Prof. dr. Roman Savnik — sedemdesetletnik Tudi p ri p ro feso rju S avniku je hotelo n ak lju č je , da se le to n jegovega sedem desetletnega ž iv ljenskega ju b ile ja (1972)) u jem a z letom petdese tle tn ice G eografskega d ru š tv a S lovenije. To n a k lju č je je še tem bo lj posrečeno, k e r je bil ju b ila n t eden od g lavnih ustanov ite ljev d ru štv a in n jegov prv i pod­ predsednik . Roman Savnik je bil rojen v Ljubljani 11. februarja 1902. Po dokončani klasični gimnaziji (1920) je študiral na takrat komaj ustanovljeni ljubljanski univerzi geografijo in zgodovino. Študij je dokončal in dosegel doktorski na­ slov v letih 1925—1926. Zatem je bil vso predvojno dobo srednješolski pro­ fesor. in sicer do leta 1930 v Celju (zato se je tudi leta 1925 ustanovljeni »Geo­ grafski vestnik« pričel tiskati v Celju), potem pa v Ljubljani, kjer mu je leta 1943 ob službovanju na učiteljišču grobo prekinila živi jensko pot aretacija po Gestapu, ki ji je sledila internacija v Dachau-u vse do osvoboditve. Že ves predvojni čas je bil Savnik eden najaktivnejših slovenskih geo­ grafov starejše generacije. Bil je trajno aktiven pri Geografskem društvu in pri »Geografskem vestniku«, pa tudi v šolski geografiji, h kateri je prispeval kot avtor ali soavtor 5 učbenikov. Pri tem pa ni pustil čisto ob strani znanstve­ nega dela, saj sta za to dobo značilni njegovi razpravi o rasti prebivalstva v Jugoslaviji in v Evropi, objavljeni v »Geografskem vestniku« (1931, 1933). Sredi tridesetih let je bil razen tega eden od glavnih pobudnikov ter ured­ nikov in sodelavcev takratnega »Krajevnega leksikona dravske banovine«. Tudi značilno Savnikovo vedno zavzeto zanimanje za naše obmejne in za­ mejske pokrajine izvira že iz te dobe, saj se je s temi pokrajinami in njihovi­ mi problemi stalno podrobno seznanjal na terenu. Zato ni naključje, da je Savnik, ko se je po vojni, na srečo živ in zdrav, vrnil iz Dachaua, namenoma svojo dejavnost usmeril na osvobojeno primorsko stran Slovenije. Precej več kot 20 let je preživel tam, največ v Postojni in deloma v Portorožu. Od leta 1945 do i949 je bil ravnatelj gimnazije v Po­ stojni, nato do leta 1951 vodja Zbirnega centra knjig in arhivov zone B Svo­ bodnega tržaškega ozemlja s sedežem v Portorožu, od leta 1951 do upoko­ jitve leta 1962 pa vodja Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. V skladu z zadnjo funkcijo se je Savnikovo delo med 50 in 60 leti močno osre­ dotočilo na kras in to ne samo v organizacijskem pogledu, glede organizacije inštituta in organizacije jugoslovanskih speleoloških kongresov, temveč tudi v pisanih prispevkih. Iz jubilantove bibliografije, ki jo objavljamo spodaj, se vidi, da je v tem času pripravil in objavil v »Acta Carsologica«, v »Naših ja­ mah«, v publikacijah speleoloških zborovanj in drugod dolgo vrsto prispev­ kov, tako znanstvenih (med njimi vzbuja pozornost zlasti razprava o hidro­ grafskem zaledju Planinskega polja, objavljena v »Geografskem vestniku« 1960) kakor informativnih in poljudnih. Pri tem je prišla močno do izraza ju­ bilantova zgodovinska predizobrazba, saj se marsikateri njegov prispevek ukvarja z zgodovino speleoloških in sploh kraških raziskovanj na Slovenskem. Ker je Savnik med svojim življenjem v zahodni Sloveniji precej zahajal v Koprsko primorje, ki ga je dodobra spoznal, ni čudno, da sta dve njegovi iz­ virni razpravi iz tega časa posvečeni tamkajšnjemu solarstvu (v »Geografskem vestniku« 1951 in v »Geografskem zborniku« SAZU 1956). Da pa so ga pri­ tegovale tudi druge primorske pokrajine in njihovi ljudje, dokazujejo šte­ vilni njegovi prispevki v »Borih«, »Idrijskih razgledih« in drugih primorskih publikacijah. Ko je bil leta 1962 upokojen kot višji znanstveni svetovalec SAZU, je vendar še dolgo ostal v Postojni, kjer je bil zunanji sodelavec za pedagoško službo (v Postojni in Kopru) ter mentor za pouk geografije in zgodovine na osnovnih in srednjih šolah. Ko se je pred nekaj leti prof. Savnik dokončno preselil v Ljubljano, je nadaljeval svoje delo kot zunanji sodelavec pri Terminološki komisiji in Inštitutu za geografijo SAZU ter pri ljubljanskem Zavodu za spomeniško va,rstvo. Največ svoje delovne vneme pa je v teh letih kljub vsem težavam in ovirani posvetil delu, s katerim je začel že pred vojno: pripravi novega »Krajevnega leksikona« Slovenije, od katerega sta zdaj izšli dve knjigi in ki mu je Savnik glavni urednik in usmerjevalec, pa tudi močno soudeležen so­ avtor. Cisto v duhu celotne svoje življenjske zainteresiranosti, ki je bila ved­ no močno obrnjena k obmejnim in zamejskim Slovencem, še posebno k pri­ morskim, je Savnik tudi v prvi knjigi »Krajevnega leksikona« s posebno ljubeznijo pripravil poglavja o Primorski, ki so bila tokrat v tem okviru prvič obdelana. Pa tudi v vsej drugi Savnikovi dejavnosti zadnjih let stopa močno v ospredje zavzeto zanimanje za Primorsko, še posebej za Beneško Slovenijo. To zanimanje pa ni samo pasivno, temveč se opira na stalne in aktivne Savnikove osebne stike s tamkajšnjimi domačini. Na koncu tega skromnega pregleda Savnikovega dela kaže še posebej označiti nekatere poteze, ki so posebno značilne za Savnikovo osebnost. To so poleg velike ljubezni do slovenske zemlje in njenih ljudi nenavadna zav­ zetost in vztrajnost, pa vestnost in natančnost pri vsakem delu, ki se ga Sav­ nik loti. Ravno te lastnosti so odlikovale Savnikovo delo tudi povsod, kjer je sodeloval pri uredniških poslih ,to ne samo pri »Krajevnem leksikonu«, temveč tudi pri »Geografskem vestniku«, pri »Acta Carsologica«, pri »Naših jamah« in pri raznih enkratnih izdajah, kakršne so bile: »Zbornik VII. kongresa geo­ grafov SFRJ« (1962), knjiga »Dolenjska zemlja in ljudje« (1962), »Jamarski priročnik« (1964) in »150 let Postojnske jame« (1968). Za svoje delo je prof. Savnik prejel več priznanj: srebrno značko Tu­ rističnega društva Slovenije (1955), zlato značko Društva za raziskovanje jam Slovenije (1965), naslov pedagoškega svetnika (1964) in red dela z zlatim vencem, s katerim ga je 1972 odlikoval predsednik republike. Nedvomno najbolj zasluženo pa je bilo, da ga je Geografsko društvo Slovenije že leta 1969 izvolilo za svojega častnega člana. Ta izvolitev kakor tudi ta naš kratki spominski članek ob njegovem življenjskem jubileju sta le skromen izraz same po sebi umevne zavesti slovenskih geografov, da je Roman Savnik s svojim delovnim življenjem zaslužil vse naše priznanje. Nič manj od srca pa nam ne prihaja želja, da bi mogel svojo žilavo dejavnost uveljavljati še dolga leta v korist naše geografije in vsega našega domoznanstva. Svetozar Ilešič B IB LIO G R A FIJA PR O F. DR. ROMANA SAVNIKA R u z p r a v e in č l a n k i — Ž id je v Ju g o slav iji (Les Ju ifs en Y ougoslavie), G eografsk i v e s tn ik IT, 1926, 37—42. — C elie , V odnik po m estu in oko lic i (z O rožnom ). C e lje 1928. — P ro b lem i S red o zem lja in sp o r za M alto, N aša doba I, 1930, 297—310. — K olon izacija v V a rd a rsk i ban o v in i, Ž iv lje n je in sv e t IV, 1930, 553—555. — P r ira s te k p re b iv a ls tv a v E vrop i v d e se tle tju 1920—1930 (L’acc ro issem en t de la p o pu la tion en Y ougosiavie d an s le perio d e de 1921 ä 1931), G eo g ra fsk i v e s tn ik III, 1931 115—120. — P r ira s te k p re b iv a ls tv a v E vrop i v d e se tle tju 1920—1930 (L 'accro issem en t de la p o pu la tion de l ’E u rope dans le p e rio d e de 1920 ä 1(930), G eo g ra fsk i v estn ik IX, 1933, 184—193. — L ju b lja n a ko t izhodišče av tobusnega p ro m eta . I lu s tra c ija III, 1931, 192—193. — S lovensk i K oro tan , N aši o n s tra r ine je (psevdonim M. V inar), 1933, 62—76. — K ra je v n i lek sik o n D ra v sk e b anov ine , 1937, obdela l ok. 600 geog ra fsk ih gesel. — K ažipot s K rk e n a K oroško, 1937 (skupa j s K nificem ). — D v a jse t le t s lovenske u p rav e v P re k m u r ju , M ladi P rek m u rec IV , 1940, 102—109. — G o rišk a in G oriško , K ongres geo g ra fa Ju g o slav ije , Z agreb 1950, 67—79. — S o larstvo Š av rin sk eg a p r im o rja (Le sa lin ag e ä la cöte s lovene de l ’A d ria tiq u e ), G eografsk i v e s tn ik XIII, 1951, 137—155. P o s to jn sk a ja m a in n je n i ob iskovalci, S lovensk i J ad ran 1952, Št. 4—6. — B eitrag zu r K enn tn iss d e r K a re tliy d ro g rap h ie in S low enien , P rem ie r congr&s in te rn a tio n a l de speleo log ie , P a ris 1|953, Tom e II, 241—246. — La speleo log ie en Yougoslavie, B ule tin sc ien tif iq u e , Tom 1. No. 4, 1953, 100—102. — P re d ja m a p r i P o s to jn i, S lovensk i J a d ran 1953, š t. 31—35. — Slovensko p rim o rje v dom ači in tu j i zn an o sti, B ori 1954, 64—66. — F ra n jo R avn ik , Bori 1954, 89—101. — K a ta s te r k ra šk ih o b jek to v in p rob lem i n aše k ra š k e n o m en k la tu re , Le c ad a s tre des pheno- inenes k a rs tiq u e s e t les p rob lem es d e la n o m en c la tu re k a rs tiq u e yougoslave , P rv i ju g o s lo v an ­ sk i speleo lo šk i k ongres , L ju b lja n a 1955. 123—1<:5. — R azvo j dom ače sp e leo lo g ije in n e k a te re n je n e a k tu a ln e naloge (1 'evolution de la speleologie s lovene e t que lques-unos de ses taches ac tu e ile s ), A cta carso log ica I 1955. 7—23. — D ie ju g o slaw isch e K a rstfo rsch u n g und d ie Schw eiz, S ta lac tite , O rg an e de la Societe Suisse de speleo log ique , B ern 1)955. — P o d zem eljsk i sv e t P rc s tra n šk eg a in S lav inskega ra v n ik a (Die H öh lenw elt des K ars tp la teau s von P re s tra n e k un d S lav ina), slcupaj s S. H rib a rje m in F. H abetom , A cta carso log ica I. 1955, 91—147. — La p re m ie re session les congres speleo log iques de la Y ougoslavie, S ta la c tite 1954. — C o n trib u tio n a la connaissance de l ’h y d ro g rap h ie k a rs tiq u e en S lovenie , B u lle tin sc ien tifique 1, 4. 1953, 118. — S tik i S im ona R u ta r ja z Ivanom T rinkom , B ori 1955, 428—431. — N aši zas lužn i raz iskova lc i in p ro p a g a to rji P o s to jn sk e ja m e , T u r is tičn i v e s tn ik 1955. 325—327. — S peleo log ija in tu rizem , T u r is tičn i v e s tn ik U955 , 442—443. —• N aše k ra š k e ja m e ko t p r iro d n i m uze ji, Bori 1955, 168—169. — G eo g ra fija v šv ica rsk ih s re d n jih šo lah , G eografsk i ob zo rn ik II, 1955, 21—23. — P ro u čev a n je Id r ijsk e g a k ra sa , Id r i js k i razg led i I. 1955, 168—169. — Spom ini na deželo topolov in ž itn ih po lj (P re k m u rje ) , P o m u rsk i v estn ik 1955, š t. 27. — P o d zem e ljsk i svet v širšem oko lišu K opra , T u r is tičn i v estn ik 1956, 118—119. — K rašk o po d zem lje v go riškem o k ra ju , G o rišk i zb o rn ik , N ova G orica 1957, 66—71. — Jam sk i a li P red ja m s k i g rad? , T u r is t ičn i v e s tn ik 1958, 9—10. — D o sed an je raz isk av e n a jg lo b lje g a k ra šk eg a p o d zem lja , S lovensk i p o ročevalec 1958, š t. 189. — Iz zgodovine P o s to jn sk e jam e , K ron ika IV, 1958, 128— 145 in VIII, 1960, 99—110. — K raško p o dzem lje na Id rijsk em (Le K arst so u te rra in dans la rčg ion d T d ria ), sk u p a j z J. G an ­ ta r je m , A cta carso log ica II, 1959, 109—155. — R ad en sk a ja m a (The C ave of R avne), sk u p a j z D . K ušča rjem in J. G a n ta r je m , A cta c a rso ­ logica II , 1959, 7—25. — Iz v ir i V ipave (Les sources de la V ipava), N aše ja m e I, 1959, 30—32. — S lovensko speleo loško iz razoslov je (La term ino log ie spelčo log ique slovene), N aša ja m e I, 1959, 22—23. •— Š k o c jan sk e jam e , K o ledar M ohorjeve d ru žb e za le to I960, C e lje 1959, 151—141. — H id ro g rafsk o za led je P la n in sk eg a p o lja (H y d ro g rap h ica l H in te rla n d of th e P o lje of P lan ina) G eo g ra fsk i v estn ik XXXII, 1960, 213—223. — O b logašk ih v ra tih id r i js k e p o k ra jin e , Id r i js k i razg led i 1960, 7—9. — P rv i ra z isk o v a lc i k ra šk eg a p o d zem lja (Die e rs ten E rfo rsc h er d e r slow en ischen H öhlenw elt) N aše ja m e II, 1960, 16—22. — M ark ira n je ja m , N aše jam o II, 1960, 82—84. — S peleo lošk i to p o g ra fsk i znakov i i speleo loška n o m e n k la tu ra . D ru g i ju g o s lo v an sk i speleološki k o n g res , Z agreb 1961, 209—211. — Jugoslovanska d e jav n o st na K ubi, N aše ja m e III, 1961, 37—39. — f Jožef C erk v en ik , N aše jam e IH, 1961, 40. — N e k a te r i p ro b lem i k ra š k e h id ro g ra f ije na D o len jsk em (Some P rob lem s of K arstic H y d ro ­ g ra p h y in L ow er C arn io la ), D o le n jsk a zem lja in l ju d je 1962, 15—30.* — Poim enovan je k ra šk ih ja m , G eografsk i v e s tn ik XXXIV, 1962 133—>136. — t M atija V ilh a r, N aše ja m e IV, 1962, 58—59. — t Jo sip P o lja k , N aše ja m e IV, 1962, 59—60. — D rag a p r i P o n ikvah (D ie D rag a be i P on ikve), sk u p a j z S. Grom om in F. H rib a rje m . A cta carso log ica III, 1963, 85—101. — O b 704etn ic i a k ad em ik a d r. S rečk a B ro d a rja . N aše ja m e V, 1963, 3—5. — S ilvu M o d rijan u v spom in. N aše ja m e V, 1963, 64. — G e o g ra fija in so rodne vede, D v a jse t le t D ržav n e založbe S loven ije 1956, 181—187. — P rob lem i p ira n sk ih so lin (Les p rob lčm es des sa lin es de P iran ) , G eografsk i zb o rn ik SAZU A cta g eog raph ica IX. 1965, 61—82. — P r i ja te l ju Z orku Jelinčiču v slovo. N aše ja m e VIII, 1966, 90—92. — Senožeška p o k ra jin a v p re te k lo s ti in sed an jo s ti, Senožeče 1967, 1—68. — M atej Tom inc in Jakob Svetina . P r isp ev e k k zgodovini ra z isk o v an ja Š k o c jan sk ih jam N aše ja m e IX, 1967, 66—6?. — f F ra n jo Baš, G eografsk i v estn ik , XXXIX, 1967, 197—189. — S to p e td ese t le t tu r is tič n e P o s to jn sk e ja m e (H u n d ertfü n fz ig Ja h re des G ro tte von P o sto jn a als Schauhöhle) t 150 le t P o sto jn sk e ja m e 1818—1968, P o s to jn a 1968. — O b visokem ž iv lje n jsk e m ju b i le ju d r . V a lte r ja B ohinca, N aše ja m e X, 1968, 101—102. — (N e)slovensko p o im enovan je N ek aj m is li p re d izidom p rv e k n jig e novega K ra jev n eg a le k s i­ k o n a S lo v en ije , N aši raz g led i XVII, 1968, 321—322. — K ra je v n i lek sik o n S loven ije , I. k n jig a , Z ahodni de l S loven ije , L ju b lja n a 1968, u red n iš tv o in a v to rs tv o 105 gesell. — B aševo m esto v n aši g e o g ra fiji, Č asop is za zgodovino in n a ro d o p is je , Nova v rs ta 5 (XL), 1969, 83—86. —- S lovenska K oroška in naš k ra s . P lan in sk i v e s tn ik LXIX, 1969, 462—463. — K ra je v n i lek sik o n S loven ije , 11. k n jig a Jed ro o s re d n je S lo v en ije in n je n jugo v zh o d n i del, L ju b lja n a 1971. V rsta p o p u la rn ih č lan k o v je o fb javljen ih v dnevnem časo p is ju , v m lad insk ih re v ija h Zvončku in M en to rju , v M ladik i, G lasn ik u p ro feso rsk eg a d ru š tv a v B eogradu in d rugod . i P o r o č i l a i n o c e n e — P reg led d osle j izdan ih ju g o s lo v an sk ih zem ljev idov d ržav e SHS in B alkanskega po lo toka, G eo g ra fsk i v e s tn ik 1, 1925, 74—79, H48—157. — F . K ocbek, S av in jsk e A lpe, G eo g ra fsk i v e s tn ik II, 1926, 122—123. — P rv i ko n g res ju g o s lo v an sk ih geografov v B eogradu, G eo g ra fsk i v estn ik III, 1927, 131—133. — A. M elik, K o lon izacija L ju b lja n s k e g a b a r ja . G eografsk i v estn ik IH , 1927, 145—147. —< P . B lazn ik , K o lon izacija S elške do line , G eo g ra fsk i v e s tn ik III, 11927, 148—149. — T r e t j i k o n g res s lo v en sk ih geografov , N aša doba 1, 1930, 229—230. — N aša S lovenačka, G lasn ik Jugoslovenskog p ro feso rsk o g d ru š tv a XI, 1931, Č asopis za zgodo­ vino in n a ro d o p is je 1931 285—286. — G. W ern er, D as D eu tsch tu m des U b e rm u rg eb ie te s, Č asop is za zgodovino in n a ro d o p is je XX IX , 1934, 218—219. — B ohinec—K ra n je c —D obida , N aše m o rje , 1933, G eo g ra fsk i v e s tn ik X, 1934, 198. — S lovenska k ra j in a , Z born ik ra z p ra v ob p e tn a js t le tn ic i o sv o b o jen ja , 11935, Č asop is za zgo­ dovino in n a ro d o p is je X XX, 1935, 97—99. — D er IV. K ongress d e r s lav isch en G eog rap h en un d E tn o g rap h en (skupa j z V. Bohincem ) G eo g rap h ie P rag 1936. — Z. D ugučk i, P ro m etn a g eo g ra fija , G eo g ra fsk i v e s tn ik X II, 1937, 276, — D ie W irtsc h a f t Ju g o slaw ien s, B eograd 1937, G eo g ra fsk i v e s tn ik XIV, 1938, 154—155. — V. P asch in g er, L a n d e sk u n d e von K ärn ten , G eografsk i v e s tn ik XV, 1939, 145—146. — K očevski zb o rn ik , 1939, G eo g ra fsk i v e s tn ik XV, 1-939, 139—140. — A. Ž e rjav , S odobni zgodov insk i pouk , 1937, Č asopis za zgodovino in n a ro d o p is je , XXXIV, 1939, 130—131. — H rv a tsk i g eo g ra fsk i g la sn ik , Spom enica u č as t p ro feso ra d r . A rtu ra G av azz ija , prigodoin n jeg o v e 75-godišnjice, Zagrel) 1939, G eo g ra fsk i v e s tn ik XVI, 1940, 145—146. — P rv i kongres slovensk ih geografov , P rim o rsk i d n ev n ik 1952, št. 225. — Slovensko p r im o rje v tu č i tu rizm a . G eografsk i v e s tn ik XXV, 1(953, 227—228. — Š erko -M ich ler, P o s to jn sk a ja m a in d ru g e zan im ivosti k ra sa . G eo g ra fsk i v estn ik XXV, 1953, 232. — S lo v en ija in so sed n je p o k ra jin e . T u r is t ič n i zem ljev id , G eo g ra fsk i v e s tn ik XXV, 1953, 228. — B arv an je L okve pod Jam skim gradom , F a rb u n g sv e rsu c h d e r L okva u n te r dem H öh len ­ schlosse b e i P red ja m a , A c ta carso log ica I, 1955, 175—176. — A. M elik, K ra šk a p o lja S lo v en ije v p le is to cen u , G e o g ra fsk i v e s tn ik X X V II—X X V III, 1955— 1956, 376-—379. — I. Jen k o , H id ro g ra f ija in vodno gospodarstvo K rasa , N aše ja m e I, 1959, 88. — D ru g i ju g o s lo v an sk i sp e leo lo šk i k o n g res . N aše ja m e I, 1959, 32—33. — M adžarsk i glas o S lovenskem k ra su , N aše ja m e I, 1959, 39. — H. T rim m el, In te rn a tio n a le B ib liog raph ie fü r Speläo log ie , N aše ja m e I, 1959, 88—90 in II, I960, 96. — H. K u n av er, C erk n išk o je z e ro , N aše ja m e III, 1961, 41. N ad 30 k ra jš ih poroč il in ocen o b ja v lje n ih n a jv e č v G eografskem v estn ik u in d rugod . Š o l s k e k n j i g e — Z em ljep is izv en ev ro p sk ih zem ljin (s K. P r ija te lje m in V. Bohincem ), 1930. — Z em ljep is E vrope (s K. P r i ja te l je m in V. B ohincem ), 1932. — O bčn i zem ljep is za v iš je ra z re d e s re d n jih in s tro k o v n ih šol (z V. B ohincem in S. K ra n j­ cem ), 1935. — Z em ljep is izvenev ropsk ih zem ljin (z. V. B ohincem ), 1936. — Z em ljep is Ju g o slav ije (z V. Bohincem in M. M iklavčičem ), 1938. — Ju g o slav ija , z em ljep isn i o r is , 1946. — Z em ljep is FL R J za n iž je ra z red e s re d n jih šol, 1948; n a s le d n je izd a je so b ile 1949, 1951. 1954. —i. Z em ljep is Ju g o slav ije za IV. ra z re d g im n az ije (s S. K ran jcem ), 1956; n a s le d n ja iz d a ja 1957. — O bčni zem ljep is za v iš je ra z re d e s re d n jih in s tro k o v n ih šol (z d r. V. Bohincem in S. K ran jcem ), 1949, n a s le d n ja iz d a ja 1951; h rv a ts k i p rev o d Z agreb 1951; ponovna iz d a ja 1952. — Z em ljep is za n iž je s tro k o v n e šo le, gosp o d arsk e te r in d u s tr ijs k e šole in te č a je (s T . O b ­ lakom ), 1948.