OBČANI SPRAŠUJEJO, IZVEDENCI ODGOVARJAJO
Storitve uporabljamo vsi
Čeprav se /e razprava o programu in uvedbi IV. samoprispevka v Lfubljani formalno začela že 1. septetnbra, smo šele pred nekaj dnevi lahko dobili nekatere odmeve iz pogovorov na to temo. DosleJ so se sestali y glavnem /e delavci družbenopolitičnfh organov in organlzacij se pravi aktivisti, ki naj bi v nadaljevanju vodili tudi razprave na terenu. V posameznih krajevnih skupno-stlh so se začele razprave 11. septembra in bodo trajale vse do 25. septembra, ko se bo sestala občinska konferenca sociali-stlčne zveze, da zaokroži vse pripombe< in vprašanja iz javne razprave.
Iz vprašanj, ki so se pojavUa med dosedanjimi pogovori smo izbrali ne-katera, za katere menimo, da so zani-miva za občane občine Center. Tako so na primer na Starem Vodmatu vprašali, kaj je s priključevanjem na obstoječi toplovod. Iz odgovora pov-zemamo, da stanovaiyske hiše, ki še niso priključene na toplovod, nimajo urejene instalacije centralnega ogre-vary'a. Sredstva za prikJjučitev pa so zagotovy'ena v rednih programih energetske in stanovanjske skup-nosti.
- Širitev kapacitet in mreže toplo-vodnega ogrevanja pomeni dodatno vzdrževanje, to je višje stroške. Koga bremeni? Odgovor: Vsi dodatni stro-ški so vključeni v ceno energije, ki je enotna za vse potrošnike, ki so prik-Ijučeni na posamezni energetski si-stem.
Vprašanje: Zakaj moramo sanirati toplamo in termoelektrarno v Ljub-Ijani s sredstvi samoprispevka, zakaj teh stroškov ne plačata komunalna energetika in elektrogospodarstvo. Iz odgovora povzemamo, da zadrže-vai\je neekonomskih cen električne in toplotne energije v preteklosti ni omogočilo akumuliranje sredstev za ekološko in tehnološko sanacijo teh objektov. Brez tehnološke sanacije pa tudi ekološka sanacija nima smi-šla. Samoprispevek je le prostovoljni način zbiranja sredstev občanov, da bi ekološko sanacyo opravili že v tem planskem obdobju, ne pa šele nekje po letu 2000, ko bi uspeli nabrati ne-kaj več sredstev.
Vprašanje: Če rešujemo sanacijo termoelektrarne in toplarne s samo-prispevkom bodo tudi onesnaževal-ci zahtevali tako rešitev.
Odgovor: samopripevek je dogo-vor občanov za reševanje obstoječih
problemov hitreje kot bi to omogoča-la sredstva zbrana skozi ceno. Ter-moelektrarna in toplarna imata zna-čaj posebnega družbenega pomena in njene storitve uporablja vse ljub-Ijansko prebivalstvo. Tako široke ba-ze potrošnikov pa drugi onesnaževal-ci v LJubljani nimajo.
Vprašanje: Kako bo kloriranje vo-de vplivalo na kvaliteto vode? Iz od-govora povzemamo, da v sedanjem sistemu y'uby°anskega vodovoda čr-pamo vodo iz petih vodam, od tega pa kloriramo približno 15 odstotkov. Po predvidenih investicijah pa naj bi jjo klorirali v še nekoliko manjšem fobsegu.
Vprašanje: Zagotovitev zdrave pit-|ne vode bi morala biti v rednem pro-Igramu SIS. Odgovor: saj je, le razre-levanje gre prepočasi, ker sistemsko zbrana sredstva ne zadoščajo za ta-kojšiyo rešitev.
Vprašanje: Kako je s sredstvi amortizacye pri III. samoprispevku. Odgovor: S tre^jini samoprispevkom naj bi zgradili 36 objektov s področja otroškega varstva, vzgoje, izobraže-vanja, kulture, zdravstva in socialne-ga varstva. Izločanje in obračunava-nje amortizacije ni v pristojnosti skupnosti III. samoprispevka. Res pa je, da zaradi racionalne porabe združujemo s posebnim samouprav-nim sporazumom v okviru samou-pravne interesne skupnosti del sred-stev, amortizacye nepremičnin kot na primer osnovno šolstvo in otroško varstvo.
Vprašanje: V flnančni konstrukciji so omenjena tudi posojila; kdo bo posojila najel in kdo jih bo vračal. Odgovor: posojila bo najel in vračal investitor posameznih objektov. Za najem in vračila pa daje garancijo ustrezna samoupravna interesna skupnost.