla in porcelana, zrcal, šip in svetiljk. — Kompletne opreme za hotele, kavarne, restavracije, gostilne ter gospodinjstvo sploh. Luksuzni predmeti. Stavbno in umetno steklarstvo. 401 POSOJILNICA r. z. z n. z. v ČRNOMLJU. Posojilnica je najstarejši denarni zavod v Črnomlju. Posluje v svoji lastni hiši. Posojuje denar po najnižji obrestni meri na vknjižbo in na osebni kredit. Posluje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike od 9.—12. in od 14.—16. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Rezervni fond 500.000 Din. 260 Pripor prvi belokranjski umetni mlin na valjčke „ZDR9" d. z o. z. ČRNOMELJ. oča se Lesna industrijska družba in parna žaga „Z0Rfl“ d. z o. z. ČRNOMELJ. Tel. inter. 4. Tel. inter. 4. 270 Pekarija KASTELIC IVAN pripc vsakovrsten kruh, priznano najfinejše drobno pecivo, črn kruh iz pristne ržene moke. NOVO MESTO, Ljub Slaščičarna KASTELIC VIKTOR troča mnogovrstno čajno pecivo, različne čokoladne bonbone, torte itd. Ijanska cesta št. 105. 86 1 F F F Mesarija in prekajevalnica ANTON KONCILJA Novo mesto (poleg rotovža) priporoča vedno sveže in prekajeno meso ter vsakovrstne mesne izdelke, ki jih ima stalno v veliki izbiri. Lastne hladilne naprave. kupuje živino in prešiče, ki jih plačuje po vsakočasnih najvišjih dnevnih cenah. ■iigijenični obrat. Točna postrežba. 102 ČEVLJARSTVO LEOPOLD CIGLER NOVO MESTO, Tesarska ulica 166. Izdeluje čevlje vseh vrst po meri. g5 F. STRAJNER strojno pletenje NOVO MESTO št. 47. 91 Gostilna pri »SEDLARJU« Kandija. Mrzla in gorka jedila, prvovrstna domača vina, vseh vrst likerji in žganje. Tujske sobe, avtogaraže, konjski hlevi, javna tehtnica. Solidna postrežba. Cene zmerne. 92 ALOJZIJ MORE Izdelovatelj soda vode in pokalic. American kola limonade. Prevozništvo s tovornim avtom oseb in tovora. NOVO MESTO. 99 Modistinja IDA ANDREJČIČ NOVO MESTO se priporoča cenj, damam za izvršitev vseh modistovskih del. Stalno v zalogi moderni klobuki In slamniki. 98 Sobni slikar in pleskar ALOJZIJ VALANTIČ NOVO MESTO. Izvršuje vsa pleskarska, soboslikarska in slikarska dela po najmodernejših vzorcih, točno, strokovnjaški in solidno. — Cene po dogovoru najnižje. 97 HOTEL - RESTAVRACIJA fiUNION#<, Novo mesto. • Komfortne tujske sobe. Vsak čas topla in mrzla jedila. 11 KNAFLIG & MIRTIČ ključavničarstvo in vodovodne instalacije Novo mesto - Kandija. 9 KONRAD GORCJPIČ stavbno, galanterijsko in ornamentno kleparstvo NOVO MESTO - KANDIJA. 6 PETER GORUPIČ kovač in podkovski mojster KANDIJA. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po solidnih cenah. g NOVOBOR, splošna industrijska d.d. NOVO MESTO - UUBUANA. Dobava in montaža raznih industrijskih strojev vseh vrst. Električna hidro-centrala v Luknji pri Novem mestu, parna žaga, instalacija hišne razsvetljave, električnih hišnih zvoncev, telefonov, strelovodov i. dr. elektrotehničnih aparatov vseh vrst. ------------Zahtevajte prospekte, cenike in ponudbe!---------------------------- ___________________ 57 Alojzij Grilc izdelovanje nepremočljivih pokrival za konje, vozove in sedlarski izdelki Novo mesto (Jugoslavija). 19 KAROL JEVŠČEK mizarska tovarna Kandija — Novo mesto. Izdeluje vsa stavbna in pohištvena dela kakor tudi portale. Umetno mizarstvo z najsolidnejšo izdelavo. v v SIMČIČ RAFAEL, avtobusno podjetje STIČNA. Omnibusna jutranja in večerna zveza Stična-Žužemberk in obratno. Ob sredah in sobotah zveza tudi pri popoldanskih vlakih. Taksometer: 4sedežni luksuzni avto za prevoz oseb in tovorni l1/2 tonski za prevoz raznega blaga, pohištva itd. vedno na razpolago. Za omnibus po oblasti določene cene. Za luksuzni in tovorni avto skrajno kalkulirane cene ali po dogovoru. = —.Naročila prosim na gornji naslov! ===== Trgovina z mešanim blagom BREGAR FRANC MULJAVA pri Krki. 150 Gostilna pri „BORŠTNIKU“ na KRKI (Videm). Kegljišče v najboljšem stanju. Topla in mrzla jedila vsak čas. Cene nizke. 152 Gostilna pri „OBRŠČAKU“ MULJAVA pri Stični pri Jurčičevem domu. Solidna postrežba. Cene zmerne. 151 Mesarija in restavracija FAGINI OSVALD STIČNA pri kolodvoru. Sobe za tujce. Vedno gorka in mrzla jedila na razpolago. Točijo se pristna domača dolenjska vina. Cena solidna. Postrežba točna. 156 Sedlarski in tapetarski moj STIČNA pri kolo Izdeluje vsa v to stroko spadajoča ster l\?AN ERŽEN LtNb dv0rU‘ ZMERNE. dela točno in solidno. — 149 Lekarna Mr. Ph. Spira Vrankovič, Črnomelj Zaloga vedno svežih tuzemskih in inozemskih specialitet, obvezil itd. — Zdravila za živino. Anton Plut trgovina Črnomelj, Glavni trg 9. Zaloga usnja in čevlj. potrebščin po najnižji ceni. Galanterija in špecerija. Zastopstvo šivalnih strojev in posne-malnikovza mleko znamke „Diabolo“. Zavar. zastopnik »Jadranske zav. družbe". 256 _______________________254 Janko Papež splošno kleparstvo V" v Črnomlju Sprejema vsa stavbna dela. Najsolidnejša izdelava. 255 Zurc Josip, Semič - Dvor — Krupa — Gradac Lesna trgovina, eksport oglja, eksport sadja in brezalkoholnih sadnih sokov. Opekarna, eksport hrastovih dožic. — Letovišče; Grad Krupa, Gostilna Dvor. Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Semiču. 261 J. KNIFIC Stražišče pri Kranju (Slovenija) Ježimo Brzojavni naslov: KNIFIC, STRAŽIŠČE. TeleFon interurban štev 2. Železniška postaja KRANJ. Tekoči račun pri Podružnici Gospodarske Banke v Kranju. Poštno čekovni račun 11.071, Ljubljana. Priporoča svojo bogato zalogo spredene žime za žimnice (Rosshaar) od preproste do najfinejše vrste po najnižjih cenah. Vzorce razpošiljam na zahtevo franko in brezplačno. 90 HRANILNICA IN POSOJILNICA v ŠT. RUPERTU pri Mokronogu r. z. z n. z. Ustanovljena 1.1900. Račun poštne hran. št. 15.115. Zadruga sprejema vloge na knjižice in tekoči račun od vsakega, čeprav ni njen član, in jih obrestuje po 5%. večje vezane vloge po dogovoru. Rentni davek plačuje iz svojega. Članom daje posojila na vknjižbo po 7%. Uradne ure so ob nedeljah, praznikih in četrtkih od 8.—10. dop. 235 BftJC ALOJZ pekarija MIRNA. Božidar Zajc gostilna in zaloga piva Bistrica - Mokronog. 132 IVAN MARIN trgovina z mešanim blagom MIRNA. 133 JOSIP M. ANDOLJŠEK trgovina z mešanim blagom in čevljarstvom MIRNA. ' 129 Izvršuje trpežno, solidno, po najnižjih cenah. Tovarna pil in parna žaga Brata Kolenc Mirna. O 136 Strojno mizarstvo FRANC PEČEK družba z o. z. MIRNA. Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Specijalist za lesene stopnice vseh vrst. Cene zmerne. 170 Trgovina z mešanim blagom, manufakturo in železnino FRANC KNEZ ŠT. RUPERT na Dolenjskem. 236 DROGERIJA „ KRK/V' NOVO MESTO. Parfumerija. - Fotomanufaktura. # Nudi po najnižjih cenah droge, kemikalije, zanesljiva sredstva za čiščenje vina, žganja itd., gelatino, citronovo in vinsko kislino itd. Esenco za rum in likerje. Razna preizkušena sredstva za pokončavanje miši in podgan. Sirišče za mleko in barvo za surovo maslo. Redilni in krmilni prašek za govedo, konje, prašiče in drobnico. Potrebščine za dojenčke, redilne moke, razkuževalna sredstva, vata in obvezila. Razna toaletna mila in toaletne potrebščine, parfume itd. Fotografske aparate, papirje in plošče vseh velikosti, najboljših svetovnih znamk in vse pripadajoče potrebščine. Velika zaloga gramofonov In plošč prvovrstnih znamk! 71 JOSIP TURK trgovina z mešanim blagom in žganjem NOVO MESTO. A. PAUSER zaloga špecerijskega blaga in železnine NOVO MESTO. 18 72 ANTON PETRIČ, Novo mesto. Eksportna trgovina lesa. Letni promet okoli 1400 vasonov drv, hlodov, oglja, pragov ter trdega rezanega lesa. Vedno kupuje gozdove po najvišjih dnevnih cenah. Bančna zveza: Ljubljanska kreditna banka, podružnica Novo mesto. Čekovni račun: Ljubljana 13.989. Brzojavi: Petrič Novo mesto. Telefon štev. 20. 163 Viktor Kozina Novo mesto. Veleprodaja tobaka. Galanterija. 148 JOŽE FERLIČ mehanik - avto delavnica NOVO MESTO. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. Popravila točno in po najnižji ceni. 59 MATIJA WACHTER, urar NOVO MESTO trgovina z zlatnino, srebrnino, optiko, gramofoni, radijskimi aparati. Izvršuje popravila točno. Velika izbira gramofonskih plošč. O j*T i- s jr -g o. M< ca ca _ CZ> s r° (P m 70 Z Ir n w n> 0Q 7T o c/s u < u 3 s s n =r — < 3 c« O Z m rr- ui Ql 0) * ■ Z O < o 3 fD Ui O Moderni higijenski brivski damski saloni IVAN SVETEC - Novo mesto Trg Kraljeviča Petra št. 94. Brivska dvorana. Damski saloni. Specijalno striženje modernih frizur z električnimi stroji. Ondulacija. - Vodna ondulacija. - Manikiranje. - Umivanje glave. Masiranje. - Prvovrstna postrežba. - Parfumiranje. 32 TVORNICA CIKORIJE Zahtevajte jo povsod! 321 Kolesa znamke dobrih poznavalcev! Jugoslovanske Steyer tovarne družba z o. z. Ljubljana Frankopanska 21. Telefon 2181. 328 s3Pt ta Dolenjcem v trajen sponiD se priporoča centrala za splošno gramofonijo na Miklošičevi cesti št. 34 blizu glavnega kolodvora. Največja in najstarejša veletrgovina gramofonske stroke. Vsak dan novosti! Krasni slovenski posnetki na ploščah! Prvovrstni elektr. ojačevalci za prenos gramofonske godbe v restavracijah, kavarnah, kinematografih itd. Najfinejše igle, nadomestne dele, peresa itd. dobite pri nas. Lastna delavnica za popravo in predelavo gramofonov. Telefon 33-83. Ceniki in seznami plošč zastonj. 319 ANDREJ AGNITSCH kleparski fHOJSter (obs. drž. obrtne šole v Gradcu, stavb. odd. ter višje Nem. strok, šole za pločevinasta dela v Aue na Saškem) Novo mesto Vsa stavbno kleparska dela, razna krovska dela, strokovnjaška naprava in oskrba strelovodov. (Tvrdka je doslej izvršila vsa večja ter veliko večino manjših stavbno kleparskih del v novomeškem okolišu.) Izdelovanje pločevinastih predmetov iz vseh kovin, kovinotiskarska dela itd. Stalno v zalogi: bakreni kotli za žganjekuho in za krmo (ali tudi izdelani po po želji), trtne škropilnice, črpaljke za gnojnico, točilnice za med, vseh vrst pločevina itd. Zastopstvo in zaloga „ALFA“ brzoparilnikov in mlekarskih pripomočkov. Sodobno opremljene delavnice, električen pogon, stalno nad 10 zaposlenih, priznano solidno poslovanje. Ustanovljeno leta 1884. 81 Vozni red avtobusne proge Novo mesto -- Krško Velja od 20. maja 1080. Dnevna vožnja km POSTAJE km Dnevna vožnja 7 1245 1 Novo mesto gl. trg in gostilna Ferlič . . • ■ o 51 9 17-35 7-06 12 26 3 Mačkovec pri g. Kastelcu . . 1 48 856 17-29 7i 2 1232 6 O Lešnica, križišče 45 8-51 17-22 7 16 12 37 7 * Št. Peter pri pošti . . A 44 8 45 1718 7 20 12-40 8 Otočec pri mostu 43 8-41 17-15 7-25 12-46 11 Kronovo, gostilna Hasl 40 8-35 17-10 7-26 12-47 Družinska vas 8-32 17-08 7-30 1251 13 Šmarješke toplice 38 830 17 7 40 13-03 16 Šmarjeta, gostilna Karlovšek 35 8-25 16-54 746 1309 19 Zbure, križišče 32 8 17 16-37 7-58 13 23 23 Škocijan, na trgu in gost. Globevnik . . . 28 8 05 16-25 8-05 13 30 26 Dobruška vas 25 7-57 16-02 810 13-35 28 Dobrava, križišče, za Št. Jernej 23 752 15-57 8-18 13 43 32 Zameško, križišče, za Kostanjevico . . . 19 7-44 15-49 8-27 13-53 36 Smednik, križišče, za Rako 15 7-35 15-40 8 44 14-01 40 > f Rimš, križišče, za Rako . . $ N 11 7-21 15-19 8-50 14 08 44 "o Velika vas, gostilna Urbanč ■g 7 7-14 15-12 855 14-15 48 £ Leskovec j. . . S 3 7 10 1506 9 14-21 51 O. Krško, gostilna Vanič in pri pošti .... C — 7 15 Direktna vožnja Novo mesto — Krško 45 Din. Odhod vlakov za zvezo z avtobusom: iz Nov. mesta ob 18 06 proti Ljubljani iz Krškega ob 9‘16 » Zagrebu » » » 10 15 » Zid. mostu » » » 1433 » Zagrebu Prihod vlakov za zvezo z avtobusom: v Krško ob 610 iz Zidanega mosta v » » 6'56 iz Zagreba Novo mesto - Kandija v » » 14-17 iz » Sprejemalo sc »a.-očila v * ’ 14 33 iz Zidanega mosta za avtobusne izlete. Ljubljana — Miklošičeva cesta, Jesenice — Hotel Triglav, Ptuj — Minoritski trg, Novo mesto — Ljubljanska cesta. Naslov: Uprava „S love n ca" Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Oglasi v „Slovencu“ imajo vselej uspeh! Naročila sprejemajo in dajejo vsa pojasnila: Uprava ,,Slovenca“ v Ljubljani in vse njene podružnice. H. F. PODLOGAR trgovina z mešanim blagom 154 STIČNA PRI KOLODVORU 239 Andrej Bernik Višnja gora Izdelujem in prodajam klobuke in čepice po najnovejši modi. V zalogi imam tudi vse izdelke iz klobučevine, kakor copate, čevlje itd. Popravila točna, v estetskem duhu! Cene nizke. Postrežba solidna. Franc Zalar izdelovatelj oblek in čepic po ugodnih cenah. V zalogi blago, konfekcijski izdelki. Izdeluje tudi po meri. Višnja gora 240 Marija Groznik trgovina z mešanim blagom Višnja gora 242 Gostilna Rebolj Franc Krka (Gmajna) Sobe za tujce vedno na razpolago. Cene nizke. Točna postrežba. Prva najstarejša dolenjska vrvarna FUGEC IVAN — Višnja gora 29. Izdeluje do najfinejše izdelave vrvi, štrange, mreže in sploh vse v to stroko spadajoče izdelke. Ročno delo. Nainižje cene. Prevzema v izdelavo tudi vsako količino prediva. 339 Gostilna in prenočišče I9N3C NSCIFGII — Višnja gora Tujske sobe. Dobra domača in štajerska vina. Topla in mrzla jedila. Cene nizke. Postrežba solidna. Občuje se slovensko, nemško, italjan- sko, češko in srbo-hrvaško. 241 J. Bašar mlin, gostilna s prenočiščem, trgovina z mešanim blagom. Občina Dedni dol pri Višnji gori, Slovenija. 338 Slipetar na Otoku 3racu 45 časa daleko od Splita. Dnevna veza. Veliko divno pješčano kupalište sa biser čistim morem. Moderno uredjeni hoteli i privatna konačišta sa umjerenim cijenama, zdravom pitkom vodom i električnim osvjetlenjem. Kupalište osobito prikladno za djecu. Kupanje samo 1 dinar. Liječenje groždjem kg Din 3'—. Krasni izleti morem po okolici. Informacije i prospekte šalje Kupališno povjerenstvo Supetar. 113 g&Sšžil SUSAK /LJAČ JADRANSKE Specijalm Tipovi Črnih i Bijelih Vina. u buradima od 50 litara dalje ///>^^ ~ m &\9°0Av pv_o Tražite samo vino sa mojom oznas fkom na grlu flaše za zajamčenu prvo-trazrednu vrst dalmatinskog vina S HOTEL PENSION Vila Ružiča Crikvenica prvorazredni pension u rajonu vila. Cijena soba i penzije Din 85, 95, 105. 110 fl. TURK gostilna, trgovina in destilacija sadnega žganja Višnja gora g Pension, kavana i restaurant RAB - GRADSKA LOŽA vlasnik: Groš Marčič na obali sa izvrsnom bečkom i do-mačora kuhinjom. Potpuni pension dnevno u predsezoni i poslije sezone Din 75, u glav noj sezoni Din 85 (uračunajuči kupal. taksa, posluga itd.). Prospekte na zahtjev šaljemo. PARK HOTEL SUŠAK Prvorazredni obiteljski pension. Nalazi se u najlep em položaju Su-šaka na samoj raorskoj obali. U sredini vrlo ljepog vlasiitog parka. Prekrasan izgled na eijeli Kvarnero. VJastito kupalište. — Prvorazredna kuhinja. — 1 razite prospekte. 114 Cotosrafski 9 atelje ERJAVEC JANKO STIČNA pri kolodvoru Izdeluje vse v fotografsko stroko spadajoča dela. Fotografira tudi na domu. Cene solidne. Točna postrežba. 158 Gostilna RECELJ JANKO ŠT. JERNEJ. Vrt. Prenočišča. Avtogaraža. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Točijo se pristna domača lastna vina. Prvovrstna gostilna, toči priznano dobra dolenjska vina. Postreže vsak čas s toplimi in mrzlimi jedili. Ob cesti, ki veže Št. Jernej-Škoc-jan, (ob avtobusni progi Novo mesto-Krško) v neposredni bližini reke Krke z obalo, jako pripravno za kopanje. 181 JOSIP ZAGORC manufaktura, špecerija, galanterija, trafika ŠT. JERNEJ, Dolenjsko. Hitra in solidna postrežba. Velika izbira! Najnižje cene. TRIUMPH-AVTO družba z o. z. LJUBLJANA Zastopstvo konzorcija Osebni avtomobili vseh tip k in 0 sedežni 509fl - 514 - 5Z0 - 5Z1C- 521H - 5Z5H - 5Z5S tovorni za vse svrbe in obtežbe od 2 do 7 ton GZ1H - 6Z1RL ■ SPAZ5110 - SPA30 - 31 - 34 Skladišče vseh rezervnih delov in pisarna DUNAJSKA CESTA št. 31 - Telefon 2187 Stalna razstava avtomobilov vseh tip Medvedova cesta (zraven Gorenj, kolodvora) Najmoderneje urejena specijalna delavnica za popravljanje vseh vrst avtomobilov in garaže CELOVŠKA CESTA št. 38 Telefon 2663 Zastopstvo gume „Pirelli“ 303 Miinske stroje, mlinske kamne, mlinske-tehnične potrebščine, la gonilna jermena itd. priporoča tvrdka Čadež & Brcar Ljubljana Kolodvorska ul. 35 314 Priporoča se novoustanovljena tvrdka JOSIP ZALTA & C0-, LJUBLJANA Dunajska cesta 9 Za nakup nosilk, cementa, storja vsakovrstnega okovja, posode in vsega, kar spada v našo stroko. — Najsolidnejša in najcenejša postrežba. 305 Šivalni stroji 332 Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev v lastni tovarni. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji Adies* Kolesu iz prvih tovarn IMopp, StyriUayser,Iieio. Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. IVAN *IAX in SIN, Ljubljana Gosposvetska cesta 2 Daje tudi na obroke! Ceniki franko in zastonj ! 307a Tea Import d.zo.z. Ljubljana, Aškerčeva ul, 3 Splošno znane „Buddha“ čajne mešanice 6g. trgovci, zahtevajte cenike! SLOVENIM - TRANSPORT DRUŽBA Z O. Z. Ljubljana, Miklošičeva cesta — Naslov brzojavkam: Sloveniatransport Špedicija. Mednarodni transporti. Carinska špedicija, ocarinjenje uvozne in izvozne tranzitne robe. Preselitve Strojni transporti. Žel. carinski, revizijski in tarifni biro. Skladišča. Reekspedicija Zbirni promet v tuzemstvo in inozemstvo. 322 & Dežnike in solnčnike v največji izbiri priporoča po nizkih cenah L. MIKU Š, Ljubljana Mestni trg št. 15. IVANKA ŠMALC trgovina z moškimi in damskimi klobuki ter kožuhovino LJUBLJANA MARIJIN TRGI. 297 Veletrgovina T. HENCINGEH, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 43. Delikatese. Koloniale. Velepražarna za kavo in mlin za dišave. Velika zaloaa mineralne vode. Gostilna. 301 ANTON ŠKOF, Ljubljana Pred Škofijo 16. Galanterija in blago za božja pota, na debelo in drobno. 248 Restavracija in gostilna „Hotel Lloyd“ Ljubljana, Sv. Petra cesta 9 se priporoča potnikom iz Dolenjske. 300 Diokota Ma od Iti naprti najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika in posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ,,TRIBUNA“ F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. 247 JAKŠA & Co., družba z 0. z. LJUBLJANA VIL, Celovška cesta 71. Kovinska industrija: izdeluje rinčice in kljukice za čevlje, pisemske spojke, vlasnice, krampone, okovice, sponke, kovinaste gumbe, ploščice, podko-vice, razne množinske predmete itd. Kartonažna tovarna: izdeluje škatlje in zaklop-nice vseh vrst in oblik : navadne in Iuksusne, etikete, signature, kapselne za praške, kuverte za recepte, vrečice, kornfete, mape, registratorje in splošno kar-tonažno ambalažo za industrijo in trgovino. Brzojavni naslov: Tovarna JakSa, Ljubljana 7« Telefon: 3142. 298 Mil KAROL USSAR,tovarna teh,nic MJl MARIBOR, Plinarniška ulica št. 17. 4*L-Vy$|VyB=======a. Izdelovanje vseh vrst tehtnic. Prevzema vsa popravila, ; ^ ki spadajo v to stroko. Zahtevajte cenike! „KUVERTA“ d. Z O. z., Ljubljana Tovarna kuvert in konfekcija papirja 249 Vožarski pot 1. '"" - Karlovška c. 2. Velepražarna „PROJA‘ družba z o. z. LJUBLJANA Aškerčeva 3, teief. 24-48. Izdeluje prvovrstno sladno kavo „PR03A". Vedno sveže pražena kava po najnižjih dnevnih cenah. Solidna postrežba zagotovljena I Gg. trgovci, zahtevajte cenike I 307 .MANA" Tovarna kanditov in mlenje dišav in soli družba z o. z. LJUBLJANA. _______ 306 ANTON ŠIMENC izdelovanje čopičev in ščetk na drobno in debelo. LJUBLJANA 308 Gosposka ulica 10 (Resljeva cesta 2). Srečko Potnih in drug Ljubljana Metelkova ulica 13. Parna destilacija esenc, eteričnih olj, sadnih sokov, marmelad itd. nudi la malinovec la limonado la orangeado marelčno marmelado nektar slivovo jabolčno „ melange „ Esence za rum, likerje in žganje. 309 Veletrgovina A. ŠARABON LJUBLJANA. Uvoz kolonijaine robe. Veletrgovina z deželnimi pridelki. Velepražarna za kavo. Mlini za dišave. Glavna zaloga rudninskih voda. Ceniki na razpolago. DAVORIN ONIČ - Ribnica. Velika izbira manufakturnega blaga, lep sortiment klobukov, galanterije, vsakovrstnega steklenega blaga, vsakovrstnih šip, špecerije, železnine (posebno mizarskih potrebščin), usnja. Velika zaloga moke, ovsa, koruze in drugih poljskih pridelkov, ki jih kupuje direktno od kmetov iz Bačke in Banata. Gostilna s prenočiščem, najlepša dvorana, izvrstna jedila in pijače. 228 F. NOVAK trgovina z mešanim blagom in železnino RIBNICA. 227 Trgovina z usnjem F. PETERLIN RIBNICA. MARIJA KLUN trgovina z mešanim blagom RIBNICA, Dolenjsko. 225 CIRIL PICEK, Ribnica posreduje nakupovanje in prodajo okroglega, obdelanega in rezanega lesa od jelke, smreke, bukve, hrasta, belega javorja in lipe. Korespondenca: nemška, italijanska in francoska. 224 Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki FRANC PIRKOVIČ RIBNICA, Dolenjsko. Bogata zaloga manufakture, galanterije in špecerije ter žita in moke. Posojilnica v Ribnici res. zadrusa z omejeno zavezo. Ustanovljena 1888. Uraduje za stranke vsak delavnik od 9.—12. v lastni hiši v Ribnici št. 62. Sprejema vloge od vsakogar na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 5% na leto. Rentni davek plačuje iz svojega Posojila daje le zadružnikom proti vknjižbi Solidna in točna postrežba. Konkurenčne cene. 221 ali poroštvu. Vlos nad 13 milijonov Din. 157 Veletrgovina z vinom FRANJO JAKOVAC JASTREBARSKO. Zastopnik RAJKO PICEK, RIBNICA (Dolenjska). Vsakovrstna dolenjska in hrvaška vina po najnižjih cenah. Postrežba točna In solidna. 219 Insip Divjak trgovina z mešanim blagom Ribnica. Velika izbira klobukov, čepic, kravat, čevljev, perila in oblek. Bogata zaloga špecerije, stekla, porcelana, železnine, posode. - Manufakturno in galanterijsko blago. 222 Trgovina z mešanim blagom, špecerijo, manufakturo i dr. M. POKOVEC 223 RIBNICA, Dolenjsko. Točna postrežba. Nizke cene. Trgovina z mešanim blagom 1. BRUDAR, Št. Jernej se priporoča p. n. odjemalcem. 216 Priporoča se Brivnica TANČAK ŠTEFAN, ŠT. JERNEJ poslovodja RECELJ ANTON. 204 ANTON LAMPE pekarna in žganjetoč ST. JERNEJ. 206 Trgovina z mešanim blagom AT Hvastja & Skerbec St. Jernej. 205 Priporoča se Gostilna BUČAR-ČAMPA IVAN ŠT. JERNEJ poleg dirkališča. 207 MLAKAR FRANC gostilna ŽUŽEMBERK. Sobe za tujce, gorka in mrzla jedila. 195 FRRH30 PIRC, trgovina z mešanim blagom ŽUŽEMBERK. ___________ 194 29. 6. na Petra in Paula stalno KONJSKA DIRKA za vozače in jahače V Št. Jerneju na Dolenjskem. LJUBLJANA Tele*. Intcrurb. 26-45. Telegi-.: Slonliotel. Sloviti prvovrstni hotel, moderno opremljen. Komfortne dobre postelje. Pozorna postrežba, snaga v načelu. Centralna kurjava Dunajski restavrant. Elegantna kavarna. V poslopju parne, kadne kopeli in kopeli na vroč zrak, kakor tudi maser in frizer. V središšu prometa nasproti glavne pošte. Postajališče cestne železnice, ki voii s kolodvora na Glavni trg. V bližini opere in promenade. Avlotaksi, izvoščki, postreščki pri roki. Sestajališče trgovskih krogov, tujcev in letoviščarjev. Avtobus za vse glavne vlake. Cene solidne. Lastnika: Hedžet & Koritnik. HOTEL MIKLIČ UUBUANA nasproti glavnega kolodvora. Novozgrajen, moderno urejen, 72 sob, tekoča voda, centralna kurjava, lift, kopalnice, priznana dobra kuhinja in pijača. NIZKE CENE. 312 Največja izbira češkega in angleškega blaga. A. & E. SKABERNE LJUBLJANA. Velika kavarna in restavracija v Kočevju Priznana dobra kuhinja. Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Lepi zračni prostori. Prvovrstna postrežba. Vsi časopisi vedno na razpolago. 288 Za obilen obisk se priporoča Klemenčič Josipina. M. Kajfež, gostilna Kočevje Prvovrstna huhinja. Dobra dolenjska ter hrvaška vina in prenočišče. Cene zmerne. Postrežba solidna. 282 Jos. Hutter, brivec Kočevje, Ljubljanska c. Moderni salon za gospode. Amerik, brivski stoli. 284 Marlncelj Peter HoladuopsHo restsurscijo, Kočevje Vsak čas gorka in mrzla jedila. Pristna štajerska in dolenjska vina. Solidne cene in najboljša postrežba. Se priporoča P. Marincelj. 285 J, Hacher Trgovina z železnino, špecerijo in barvami v Kočevju priporoča svojo zalogo po nizkih cenah in solidni postrežbi. 287 Izidor Pavlin splošno mizarstvo in zaloga pohištva Grosuplje Prevzema vsa mizarska dela. 159 Fotografski atelje Jos. Dornig Kočevje 286 Trgovina z mešanim blagom, knjigarna, velika prodaja tobaka Mat. Rom jun. 231 Kočevje, Trg Kralja Aleksandra 89., 92. Ustanovljena leta 1875 Jos. Rajšter, slaščičarna Kočevje priporoča cenj. občinstvu vsak dan sveže pecivo in slaščice kakor tudi naročila o slavnostnih prilikah. 283 Lesna industrija d. z o. z. — parna žaga — Kočevje Brzojavi: LESNA KOČEVJE — Tek. račun: Ljubljanska kreditna banka, Zadružna gospodarska banka podružnica Kočevje. Rezani les: jelka, smreka, bukovina (parene in ne parene). Tesani les: trami vsake vrste. Razpošilja v Italijo, Grčijo. 161 Sto 1 a rn a Grosuplje 160 fl. Butina trgovina z mešanim blagom ter izdelava zidne opeke v Moravi Kočevje 230 Franc Goderer, naši. F. HUBER, Kočevje trgovina železnine, barv, smodnika in cementa ter vseh stavbnih potrebščin. 229 Gostilna pri „MOST(J“ Smerke Josip, Žužemberk. Lep senčnat vrt ob Krki. 200 Gostilna pri ,,KUNCU" JOŽE KOVAČ, Žužemberk. Vrt. Kegljišče. Sobe za tujce. Hlev za živino. Solidna postrežba. 201 Trgovina z mešanim blagom Franc Može Dvor. 199 IVAN JAKLIČ, strojno mizarstvo DVOR pri Žužemberku, Dolenjska. 198 Gostilna „PEHANI“, Žužemberk. Točijo se pristna dolenjska in štajerska vina, gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Tujske sobe, avto garaža. Avtobus postaja zveze Žužemberk-Stična kolodvor. Cene nizke! 196 Trgovina z mešanim blagom REMIC ADOLF MIRNA PEČ. 187 Vsakovrstno blago nudim odjemalcem kot: galanterijo, manufakturo, špecerijo, železnino, steklenino in kuhinjsko posodo. Nakupujem vse vrste poljske pridelke, suhe gobe in drugo. Cene dnevne. Gostilna FRELIH FRANC ŠT. RUPERT na Dolenjskem. Prenočišče. — Topla, mrzla jedila vsak čas. — 238 Gostilna JUSTINA POTOČAR MIRNA PEČ. Tujske sobe Topla in mrzla jedila ter pristna domača vina. Postrežba solidna. 189 Pekarija JOSIP VOVK, Mirna peč Vsak dan sveže pecivo in slaščice. Dostavi tudi na dom. Sprejme in izdeluje vsa v to stroko spadajoča naročila. 188 Karol Planinšek usnjarna, strojarna in mlin Mirna. 130 Vse deželne pridelke kupuje 196a Ciril Dular, Novo mesto. Trgovina z mešanim blagom ALOJZIJ HUDE Mirna peč. Cene zmerne. Postrežba solidna. 186 Gostilna ALBIN PRIJATELJ, Dobruška vas št. 2 (obce9^ni se priporoča turistom in izletnikom. Tujske sobe. Vrt. Na razpolago vedno mrzla in topla jedila. Dobra kapljica. 210 Gostilna in mesarija „ZCIPET“ ŠKOCJAN. Tujske sobe, v neposredni bližini kopališča. 208 Priporoča se FRANC NOVŠAK (v rojstni hiši dr. Ign. Knobleharja) Škocjan. 209 gostilna, pekarna in trgovina. IVAN GLOBEVNIK ŠKOCJAN gostilna, mesarija in trgovina z mešanim blagom. . Nudi cenj. gostom topla in mrzla jedila, dobro urejene tujske sobe, prostran vrt, prosta kopališča v potoku. Na razpolago lastna avto garaža. 213 ANTON MARINČIČ gostilničar „pri cerkvi" ŠKOCJAN pri Mokronogu se priporoča cenj. gostom za obilen poset. Toči priznano pristna vina iz domačih vinogradov. Izborna kuhinja. Kmetska hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Škocjan uraduje: vsak četrtek in nedeljo od 8.-11. ure dopoldan- Hranilne vloge in vloge na tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje po 6% brez odbitka rentnega davka. Posojila daje samo članom proti poroštvu. 214 Mihael Ban trgovec in gostilničar Maharove, pošta Št. Jernej manufaktura, špecerija, galanterija, železnina, steklenina, porcelan, la cement ¥ gostilna: prvovrstna domača vina, razna gorka in mrzla jedila vsak čas na razpolago I 244 Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. -- Škocjan pri Mokronogu Obrestna mera 6% Ustanovljena leta 1877 246 Jože Brulc f ' ■ ::.|