St. 48.
------------------------------------------
»Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in veljA s prilogo Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt, leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu.
.Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravniUvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.	i
V Gorici, dne 27. novembra 1891
111
r~   f
Oznanila
in „poslanice“ plača se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiska lkrat,
n	v	Vi	0*^0
fi	Q
J n	n	n	n u n
Večkrat — po pogodbi. Za veče črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G,. Likarja in v tobakarni v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
L __________________________________________   L
Uaša sadsja obramba.
I.
„N. Soča“ se ogiba in varuje naravnost kak pro-tikatoliški stavek zapisati
....... „Rimski	Katolik“
Ul. str. 437.
Zopet nam je govoriti z dr. M a lt n i-č e m in njegovim »Rimskim Katolikom", kar pa bodi ž njima zadnja beseda na prvem mestu našega lista. — Dokazali smo že parkrat, kako neplodna je vsaktera polemika z imenovanim gospodom in njegovim listom, a to resnico dokažemo danes še enkrat in zadnjikrat. — Ako nihče napadanih, obrekovanih in žaljenih rojakov naših noče odgovarjati na njegova natolcevanja in sofistiška dlakocepljenja, tedaj se oblastno baha: Vse sem pobil,, vse leži v prahu razmesarjeno pred mojimi nogami, nihče se ne upa ugovarjati mojim trditvam in „dokazom“. Ako mu pa kdo vendarle stopi na prste z mirno, stvarno in resno besedo, ki ga zadene do živega, tedaj, no tedaj pa on hrabro vtakne zaslužene levite v žep, poštenemu in stvarnemu odgovoru se pa skrbno in previdno ogne s kakim ničevim izgovorom, kakoršnega najti ni težavno onemu, ki ga išče. Namesto poštenega odgovora pa zopet zabrusi v obraz nekoliko novih, še drzovitejših napadov in natolcevanj, kakor da ima opraviti s kakimi pouličnimi pobalini, ne pa z možmi, ki imajo svoje pošteno p r e p r i č a n j e in ki se po svojih močeh in po svojem prepričanju prizadevajo ko ri sti ti sv o jem u narodu.
Tak6 je zopet storil z „Ncvo Sočo" v zadnji številki svojega „ Katolika “. Čitateljem našim je gotovo še v spominu vrsta onih člankov, ki so se z mirno in stvarno besedo pečali z dr. Mahničem in njegovim listom. Kdor se je pa mogel toliko potruditi, da je prečital njegove odgovore, uveril se je, koliko naših očitanj in dokazov je požrl ter koliko medlih in piškavih razlogov je podal v svoje opravičenje. Mi ne bomo pogrevali vseh takih rečij, ker nimamo v to ne časa ne prostorja. Kdor še danes slepo gre za Mahničem, slobodno mu, mi ga ne zadržujemo!
Našim člankom se je pridružil tudi uzoren, za narod in cerkev nenavadno unet duhovnik z dežele, ki je v nekaterih dopisih in člankih, ki bolj mirni in stvarni biti ne morejo, častitemu našemu doktorju kar „ s a p o zaprl “. Mož se zvija pod težo neoporečnih resnic častitega našega duhovnega dopisnika, da naprej ne more, .nazaj pa noče, ker je „kraške narave", kakor se sam nespametno baha v svojem listu.
Naše članke je dr. Mahnič kar prezrl. Ako je tako njemu prav, nam tudi — še bolj! Na vse članke našega duhovnega dopisnika je pa priobčil naslednji
Poziv „duhovnikua v „ Novi Soči“.
V „Novi Soči“ zapaznjemo poslednjega časa čndno prikazen. Pod vprašanji, ki se nam stavijo, pod članki, ki so proti nam naperjeni, koncem dopisov, v katerih se nas napada, beremo m vadno ime „dukovnik“ ; sploh se zdi, da z nami ne polemizuje več niti „Nova Soča“, niti nje vrednik, ]ampak le nevidni »duhovnik" — z dežele. Tako nam je tudi omenjenih trinajst vprašanj poslal „duhovnik“, v 46. štev. nam je nekaj citatov „v premislek" napisal »duhovnik", in, ako bomo „Novi Soči" kaj odgovorili, je vže spet on, „duhovni dopisnik z dežele", pripravljen nam „primerno posvetiti". Pa tndi »Nova Soča" sama, preduo kaj piše proti nam, se posvetuje sč svojim „duliovnim dopisnikom" !
Čujte tedaj,‘kaj Vam povemo. Mi smo glede tega nasproti liberalcem — neverni Tomaži. Oni kaj radi povsod vtikajo ime „duhovnikovo" v svoje liste, da bi s tem ljudstvo preverili, češ, duhovni s a-m i so na njihovi strani. In radi tega n e verjamemo tndi „Novi Soči", da polemi-zuje proti nam v njenih predalih „duhovnik“, Ha! kaj lehko se natisne „d uh ovnik", saj papir je potrpežljiv! Toda mi Vam tu ne bomo hodili na limanice, da bi se pravdali z duhovnim bratom, ko pod tem imenom morebiti tiči liberalec, in po našem prepričanji tudi tičati ne more, nego liberalec. Pa še drug osnovan pomislek imamo proti »Sočinemu" „duhovniku“. Nam namreč nikaker ne more v glavo, da bi duhovnik, ki se je šolal šestnajst let, zmožen bil toliko puhlih besed, toliko ue-zmisli nakopičiti v tako malo vrstah!
Mi hočemo temu storiti konec. Zatorej smo bili vže glede trinajsterih vprašanj sklenili ne odgovarjati. Odgovor, ki smo ga prinesli, ni naš, ampak smo ga le zato sprejeli, ker nam ga je poslal naš prijatelj in sotrudnik.
Glede nas pa izjavljamo : Predno odgovorimo bodisi na trinajst vprašanj, bodisi na citate, katere nam, »duhovnik" podaje v »premislek", ali na, druga vprašanja, katera se mu bo v prihodnje zljubilo nam staviti, pozivljemo gospoda »duhovnika", naj se podpiia » poln im, pravim imenom, da
vemo, ali je v resnici to, kar kaže njegova senca. Mi nočemo, da bi nas »Nova Soča" zanos vodila in da bi mi v d ribali po duh o v s ki suknji, s katero se odevajo liberalci. Tudi dobijo besede, ako res izhajajo od duhovnika, ne malo drugačen pomen, ter zahtevajo, da se jih temu primerno tudi zavrne.
Mi, karkoli pišemo ali kritiknjemo, se ne bojimo tudi podpisati s polnim imenom, da vsakdo ve, kje nas ima poiskati, ako ima kaj proti nam. Kdor se pa tako skriva, kaker „Sočhr‘ »duhovnik", ali nima dobre vesti, ali pa je njegova logika tako slabo podprta, da se je ne upa javno zagovarjati. Ako je pa resnično duhovnik, naj premisli, da nam je Kristus zavkazal svetu resnico oznanjevati ne skritim pod polovnikom, ampak se svetilnika, in to kar smo slišali kdaj mej štirimi zidovi bogoslovniške u-čilnice, veleva nam pridigati sč streh.
Cernu tedaj skrivati se? To ni niti možato, niti pošteno. Na dan z imenom, da se vidimo od o-hličja do obličja! Dokler se to ne zgodi, bomo trdili : ali je »Nova Soča" obrekovalka duhovniškega stanu, ali je njeni »duhovnik" tako strahopeten, da smatramo za nečastno z njim polemizovati.
—	Ponatisnili smo iz »Katolika1* cel članek, v kolikor se tiče našega duhovnega dopisnika, da bodo čitatelji naši videli, kako se dr. Mahnič zna izogniti stvarnim in poštenim odgovorom.
Najpoprej moramo svečano in odločno zavrniti predrznost Mahničevo, da se os meli javno in na prav nepošten način sumičiti nas, da onih dopisov in člankov s podpisom duhovnik ni pisal kak resničen duhovnik, marveč kak pravi pravcati ,,liberalec", katerega je dr. Mahnič že obsodil v peklensko brezno, mi pa da smo podpis duh ovni k le podtaknili, češ: »kaj lehko se natisne »duhovnik", saj papirje potrpežljiv". To je nesramnost, kakoršne nam z besedami ni mogoče po vrednosti zavrniti I Vedite, doktore, da ste se tu javno dotaknili naše časti, našega nekaljenega poštenja, katerega si ne pustimo blatiti od nikogar na svetu, še manj pa od Vas, ki ste prav s to nesramnostjo bolj nego s katerokoli drugo prav očitno pokazali, da ste poštenju in časti svojega bližnjega nevaren človek! Kje, kedaj in na kak način smo dali Vam ali komurkoli tudi najmanjši povod, da bi mogel sumničiti o nas tako nepoštenost,"kakoršno nam Vi v svoji zaslepljenosti in strastnosti v javnem listu lučate s toliko samozavestnostjo v obraz?! Za dr. Mahniča ne velja več 8. zapoved božja; 011 obrekuje, opravlja in natolcuje svojega časnikarskega kolego — brez zamere! — brez najmanjšega pomisleka: ali morebiti ne dela s tem velike krivice svojemu b 1 i ž n j e m u ?!
Dr. Mahnič naj torej ve, da vse one dopise in članke z dežele, ki nosijo podpis d u-h o v n i k, je tudi resnično spisal in poslal katoliški duhovnik z dežele, kateri si je za narod in za katoliško cerkev pridobil že mnogo zaslug v svojem kraju. Sicer nam tega ni bilo treba še posebej zatrjevati, saj so njegovi spisi prav' očitno kazali svoj vir iz duhovniškega srca in peresa. Zat6 pa za imenom duhovnik ne tiči kak posveten liberalec *) — sit venia verbo! — kakor trdi vestni bojevnik za katoliško idejo dr. Mahnič, marveč iskren duhovnik edino prave S c h 1 e i c h e r j e v e barve 1
Dr. Mahnič hoče poprej vedeti ime dotičnega našega duhovnega dopisnika potem še le — pravi — bo odgovarjal na njegove članke in na njegova uprašanja. Izvrstno! Hvala za to priznanje! Za dr. Mahniča torej ne velja več staro in veljavno načelo: „Non quis, sed quid! “ — kar pomeni za nas, ki nimamo patenta na latinščino, nekako tako-le: Ne kdo piše, marveč kaj piše — na to glejte! Čemu bi bilo dr. Mahniču treba »v dri h a ti po duhovski suknji", kar bi bolelo gotovo tudi duhovnika, ki je v nji, saj mu je naš duhovni dopisnik v povsem mirni in stvarni obliki dal toliko drugega posla za resno premišljevanje, da bi mu povsem nedostalo časa za „vdrihanje po suknji." Lejte si no, kako nepremišljeno se dr. Mahnič sam razodeva, da mu je mari le za udrihanje po osebah, ne pa za stvarno polemizovanje in razmišljevanje.
Dr. Mahnič zahteva ime našega duhovnega dopisnika, dasi mora dobro vedeti, da se vsak duhovnik, ki bi se toliko osrčil ter podpisal pod jednake članke svoje ime,
*) Častiti naš gospod dopisnik se je iz tega slučaja prepričal, kako lahko je priti v vrsto »liberalcev" iu koliko je vredno to Mahničevo strašilo. Uredn.
prav po nepotrebnem izpostavlja mnogemu zasledovanju in p r e g an j a n j u od strani merodajnih duhovskih činiteljev v Gorici. Čitatelji naši se morebiti še spominjajo, da je v prvi dobi potrebnega razkola neki preč. g. župnik toliko osrčil, da je svoje nazore branil v našem listu tudi s svojim polnim podpisom. A kaj se je zgodilo ? Planili so nanj , kakor nad zločinca in krivoverca, napeli so mu kanonično pravdo, ki je bila uzrok, da smo morali že pričeti spis dotičnega g. župnika ustaviti. Pravda je sicer zanj častno končala, ker je na pristojnem mestu popolnoma opravičil svoje početje in ker sta njegovo poštenje ter neomadeževano življenje bile njegovi najboljši zagovornici
— s čemer se pa prav njegovi tožitelji ne morejo hvaliti! — a vendar ga goriški Mahničevi zagovorniki gledajo srditim očesom, da bi ga radi ugonobili, ako bi bilo to v njihovih močeh. In vse to zaradi tega, k e r j e s p o 1 n i m p o d p i s o m z a g o v a r-jal svoje poš teno prepričanje! Kdo naj se pri tako žalostnih razmerah, ki vladajo dandanes v duhovskih krogih gori-ških — to lahko obširneje dokažemo! — razpostavlja enakim nadlogam? Bilo bi to celo nespametno in mi sami bi kaj enakega o d sv e t o v a 1 i, ker poznamo hudobijo in maščevalnost nekaterih ljudij v Gorici, ki so se v svoji zlobnosti ponižali v blato najostuduejših ovaduhov, ki so z obrekovanjem in z lažjo skušali pregnati iz Gorice odlične rodoljube naše. In taki ljudje danes strahujejo našo duhovščino ter — kujejo zaupnice dr. M a h n i č u !! To so pač tehtni razlogi, zaradi katerih naš gospod duhovni dopisnik ostane tudi nadalje skrit za uredniškim hrbtom, zlasti ker pri nas niti navada ni, da bi se v političnih časopisih pisatelji političnih člankov podpisovali s polnimi imeni. Osebe so tu popolnoma nemerodajne — tudi če bi n. pr. oni člankar res ne bil duhovnik — ampak gledati je treba le na predmet, kateri je presojevati in stvarno razpravljati. Ako se dr. Mahnič noče držati tega obče veljavnega načela ter ne odgovarjati na stvarne in m ime članke našega gospoda duhovnega dopisnika, ne da bi „u d r ih a 1 tudi po n j e g o vi suknji"
— svobodno mu. S tem dokaže, koliko prav za prav je vredna njegova »kritika", ki mora »udrihati tudi po suknji", da krepko po polni ono, česar nedostaje na stvarnosti.
*
* *
Preiti nam je k članku, kateri je posvetil našemu listu pod naslovom »Predrznost, ki vse presega!" Tu dr. Mahnič hinavski obrača oči navzgor in se čudi o naši velikanski predrznosti, da smo „ime prevzvišenega cerkvenega dostojanstvenika (našega nadškofa) zvlekli v predale političnega lista." Temu je kriv edini dr. Mahnič, ki nas je naravnost izzval, da smo v svojem listu imenovali tudi prevzvišenega našega nadškofa, čegar ime bi se res ne smelo vlačiti po predalih prepirajočih se listov. — Povedali smo namreč, da je dr. Mahnič iskal prijazne sodbe od slavnega škofa, ki je svitla zvezda na katoliškem obnebju, ki v Rimu več velja nego vsi Mahniči in njih pokrovitelji na Slovenskem in ki je vsej Evropi znan kot velik in slaven katoliški učenjak. Tam po leti mu je bil poslal svoja prva dva »Katolika" krasil o vezana, v spremljevalnem pismu pa ga je — lisjak! — prosil blagoslova, kateri bi si potem — joj kako hlastno! — izkoristil proti »slovenskim liberalcem", v prvi vrsti seveda proti »Novi Soči'*. Toda dr. Mahnič je delal račun brez krčmarja! Prejasni škof je začel prebirati doposlana mu »Katolika", iz katerih se je uveril, da ima pred seboj v se strašno zaljubljenega fanatika — oprostite temu izrazu, ki pa prihaja iz takih ust, ki tudi dr. Mahniču morajo biti merodajna! — kateri bi utegnil biti še v veliko nesrečo za narod iu vero, ako bo še nadalje tako ropotal in slepo udrihal in mahal na levo in desno okoli sebe, kakor je bil začel. Namesto blagoslova vrgel je potem »Katolika" v kot, Mahniču na njegovo ponižno in udano pismo pa niti odgovoril ni. To se je čudno zdelo našemu dr. M., ki se je zaradi tega podal na daljno pot ter romal do te jasne
zvezde na obnebju katoliškem, da bi tudi on bil deležen njene milosti in svitlobe. Toda našel je baš nasprotno temu, kar je iskal, kajti pi e vzvišeni vladika mu je v obraz povedal svojo sodbo o njegovem pogubnem, o njegovem nesrečnem, veri in narodu nevarnem ropotanju. Ali hoče dr. Mahnič še kake hujše odsodbe? Menimo, da večje skoro ni mogoče doživeti !
To obsodbo smo nekje v svoji polemiki tudi poslali v javnost, da bodo naši čitatelji videli, kakč sodi o dr. Mahniču slaven katoliški škof, za katerega prijazno sodbo se je bil mož neizmerno mnogo potrudil.
—	Na to naše razkritje je dr. Mahnič previdno skril svoje drngače jako oblastne ro-žičke ter izjavil, da ga doslej pa ni obsojal še nikdo onih škofov, ki pasejo slovenske ovce. S tem je začel delati neumestno razliko med katoliškimi škofi, kar je sicer njegova reč, toda mi smo na podlagi resničnih izjav našega prevzvišenega nadškofa zatrdili, da niti on ni kdo vč kako zadovoljen z vsem Mahničevim ropotanjem, da ga je že večkrat svaril in op o m i n j a 1, kar je pa šlo dr. M. pri enem ušesu noter pri drugem ven.
Čitatelji naši nam gotovo priznajo, da smo bili ves čas našega domačega boja jako previdni, da si nismo pustili nikjer in nikoli do živega, da smo se vselej borili na podlagi resnice in pravice, tako da smo mogli brezskrbno vsakemu pogledati v oči. Kdo naj nas ima za tako nespametne in predrzne, da bi si pustili do živega zdaj, ko so vsi resni boji že niinoli, in to še v tako kočljivi zadevi, da bi namreč trosili neresnične vesti o našem prevzvišeuem nadškofu? Kar smo trdili, je torej povsem resnično! — In vendar izjavlja dr. Mahnič v rečenem članku: „T oje laž!" Mi smo torej lagali?! Ne, tega si ne damo očitati, marveč vzdržujemo svoje trditve tako in v tistem zmislu, kakor s m o j i h zapisali in mislili m i, n e pa kakor se d r. M a h n i-č u zljubi tolmačiti jih!!
Da naše trditve niso bile kar takč iz zraku vzete, prizna tudi dr. Mahnič, ko piše dalje v tistem članku:
»Pa bodimo pravični. Nekaj zna »N. Soča" v e n d a r p r a v imeti. DA Kar ni prevzvišenemu vladiki vselej dopa-lo, je bila pri nas tu pa tam kaka ostra beseda, ali kar se reče »oblika..............
Ne bomo več rešetali na tem mestu, kako daleč so se raztezali opomini in prošnje prevzvišenega našega kuezonadškofa, zlasti ker je o tej zadevi med našo duhovščino iz raznih prilik marsikaj obširneje znano marveč jemljemo z zadovoljstvom na znanje gornjo Mahničevo izjavo v kateri tiči pa gotovo mnogo več zrna in pomena nam v prilog nego je bil dr. Mahnič vendarle prisiljen povedati. Neresnice torej nismo govorili, ko smo trdili, da je slaven katoliški škof, ki ima v Rimu uplivno besedo, dr. Mahniču v obraz odločno obsodil njegovo delovanje kot narodu in veri pogubno, in da je tudi domači naš vladika čutil potrebo večkrat opominjati in svariti
ga...........o čem, kako in kako daleč, to
je je njegova reč in za nas brez večjega pomena.
Ali sn.0 pa morebiti lagali (kakor se zna vestno izraževati naš dr. M., dasi bi zlasti on moral prav dobro razločevati med: lagati (v e d o m a neresnico govoriti) in k r i v o ali neresnično poročati — on pa samosvestno kar prvo in n a j h u j š e zabrusi v obraz in nič ne pomišlja, če moreb.ti s tem krivice ne dela svojemu bližnjemu. Kako krščansko-ka-toliški!?) — ko smo trdili, da »je bil prejasni naš vladika z »Novo S o č o" z a d o v o 1 j e n tndi takrat, ko je dr. M. najbolj proti njej divjal?" — Te naše besede so močno zbodle dr. M. — kar mn pač radi verujemo ! — in vendar so resnične! Mi sami smo bili trikrat pri Njegovi Prevzvišenosti, ki se nikdar in v nikakem oziru ni izjavil neprijazno proti »Novi Soči". V daljšem pogovoru prve dni decembra 1. 1890 se je pa
o	bivši »S oči" jako nejevoljno izrazil, ker nas je neumestno napadala celč zaradi našega poročila v adventnih postih, o našem
listu pa je izrecno zatrdil, da do tedaj ni našel še prav nič takega, kar bi bilo graje vredno in je še blagovolil dostaviti: „Ako bi bil kaj graje vrednega našel, bil bi Vara že sporoči 1.“ Mi smo jako hvaležno sprejeli na znanje te besede in prosili, naj bi nas le opomnil, kedar bi to bilo potrebno, ker smo še mladi, še ne dosti izkušeni, za dobre svete in opomine pa da smo vsakemu, zlasti pa s tako odličnega mesta, jako hvaležni. — So li tedaj naše gornje besede, ki so dr. M. tako hudo zbodle, „1 a ž n j i v e.“ Mi lahko pri-sežemo pred Bogom in svetom (tudi prisega „1 i b e r a 1 c e v" nekaj velja!) za vsako našo trditev v tej kočljivi zadevi in navedemo lahko, če bi bilo treba, še druge veljavne priče, ki zaslužijo, če ne več, pa vsaj toliko vere, kolikor dr. M., in ki iz raznih prilik dokažejo vse ono, kar smo pisali mi o tej reči v svojem listu.
In s tem bodi tej polemiki konec! Mi nismo krivi, ako smo morali o teh rečeh pisati — izzvani pa ne molčimo radi — Prihodnjič povemo svoje mnenje o »vrednosti" zaupnice, katero je dr. M. dobil iz Gorice*) ter privoščimo zasluženi odgovor g. J. K., ki se postavlja za dr. M. v bran proti našemu duhovnemu dopisniku z jako revnim duševnim detetom. Na svidanje torej!
*) Slišimo, da te dni znani hujskači, ki ne morejo še mirno spati na dosedanjih lovorikah, zopet tekajo po Gorici in nabirajo neke podpise, s katerimi bi radi ropotali proti „N. S.“ Gospodje imajo dosti časa sa — razdiranje, pri narodnem zidanju jih tako nikjer ni zraven!!
sofiei
Iz Komna, 12. novembra. — Pred nedavnim časom zapustila stay nas zapored bivša naša kapelami čgg. E. Š t r e k e 1 j in B. Bevk, koja sta — posebno pa prvi, vsled večletnega tukajšnjega bivanja — mnogo delovala kot dušna pastirja ter verna narodova sinova v vsestranski prospeh naših župljanov. Prepričani smo, da sta svojim sedanjim vernikom dobro došla. Po njiju odhodu dobili smo čg. Brati n a, prej službujočega v Štanjelu, in čg. novomašnika Rejca. Čeprav bi g. Bratini vsled njegovih zaslug iz srca kaj boljšega privoščili, razveselili smo se ga toliko bolj, ker tudi mi čutimo neizogibno potrebo podvzetnih in jeklenih značajev ter marljivih puristov, da čistijo v marsičem krive nazore našega Kraševca ter ga navajajo do napredka. Primerjajoč naše sosede v Vipavski, dolini, vzdihniti nam je, videč tam ljudstvo bolj probujeno in težeče za napredkom. Kako pa pri nas? Kratko odgovarjam z Gbthe-jem: „Mehr Licht!“ Uprav novodošla čgg. kapelana spoznala sta takoj, kje nas čevelj žuli. Združena s čg. dekanom in gg. učitelji delujeta, da se napravi šolski mladini božičnica liki onim društva „Sloge v Gorici s primerno otročjo dramatično predstavo. Kakor sem kasneje poizvedel, se ta krasna namera uresniči. Nadejati se je tudi, da pridemo prihodnji pust z veselico na dan, koji se pri nas tako redko vrata odpirajo prav vsled manjkajočih delavnih močij.
Opomniti mi je, čeprav je bilo že o svojem času objavljeno, da imamo v našem »centrumu" od prošlega godovanja sv. bratov Cirila in Metoda podružnico osrednje družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Poznajoč namen te družbe in njenih podružnic vemo, da ta z raznimi poučnimi shodi ter po marljivem delovanju lahko mnogo koristi narodu v gmotnem in duševnem oziru. Težavni kmečki stan pač potrebuje naukov, tolažila in nauduševanja, da ne popušča in obupa, temveč srčno in umno napreduje. Ker je pa za to najprimernejša doba zima, pričakujemo, poznajoč vstrajnost njenega čg. predsednika in odbora, da se v kratkem sestanemo. Podružničarji, posebno oni kmečkega stanu, dvomim, da bodo vstrajali s svojimi prispevki, ako ne bodo uživali tudi nekaj koristi, ker naš kmet je precej egoističen. Potreba je torej, da se prične s poučnimi shodi, ker s tem ne koristimo le posameznikom, temveč celemu našemu narodu in posebe še družbi. Tako moramo delati, da ostane naše ljudstvo, ker pridobi si znanosti, ukrepi voljo in razbistri razum. In stal bode narod proti vsem navalom nasprotnikov!
B—en.
Pečine, 18. novembra. — Po postavi dolžna je vsaka občina skrbeti, da so občinske ceste in poti v dobrem stanu. Vidi se pa, da se to posebno tukaj pri nas jako zanemarja, kajti še dan danes imamo tako slabe ceste, kolovoze in poti, da skoraj ni mogoče s samo živino po njih, kaj pa še voziti! — Že 1. 1883. se je začela delati s Pečin proti Slapu nova obč. cesta. Takrat se je bila pa le za silo dodelala in od takrat se ne zmeni nihče več za popravo in posip te ceste; kmalu bode slabši nego je bil prejšnji klanec. Že sedaj jo je voda tako razjedla in skopala, da ni skoraj več sposobna za vožnjo. To je vendar sramotno za našo občino, da se že pričeta in malone dodelana cesta takč v nemar pušča. Upamo, da te besede vspodbude naše občinske očete, da poskrbe za popravo te toliko po-rebne ceste.
Še veliko slabša je pa občinska cesta slapska, ki drži dalje od obč. ceste pe-činske. Po tej cesti že ni več varno po nekaterih krajih živino samo goniti, nikakor pa ž njo voziti. Vendar se pa zvozi in se mora zvoziti po tej cesti na stotine vozov lesu in drugega blaga. Vsaki dan vozi se iz Slapa gori in doli po tej cesti, kajti tam imamo mline in edina ta cesta služi za ves promet tukajšnjim občinam : Pečine, Št. Vidskagora in Ponikve, sploh celemu hribu takraj Idrijce. Kljub vsemu temu pa je posebno v klancu imenovanem »Pri Andrej-čenu“ in „Nad Taravicam“ v tako slabem stanu, da je že skrajni čas jo zboljšati in zravniti. Vsled postave za varstvo in trpinčenje živine moglo bi se v omenjenih dveh krajih prepovedati voziti, ker je tako strmo in grdo, da ne more ubogo živinče niti praznega voza spraviti brez pomoči — bičeve. Kaj pa še le težko naložen voz! — Takrat se mora ubogo živiuče smiliti človeku, ki ima le količkaj dobrega srca, da bi se lehko razjokal. Žalibog! večkrat se prigodi, da vozniki nimajo dosti težkih bičev, da bi bolj neusmiljeno udrihali po ubogem živinčetu. Videl sem, ko je voznik zlomil po rebrih živinčeta bič, šel potem v grm in vrezal kol, s katerim je potem udrihal po živali. Milo se stori človeku, ko vidi, kako se nedolžna žival upenja in si na vse kriplje prizadeva, da bi vendar le mogla potegniti za seboj težko naloženi voz, ter kako se skuša rešiti neusmiljenim udarcem, tresoča se po vsem životu. Tako trpinčenje živine je po postavi kaznjivo in vendar ni drugače, ker živeti moramo tudi mi hribovci. Vsega tega trpinčenja je pa največ kriva malomarnost onih, kateri bi imeli največ skrbeti za izpolnitev §. 13. dež. postave od 29. aprila 1864. 1. Ako se tedaj v kratkem nič ne ukrene za popravo omenjenih cest, prisiljeni bomo podali pritožbo v zmislu §. 25. iste postave.
Umestno bi tudi bilo, ako bi sl. cestni odbor tolminski te ceste še nadalje kar mogoče podpirati blagovolil in potrebno ukrenil, da bi se cestna črta: Slap — Roče — Pečine mej skladovim ceste uvrstila, ker edina ta črta služi vsem tukajšnjim občinam za promet z drugim svetom.
Čas je že, da enkrat tudi sami Poni-kovci, Pečinci in Št. Vidskogorci sprevidimo, da zmeraj plačevati in nič imeti je — bosa! Združimo se tedaj in skupno terjajmo ali prosimo, kakor hočete, da kaj dosežemo ; sicer ne dobimo nič in bomo morali zmeraj naše obč. ceste vsak svojo popravljati !
Držimo se pregovora ki pravi: „Sloga jači, nesloga tlači!“
Z Kolškega, 16. novembra. — Nedavno je zapustil naš okraj preč. g. Fr. Kranjec ter odšel na novo mesto v Breginj. Za svojega 8-letnega službovanja na Bolškem vedel si je pridobiti splošno zaupanje in spoštovanje. Zato smo ga pa tudi dostojno počastili pred slovesom in ob slovesu. Bog živi č. duhovščino S c h e i c h e r j e v e barve! —
Znana je pravljica o kovaču v samotnem gozdu v Turingiji, ki je železo kovaje vedno ponavljal: »Deželni grof, bodi trd!“ Ne vem, so-li naši nasprotniki hodili v šolo k onemu pustemu kovaču, ka-li; vsekako pa sa more reči, da ravnajo po onem pravilu. To kažejo mej drugim dogodki na Koroškem in štajerskem *); pogubljeni angelji menda niso bili nič bolj naduti in napihnjeni. — Kmalu nam bode prepovedano še moliti v svojem jeziku; peti je menda itak prepovedano **).
A ne le v javnosti, tudi v zasobnih krogih pojavlja se ona oholost v nekem čudnem svitu. Svoje čase je nekdo iz severja ***) ukazoval gojencem, naj v domačem občevanju govore le nemški. Neki drug dostojnik, kojemu priporočam knjigo: Schneider, Dostojnik v družbenem občevanju 1890 (nemški) — menil je, da pokaže svojo omikanost, če zabavlja čez jezik, ki njemu ni ljub. A ta je vsaj spoznal svojo bedasto-čo ter popravil jo. — Neznačajnik ptujega rodu se ti pretepe k veselici, kamor ne spada; drugega dnč te gre tožit, kaj si govoril in nisi govoril, meneč, da dobi pohva-
lo.	— Drug razžali vso družbo vsled svoje brezobzirnosti mej slovenskim društvom ; par dni pozneje se vrši preiskava, češ, da se je govorilo tu in tam nepatrijotično. Sploh vohunstvo cvete na Bolškem v novejšem času. Prosili bi dotičnega gospoda, naj blagovoli pomisliti, da to še ni veleizdaja, če kdo ne pusti, da bi mu ptujec blatil, kar je nam najdraže ; in da zaljubljenost v nemščino — tisto blaženo, baje jedino zveličavno — in patrijotizem — v mnogojezični Avstrui še ni istovetno (identično).
Ce smemo verjeti Holzhauserju, ki razlaga »Skrivno razodetje", živimo zdaj v žalostni 5. dobi človeštva (Razod. sv. Jan. 3., 1-7.) v dobi skoro občnega obubo-žanja itd. A za njo pride 6. doba, tolažilna (sv. Jan. 3, 10, 14); gotovo nastaue kedaj čudna sprememba, ki bi si jo nikdo ne bil domišljeval. „Mogočen vladar, ki da vsakemu svoje in n i j e d n e g a ne bo krivično obtoževal — prevstrojil
*) Zborovanje podružnic sv. C. in M. na Koroškem. Dogodki v Celju. Pis.
**) V Gorici na giinnaziju pri maši menda le nemški pojo ?! Pis.
***) Profesor Kunst v Gorici: „Plappern sie deutsch". Pis.
bode svet v zvezi z velikim papežem (»An-geljskim pastirjem ?“) Razkolniki in krivoverci se zjedinijo z nami, občni („Vatikan.") cerkv. zbor se suide in izvrši...
A kedaj bo še le to, kedaj ?!
—	o«.
(Tega dopisa velika večina naših či-tateljev ne bo povsem umela. Tamkaj, kamor dopis meri, bodo ga pa dobro umeli. Uredn).
Politični razgled
Avstrija. — V cesarski hiši so imeli zadnje dni preteklega tedna velike slavnosti, ko se je porodila nadvojvodinja Alojzija s saskim kraljevičem. Dne 19. t. m. se je nadvojvodinja svečano odrekla vsem pravicam do avstrijskega prestola, v soboto 21. se je vršila pa poroka. Poročal ju je kardinal in nadškof Gruscha.
— Predsednik najvišjemu državnemu sodišču vitez Schmerling, nekdanji liberalni ministerski predsednik, šel je v pokoj-, mož ima 80 let, zato pa tudi 20.000 ghl. pokojnine na leto. Na njegovo mesto je prišel nekdanji liberalni mučni minister 8 t r e m a y e r.
— Zaradi zborujočih delegacij Ona poslaniška zbornica le po tri večerne sete na teden. Danes teden je pričela razprava o proračunu finančnega ministerstva. Finančni minister je v tej seji povedal, da se peča z načrtom o preustrojitvi davkov, ki naj se pravičneje razdeli nego je dandanes v veljavi. Preustrojiti bo treba tudi posilno iztirjevanje davkov. —
V	tej je prišel na dnevni red Plenerjev predlog, ki vladi naroča, naj malim obrtnikom pri obrtnem davka izbriše obrtno doklado. S tem bi država izgubila nad milijon goldinarjev dohodka, radi česar se vlada upira temu predlogu, toda malim obrtnikom in rokodelcem bi bilo s tem mnogo olajšano. »Konservativni klub 8 je tudi v tej zadevi šel za vlado. Svoje stališče opravičuje z izjavo, da nikakor ne more privoliti v en o str a n s k o znižanje davka, ampak da se mora to znižanje enakomerno raztezati tudi na zemljiški in hišnoraz-redni davek. ,,Konservativni klub11 zahteva torej naenkrat enakomerno znižanje vseh davkov! No, ako bi se letos pomagalo vsaj malim obrtnikom, je po našem mnenju veliko bolje nego da se nikom ur ne pomaga. „Konservativni klub “ je bil vselej zadovoljen in ponosen, ako je vsaj drobtinice pridobil svojim rolilcem, zdaj pa odklanja celo precej lep dar naš malim obrtnikom z izgovorom-. „vse ali nič! — vsem davkoplačevalcem znižajte davke, ali pa nikomur !a Poljaki se niso hoteli izreči niti za predlog, niti proti njemu; zato so stavili v torek zvečer nasvet, naj se predlog zopet vrne davčnemu odseku v presojo. Toda ta nasvet je. bil odklonjeni in sprejeta je bila podrobna razprava o Plenerjevem predlogu. Podrobna razprava se je vršila v sredo, pri katerej je bilo določeno s 153 proti 1.25 glasovom, naj se predlog vrne davčnemu odseku. Sprejet je bil tudi dodatek posl. Pattai-a, naj bi se za ono svoto, katero država izgubitpri malih obrtnikih, pa veliki obrtniki bolj obdačijo. — Bazni konservativni Usti zatrjujejo, da za Plenerjev predlog bili bi vsi klubi na desnici, ako bi ne bili prepričani, da je le sredstvo v politične namene levičarjev. Je pač križ, da morajo pri vseh gospodarskih vprašanjih imeti svojo roko vmes tudi politične spletke!
— Vplivni poljski listi objavili so iz poslaniških krogov dunajskih, da se je za kulisami mnogo dogovarjalo in delovalo za sostavo nove in stalne državnozborske večine, a brez uspeha, ker se vladi še ne zdi umestno, da bi posegla umes ter tdlco sostavo pospeševala. — Vladi se torej nič ne mudi, ker se čuti dosti varno celo po znanem nastopu barona G a u č a, ki je še vedno minister, »fc l u b k o n s e r v a t i v c e v11 pa še vedno na strani one vlade, katerej je član.
— Mnogi Časopisi dolžijo nekatere poljske poslance, da so oni zakrivili ono grozno paniko in polom na dunajski borsi, češ, da so tudi oni igrali na borsi ter pri tem mnogo dobili. Poljski klub odločno protestuje proti takim govoricam ter je v zbornici cel6 zopet in-terpeloval vlado, naj pospeši s preiskavo, da se pravi krivci najdejo in kaznujejo.
Zunanje države. — Nemška vlada je dovolila Lužiškim Srbom narodni jezik v ljudskih šolah ; le računstvo se bo poučevalo še nadalje v nemščini. To je veselo znamenje boljše prihodnosti Slovanov na Pruskem.
— Buški minister zunanjih poslov Giers je bil koncem preteklega\ tedna v Parizu, kjer je bil slovesno sprejet. Časopisi močno ugibajo, po kaj neki je šel v Pariz, a gotovega nič ne vedo povedati. Na poti proti domu sc je ustavil tudi v Berolinu, kjer je bil sprejet pri cesarju Viljemu v avdijenci.
— Bivši srbski kralj Milan se je odpovedal vsem svojim pravicam, katere si je bil pridržal pri odstopu ; odpovedal se je celd srbskemu državljanstvu. Zdaj bo imela Srbija mir pred njim, ker niti v deželo več ne sme. Te svoje pravice pa Milan ni dal zastonj, ampak prejel je za nje nekaj milijonov frankov, katere je že krvavo potreboval, ker je vse svoje imetje v Parizu zapravil.
— Na Spanjskcm imajo že zopet, mini-stersko krizo. Kar cčlo ministerstvo je dalo ostavko, katero je kraljica tudi sprejela. Sestavo novega ministerstva je izročila Canovasu del CastiUo, ki je že večkrat bil minister. Denarno stanje Španije je jako slabo.
— V B r azil ij i, ogromni Ijudo-vladi v južni Ameriki, kjer so .jmi pregnali
cesarja Pedra 111, imajo u staj o. Bivši predsednik F o n s e c a je moral odstopiti. Vlada je brzojavila raznim parobrodarskim društvom v Evropo, naj nikar ne prevažajo ljudij v Ameriko, dokler se ustaja ne pomiri in ne naredi red v deželi. — Kdor je torej nameraval preseliti se v Brazilijo, naj ostane lepo v svoji stari domovini. Slišimo, da je decembra meseca nameravalo več družin iz naše dežele preseliti se v novi svet. Pozor torej!
Domače in razne novice
Naše zaplembe. — L. 1891. je za naš list slabo leto. Sedemnajst mesecev, namreč do konca 1. 1890., nismo vedeli, kaj je zaplemba. Toda letošnje leto smo slabo začeli, kajti že prva številka je bila zaplenjena, kar se je med volitvami še trikrat ponovilo. Tudi drugo polletje nam v tem oziru ni ugodno, ker z zadnjo številko doživeli smo že četrto zaplembo od julija meseca. — Ker v takih slučajih ne smemo razposlati druge izdaje pred 24 urami potem, ko smo drugo izdajo predložili cenzuri, zato se list zapozni za jeden cel dan. — Z zaplembami so pa v zvezi tudi gmotne izgube, katere naj bi vselej naše počasne plačevalce vspod-budile k točnejšemu vršenju njih ilolžnostij proti našemu upravništvu, zlasti pa one, ki so na prijazne opomine v predzadnji številki ostali slepi in gluhi.
»Božičnica" Sloginili zavodov vršila se bo po dosedanji navadi tudi letos. Ta otroška zabava je gotovo najbolj priljubljena, kolikor se jih vrši med goriškiini Slovenci. In kaj bi tudi ne, saj pri takih priložnostih se dobrotniki mladine v teh zavodih, posebno pa stariši, najiepše prepričajo kako uspešno napreduje in so razvija naša slovenska (leča na podlagi predragega nam materinega jezika. Zato k takim otroškim zabavam pribite dobrotniki, stariši in drugi prijatelji naše mladine v tolikem številu, da je v obširni čitalniški dvorani vselej nepopisna gnječa. Tako je bilo doslej o vsaki taki priliki, tako bo gotovo tudi letos. Letošnja »Božičnica" bo tudi jako zanimiva in lepa.
Ker bodo pa tudi letos otroci obdarovani z obleko, obuvali šolskimi potrebščinami, igračami in jestvinami, treba bo tudi letos prihiteti po navadi drugih let vrlim našim učiteljicam z radodarnimi doneski na pomoč. Prepričani smo, da dosedanji dobrotniki ne odtegnejo svoje rodoljubne pomoči tudi v prihodnje. — Z dežele se je že oglasil jeden dobrotnik, ki je položil temelj daljšim radodarnim doneskom. Ta gospod je č. g. Andrej Žnidarčič, vikarij v Gradnem, ki je poslal 3 gld Hvala mu! K tem je priložil goriški vrlini zastopnik „ S 1 a v i j e “ 2 gld., da je v rečeni namen zložen prvi petak.
Radodarni doneski. — Že zopet smo prejeli lepo svotico, 7 gld. 12 kr., ki se je nabrala v veseli družbi za naše „Slogine“ zavode. To se je zgodilo v Devinu, kjer bi »Lega" za par grofovskih hlapcev rada ustanovila laški otroški vrt, v kateri bi lovila pa v prvi vrsti slovenske otroke. Spremljevalno pismo se glasi: »V Devinu pri veliki, obilno in bogato obloženi mizi spominjali smo se, ko se je na zdravje novorojenca Lavoslava in njego.ih dobrih starišev napilo, tudi naših rejenčkov v slovenskem otroškem vrtu v Gorici. V ta namen 7 gld. 12 kr." — Presrčna hvala rodoljubnim dobrotnikom ob bregu naše krasne Adrije. Naj bi novorojenček, ki je dal povod temu blagemu činu, vzrastel v hrabrega branitelja našega prijaznega Devina na klasičnih tleh timavskih!
Dalje so darovali: dr. Anton Mahnič 3 gld.; Ignacij Kralj 1 gld.; dobrotnik Ž. 2 gld.; Josip Lenardič, vodja gluhonemnice,
1	gld.; Franc Blažon mesečni donesek 1 gld.; dr. Franc Kos 10 gld. V pušici v Čitalnici 1 gld. 33 kr. Ta pušica je odslej za »Slogine8 zavode.
Porotno sodišče. — Dne 11. maja t.
1.	je bil Ivan Pavšič iz Ovčjedrage obsojen na tri leta ječe zaradi hudodelstva uboja. Njegov zagovornik je podal ugovor proti obsodbi, kateri je kasacijski dvor sprejel ter razveljavil prvo razsodbo. — Zaradi tega je prišel Pavšič zopet pred porotnike, ki so ga pa v ponedeljek teden popolnoma oprostili. Dokazalo se je, da je umorjeni Pičulin vrgel Pavšiča na tla, kateri je v brambi z nožem ranil Pičulina takč, da je potem za rano umrl. Pavšič ni imel namena Pičulina umoriti, ako je pa Pičulin za rano umrl, Pavšič ni kriv hudodelstva uboja.
— V torek teden je bil obsojen 43-letni Anton Marizza na 18 mesecev težke ječe zaradi hudodelstva uboja. Kazen je tako majhna zaradi mnogih olajševalnih okoljščin.
— V sredo teden je bil obsojen na dve in pol leti težke ječe 16-leteu trgovski pomagač Alojzij Magrin iz Gradišča ob Soči, ki je svojemu gospodarju ukradel 75
— Učeraj teden je bila obravnava proti onemu Antonu Lapanja s Ponikev, o katerem je naš dopisnik obširneje pripovedoval, kako in zakaj da je umoril svojo ženo. Obsojen je bil na 7 let težke ječe. Zagovornik je podal pritožbo proti odmerjeni kazni.
— Danes teden je stal pred porotniki Josip Mozetič iz B i 1 j ....... ki je bil
oproščen.
V	ponedeljek je imela priti na vrsto glasovita pravda treh flumičelskih duhovnikov proti tairošnjim Občinarjem zaradi raz-žaljenja časti po hektografovanem lepaku," ki je bil ob letošnjih volitvah neko jutro nalepljen p« flumičelskih voglih in ki je baje žalil čast domačili duhovnikov. Vseh prič na obe strani je bilo 54, ki so bile vse že po večkrat preslišane in ki so bile v ponedeljek zopet klicane k glavni obravnavi v Gorico. — Toda na predvečer obravnave so tožitelji od pravde odstopili ter se po vrhu še zavezali, plačati tudi tožencem in njih pričam vse stroške, ki niso majhni. V liberalnem lahonskem izraelu je radi tega zavladalo veliko veselje, cela laška konservativna stranka pa je dobila s tem hudo zaušnico, katero bi omenjeni gospodje lahko prihranili, da so previdneje postopali ter od pravde z gotovim slabim izidom že poprej odstopili, ne pa zadnji hip.
Knjige družbe sv. Mohorja so došle. Letos se je poverjeništvo preselilo s Placute. Sprejel je je prečastiti gospod Mihael Bolter, vikarij v Veliki cerkvi. Bukve same pa bodo p. n. udje dobivali pri g. I. Čigonu, cerkovniku Velike cerkve, ki stanuje v hiši št. 5 nasproti saki istiji iste cerkve. Prosijo se p. n. udje, da bi naročnino za prihodnje leto plačali, ko pridejo po letošnje knjige. Olajšajo sebi in razpošiljatelju trud. Vsprejemati udnino je pooblaščen tudi omenjeni g. Čigon.
Lansko leto so se prav mnogi oglasi-
li,	ko je bil čas naročevanju že pretekel. Knjige družbe sv. Mohorja se lahko naročijo do 5 marcija. Dobro bi bilo, ako bi nalogo nabiranja udov za to preko; istno našo družbo sprejeli vsi gg. poverjeniki ^Slovenskega bralnega in podpornega društva", ki imajo mnogo dotike prav z onimi mestnimi Slovenci, med katerimi bi družba sv. Mohorja našla lahko še mnogo zvestih udov in čitateljev.
„Corriere“ usiljivec. — S Trnovske planote nam pišejo : ,,Židovsko goriško glasilo usiljuje se tudi k nam med trde Slovence. Ta list je preteklo poletje zašel celo sem gori na Lokve in to v tako revno kajžico, iz katere sama nadloga špega in katere poglavar še črke ne pozna, o laščini pa se mu še sanjalo ni nikdar. Menil je gotovo za stalno nastaniti se pri nas, ker naslov je bil že tiskan (za enkratno pošilja-tev „na ogled“ se naslovi menda še ne tiskajo !); toda naši domačini nočejo imeti tako okuženega papirja v svoji pošteni slovenski vasi zatč so ga zapodili nazaj v Abrahamovo skladnico v Gorico". — Tako bi morali storiti tudi še od marsikod drugod! Sicer je ta list velik revež, kar se tiče naročnikov na deželi. V celo Furlanijo ga ne pošiljajo toliko iztisov, da bi imelo pod jedno pazduho kaj nesti nježno jednoletno detce. Toliko manj zasluži zaslombe v slovenskem delu dežele!
Kaši posli pri Židih. — Židje imajo radi le krščanske posle, ker drže se svojega nauka, da ^kristjan je žival, ki je ustvarjena za to, da služi njim — izvoljenemu narodu". Tudi goriški Židje, katerih je okoli 250, imajo le krščanske posle. — Pretekli teden je neka dekla, ki je doma s Koroškega, ušla iz neke goriške židovske hiše, ker je dobivala tako malo hrane, da bi od lakote poginila, ako bi bila še dalje ostala pri Židih. Kedar je Židom ostalo kaj mesa od kosila, ni ga smela ona pojesti, ampak dati ga je morala psu. Ves čas, kar je bila pri njih, ni mogla iti ob nedeljah v cerkev, kajti vsako nedeljo so jo še izredno obložiti z delom tako, da ni mogla izpolniti svojih krščanskih dolžnostij. Ko jej je pa bilo vsega preveč, ušla je od te židovske družine brez plačila za službeni čas. — Židje so v' Gorici pod nekakim posebnim varstvom .............  Zftto	k temu dog dku ne
moremo dodati še posebnega komčntarja.
Drobne novice. — Risarsko in klesar-sko iolo na Nabrežini obiskuje 84 učencev, 53 Slovencev in 31 Italijanov. Med zadnjimi jih je 11 iz Italije, ki se torej poučujejo brezplačno, medtem ko morajo avstrijski državljani plačevati davke. — Za te laške učence se predmeti predavajo tudi v italijanščini, kar je velika zamuda časa.
  V Trst u so rodoljubi osnovali posojilnico
in hranilnico po vzgledu naše v Gorici. V sredo 25. t. m. je že začela poslovati. Svojo pisarnico ima v prostorih „I)elavskega podpornega društva", Via mo-lin piccolo št. i, prvo nadstropje. Ravnatelj je čita-teljem našim znani civilni inženir gosp. Mat. Z i v i c, namestnik dr. Matej Pretnar, odvetniški kandidat.
— Politično društvo „Sloga“ je podalo ugovor proti znanim zahtevam mestnega županstva na veleslavni c. kr. deželni šolski svet. Ob enem je storilo primeren korak za ustanovitev slovenskih ljudskih šol na mestne stroške.
— Razdelitev zemljišč katastralne občine Kobarid je že dokončano. Delo je dovršil zemljemerec gosp. Ivan Lapanja v Tolminu, ki je vrl rodoljub in katerega toplo priporočamo vsem občinam in posamičnikom na Tolminskem, ki potrebujejo kakih zemljemerskih del. Vsak občinar je dobil pri srečkanju, ki se je vršila v soboto, po tri deleže v raznih legah in dobrotah občinskih zemljišč. Prepričani smo, da ta razdelitev mnogo pripomore k boljšemu blagostanju kobariške občine.
— V Beneški Sloveniji, v šempeterski župniji, hudo razsaja med otroci neka nalezljiva bolezen, ki terja mnogo mladih žrtev, ljudem pa prizadeva mnogo stroškov, bridkostij in težav. V mnogih krajih niti šole niso še začele zaradi nje. Oblast-nije se na vse moči prizadevajo, da bi se bolezen ne širila dalje okoli.
— Sej m sv. Andreja v Gorici bo slab, ako se bo držalo sedanje slabo vreme. Opozarjamo pa naše iojake, ki pridejo v Gorico, naj dobro
pazijo na denar in blago, ker te dni je redarstvo delo po ključ pet pretkanih tatov, ki so baje prav nalašč zaradi tega sejma prišli z Dunaja v Gorico. Med njimi je bila tudi jedna ženska.
— V S. Vitu v bližnji Furlaniji še vedno nadleguje tifus, ki je pa čedalje hujši. Umrlo je že več ijudij. — Tudi v drugih krajih naše okolice se pokazujejo posamični slučaji te bolezni, ki pa nima epidemičnega značaja.
— Naše Goričane je jako oplašila novica, da je ministerstvo ukazalo trasirati železnico Divača-Loka. Sklenili so nabirati po mestu podpise za prošnjo do visoke vlade, da bi se zopet vzela v poštev predelska železnica aii pa ona čez Podbrdo do Javornika, predno se deiinitivno sklene zidanje kake železnice s severa na jug. Mi dostavljamo k temu, da t r a s i r a n j e še ni z i d a n j e in da je lahko še vse mogoče, da se vlada odloči za kako drugo železnico. Znamenja kažejo, da se visoki krogi ne ogrevajo več za železnico Divača-Loka, pač pa da s i obrnili velik del svoje pozornosti železnici čez Podbrdo do Javornika.
— Slovenske stariše na deželi, ki bi radi kakega svojega sina dobro izučili in pripravili za gospodarja, opozarjamo na današnji razglas deželnega odbora na koncu te strani. Osem manj premožnih sinov dobi po 100 gld. podpore. 18 učencev dobi stanovanje in hrano v šoli za 10 gld. na mesec-
— Kdor je izurjen v knjigovodstvu in da zna poleg slovenskega tudi nemški in laški jezik, naj »e brez skrbi oglasi na oglas pod naslovom „Knjigo--vodja“ v našem listu. Služba je ugodna.
— Iz koperskega okraja smo prejeli oster dopis, ki pravi, da vlada med učiteljstvom in vsem,, razumništvom velika razdraženost, ker znani protektor cele D o mi n c o v e družine skuša napraviti za okrajnega šol. nadzornika v Kopru tamošnje-ga vadničuega supleuta g. Henrika Domine a, ki je komaj tri leta učitelj in ki je itak po nenmljivi milosti kot komaj pečen učit. kandidat prišel kot „Must er 1 elire r“ na koperško vadnico. Ta vest se nam zdi tako neverojetna, kakor če bi se danes raznesla govornica da je načelnica te toliko prote-žovane rodbine postala — ravnateljica na goriškem ženskem učiteljišču, zato dopisa še ne priobčimo. Ako se pokaže, da je na tej novici nekaj resnega, se že potrudimo, da ua pravem mestu izvedo, kar in kolikor treba. Vsake reči, kar je prav! Tudi prijateljstvo in koristolovje imej svoje meje!
0 gosp. Jos. Sliegler-jll, oskrbniku deželnega glavarja Franca grofa C or on in i-ja in posestnika v Št. Petru pri Gorici,
piše „Biulapester Illustrirte Zt°
,V tež-
njah onih mož, ki posvečujejo svoje najboljše znanje, svoje moči in eneržijo v povzdigo narodnega gospodarstva, tiči velika misel. Velika naša krušna mati zemlja, iz katere prahu je po pripovedi sv. pisma u-stvarjen človek, ki se zopet vrne v zemeljski prah, naj se usposobi kot pomagalka v potrebah socijalnih uprašanj. Zaradi tega pa se ne more dosti preceniti zasluga onih mož, kateri na tem polju storijo važne korake v prid človeštvu. Tak prezaslužen mož je gospod Josip S t i e g 1 e r, grajščinski oskrbnik v St. Petru pri Gorici, kateri si je na polju narodnega gospodarstva pridobil velike zasluge in ki na daleč okoli sluje kot gentleman in človekoljub". — Tako imenovani list! Radi priznavamo, da je ta polivala opravičena in zaslužena. Častitamo g. oskrbniku na tako laskavem priznanju budimpeštskega lista. — Gosp. Stiegler živi v Št. Petru že 15 let. Dasi Nemec, priučil se je prav dobro našemu jeziku in je jako iskren prijatelj našega naroda; tudi je član naše Čitalnice in podpornega društva v Gorici. Mož se res mnogo trudi za povzdigo blagostanja v svoji bližini ter gre ljudstvu vselej z dobrimi sveti in nauki ua roko. Hvala mu! Zato mu je pa ljudstvo hvaležno in vsakdo, kdor ga pozna, ga čisla in spoštuje. Prepričani smo, da njegovo plemenito prizadevanje v naši okolici ne ostane brez zaželjenega uspeha, ako ga Bog še nadalje in še dolgo ohrani v prijaznem našem slovenskem Št. Petru!
Kongrua vikarijer pred državnim sodiščem. — Čitateljem našim je znano, da je č. g. Franc Razpet, vikarij v Orehku blizu Cerkna, dobil pravdo proti naučnemu ministerstvu ter dosegel plačo samostojnega dušnega pastirja, t. j. 600 gld. na leto, dopolnitev zaostale plače in 100 gld. za tožne stroške. — Enako pravdo je dobil pretekli teden pred istim sodiščem č. g. Stefan Krko č, vikarij v Lokavcu pri Ajdovščini. Tudi on je dosegel plačo 600 gld., povrnitev vseh dosedanjih zastankov na plači, ki znašajo nad 600 gld., in 100 gld. za tožne stroške.
— Iz teh dyeh slučajev morejo se naši čč. gg. vikariji nadejati, da se njih zadeva o letni plači ugodno reši, ako ne prej vsem h ki atu, pa konečno za vsakega posebej pred državnim sodiščem. — Ta teden je šel na Dunaj v teh zadevah tudi goriški odvetnik dr. vitez Tonkli, ki je podal več pritožb na upravno sodišče, kjer pa ni dosti upanja za ugodno rešitev. Kakor kažejo dosedanji izgledi, se za naše čč. gg. vikarije še le pri državnem sodišču določi pravica, kamor je najbolje obrniti se v takih slučajih.
(iosp. Markovič, znani slovenski umetnik na citrah in vrl rodoljub iz Postojne, prične prihodnji teden svoje umetniško potovanje po Slovenskem in Češkem. Koncerto-vati misli tudi po Soški dolini, kakor v Tolminu, Kobaridu, Bolcu in drugod. Svojim prijateljem in znancem priporočamo g. Markoviča, da bi mu šli na teh potovanjih na roko.
Z Kabrožii c se j e zopet oglasil v „ Corrieru* privandrani laški dopisnik ter polemizuje z našim odgovorom na njegove prve neslanosti. Privandranec zopet zahteva, naj se slovenska šola spremeni v laško in je tak6 nesramen, da se drzne to svojo zahtevo utemeljevati z razlogom — čujte N&brežinci!
— da prebivalstvo v Nabrežini je po večini italijansko. „Corriere“ je že veliko prismo-darij poslal v svet, a da more tako mastne race natvezati svojim tridesetin bralcem,
tega si vendar nismo mislili! Nabrežina je in ostane čisto slovenska vas, katera „Corr.“ dopisnika pa gotovo ne spoznš. za svojega sina. Vidite, Nabrežinci, kake strupene gade mirno redite na svojih prsih! — Ako bi laški poslanci na ponovno „ Corrierovo “ drezanje to zadevo spravili v deželnem zboru v razgovor, ustane gotovo deset slovenskih tovarišev kakor jeden mož proti nji in potem: Mirna Bosna! Da bi nas lahoni izza meje strahovali na naši zemlji, tako daleč se pa že ne pustimo ponižati!
Skupno pastirsko pismo avstrijskih škofov. — Na Dunaju pri posvetovanjih nedavno zbrani avstrijski škotje so izdali po sklepu svojih razgovorov skupno pastirsko pismo avstrijskim katoličanom. To pismo naslanja se v prvi vrsti na okrožnice Leona XIII., zlasti na ono, katero je odposlal papež avstrijskim škofom. Vodilne misli tej okrožnici so nastopne: Poznati treba znamenja časa in naloga je škofom, da nanje opozarjajo vernike. Značilno za našo dobo pa je, da se krščanski nazori o svetu vedno bolj u-mikajo nekrščanskim nazorom; zaradi tega pa se ruši temelj družini, državi, cerkvi. Nevarnost je torej velika ; zato treba, da se katoličani zdramijo, da se oklenejo sv. vere, njenih naukov in nje življenja: molitve, prejemanja sv. zakramentov in posvečevanja nedelj in praznikov. Toda pri tolikih nevarnostih iu tako silnih nasprotstvih posameznik ne opravi mnogo, zato treba, da se katoličani družijo v društva, ki delujejo pod vodstvom škofov, kakor to priporoča papež Leon XIII. Taka društva so vzlasti: marijanske kongregacije, društva za može in mladeniče, za mojstre in pomočnike, za trgovce in rokodelce, za delavce iu delavke, kakor tudi razna društva krščanske delavne ljubezni. Prav posebno se pa priporočajo katoliški s h o d i po deželah in okrajih. Važne dolžnosti imajo, kakor vedno, tako zlasti danes krščanski stariši za izrejo otrok. Vzgoje vati otroke v strahu božjem, ž njimi v domači družini živeti po krščansko, dajati otrokom z dejansko-krščanskim življenjem uplivne izglede, to so najsvetejše dolžnosti starišev do otrok, ki izpolnjevane donašajo otrokom in starišem obilno sreče in blagoslova. — Te dolžnosti so tem važnejše, ker, vkljub vsem našim naporom pri nas v Avstriji po sedanjih šolskih postavah cerkev ne more po naših šolali vspešno gojiti krščanske vernosti in nravnosti in ne more src ogrevati za vero. Zahtevati torej treba vedno in vedno verskih šol. Pred vsem je v Avstriji potrebno katoliško vseučilišče. Posebno važne so dandanes dolžnosti katoličanov glede knjig in časnikov. Častna bodi naloga vsakemu katoličanu, z vsemi silami podpirati katoliški tisek. — Gledč delavskega uprašanja poudarjajo se po pravici zasluge katoliške cerkve za delavce; cerkev je verige strla sužnjim, cerkev tudi dandanes skrbi za delavce in naroča imovitim, naj jih vodi krščanska pravičnost in krščanska ljubezen do delavcev. Pred vsem zahteva cerkev, da se pri delavcih goji vernost, ker le tem potom je mogoče povoljno rešiti socijalno uprašanje.
— K sklepu se škofje spominjajo v sinov-ski udanosti sv. očeta, zahtevajo z&nj z vso odločnostjo popolno in pravo neodvisnost od vsake posvetne oblasti ter izražajo svoje sožalje, da so razmere že toliko dozorele, da niti katoličanom, niti otrokom ni prost dohod k papežu. — Katoličani naj skazujejo papežu zato tem iskrenejšo udanost, naj molijo za njegov blagor in naj tudi radi zbirajo darove za sv. Očeta ter mu s tem olajšajo skrb za vladanje cerkve. — Zatem se kot zvesti podaniki škofje spominjajo tudi naše Avstrije, katere moč pa se opira na jedi-nost njenih narodov. Zastava pa, okrog katere naj se zbirajo razni avstrijski narodi složni in mirni, naj bo zastava katoliške vere, ki je ob enem tudi zastava ljubljenega našega vladarja.
Popotnikom na Bolgarsko izdalo je c. kr. namestništvo v Trstu dnč 15. t. m. naslednje priporočilo oziroma oznanilo:
^Naznanja se s tem, da je bolgarska vlada že pred dlje časa določila, da mejna oblastva smejo le onim potnikom dovoliti vstop na Bolgarsko, koji se morejo izkazati z veljavnimi potnimi listi.
V	interesu potnikov samih je torej, da se v slučaju potovanja na Bolgarsko preskrbe s pravo veljavnimi potnimi listi."
Književnost. — „0 d pluga do krone". Zgodovinski roman iz minulega stoletja. Preprostemu narodu spisal Jakob B e-denek. V Ljubljani 1891. Tiskala in založila Igu. pl. Kleinmyer in Fed. Bamberg.
— Tako je naslov 272 stianij obsegajoči knjigi, ki je ukusno tiskana na lepem belem papirju in ki ima jako vabljivo zunanjo obliko. V tem romanu popisuje pisatelj življenje znamenitega Slovenca Jurija barona Vege. slavnega učenjaka in c. kr. podpolkovnika pri topništvu. O književni vrednosti tega romana prepustimo oceno našima leposlovnima listoma. — Knjiga stane gld. 150’ vezana 2 gld.; po pošti 10 kr. več.
Koledarji zal. 1892. — „Narodna Tiskarna" v Ljubljani oskrbela nas je s tremi jako lepimi in potrebnimi koledarji za 1. 1892. O dijaškem koledarju smo že govorili. — Danes nam je naznaniti še dva, namreč skladni (Block) iu stenski
koledar. Doslej smo Slovenci kupovali le tuje blago enake vrste, odslej pa lahko posežemo po jako prikladnih in ukusnih koledarjih te vrste iz Narodne Tiskarne. — Skladni koledar ima naznanjena tudi sreč-kanja vseh v Avstriji veljavnih in dovoljenih srečk. Stane le 50 kr.; po pošti 10 kr. več. Stenski koledar stane po pošti 28 kr. Nobena gostilnica na Slovenskem ne bi smela biti brez tega skladnega ali vsa stenskega koledarja!
iuslMt
Dne 7. januvarja 1892. začne se na slovenskem oddelku tukajšnje deželne kmetijske šole nov tečaj za leti 1892. in 1893, ki bo trajal 22 mesecev.
Prošnje za sprejem imajo se podati do 20. decembra t. 1. šolskemu vodstvu in priložiti jim treba:
1. krstni list, dokazujoč dopolnjeno 15 leto.
2. zdravniško spričevalo v dokaz, da je prosilec zdrav in krepak
3. spričevalo lepega naravnega vedenja. Zahteva se, da zuš, prosilec zadostno brati, pisati in računati, kar se do-žene po sprejemnem izpitu. Za goriške deželane je razpisanih 8 štipendijev po 100 gold. na leto; podele se pa sinom nepremožnih kmetovalcev, kateri dokažejo svoje uboštvo s posebnim spričevalom tiste občine, kjer prosilci stanujejo.
S šolo je združen konvikt za 18 u-čencev. Strošek za živež znaša na meseo pri 10 gold.
Opazuje se slednjič, da dobivajo učenci za važniša kmetijska dela primerne nagrade v denarju.
DEŽELNI ODBOR V GORICI dne 18. novembra 1891. deželni glavar Coroninl 1. r.
SARGOVE
glicerri-
nove
KALODONT {
Od kar so se iznašle in v rabo uvedle po F. A. Sargu so v rabi Njenega Veličanstva cesarice in drugih udov najvišje cesarske hiše, tako tudi na drugih knežjih dvorih. Priporočili so jih prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeisel, dvorni svetnik pl. Sckerzer itd. itd. dvorni zobozdravniki Ikonas na Dunaju, Neister v Gothi itd.
Glicerinovo milo v papirju, ška-tuljicah in deščicah. — Medeno.gliceri-novo milo v kartonu. — Tekoče gliceti-novo milo v steklenicah. — Toaletno-karbotno-glicerinovo milo. — Eucabgtus-glicerinovo milo. -- Gljcoblaslol (pospešuje raščo las). — Kininova glicerinova pomada. — Glgcerinova krema. — Toaletna glicerina, itd. itd.
zdravniški preiskana zobna krema
F. A. Sarg’s Sohn A Comp,, k. u.
k. Hoflieferant in Wien.
V	Gorici na prodaj pri lekarjih
G. B. Pontoni, A. pl. Gironcoli, KUrner Braunitzer in Cristofoletti.
‘Prvo skladišče — VRašteljiSt.
JOSIP CDLOT
"V GORICI
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem dobil na veliko izbiro čevljev, čevljičev, škorenj, velikih čevljev iu šlap iz sukna, klobu-čine in usnja vsake velikosti za otroke male in velike in za odrasle s podplati in brez njih in tudi z ličnim usnjem znotraj in sicer vse to letošnje blago.
Bogata zaloga: celuloidnih Zavratnikov in zapestnikov za duhovnike, meščane in vojake; podobic, rožnih vencev, svetinj ; cigaretnega papirja nove vrste; okvirjev iz papirja z vsem, kar je treba s papirja, zlate, sreberne in rudnate barve; lepotičja, dišav; vsake vrste igrač na veliko izbiro za dečke iu deklice; raznoličnih kovčegov in popotnih torb za gospe in gospode; vsakovrstnih čevljev, šolnov in šoiničkov malih in velikih za možke iu ženske; vrhu tega vsakovrstnih galantarijličuih in navadnih ua veliko izbiro.
Velika in Mala Pratika
Slovenska in J. BLAZNIK-OVA v Ljubljani.
Prvo skladišče —• V Raštelji št. 2l25£tifl
Anton Kuštrin
trgovec v hiši dr. Lisjaka v Gorici
prodaja: vseh vrst moke na drobno in debelo, kavo, sladkor, riž, sveče iu sploh vsake vrste kolon ijalno iu jedilno blago. — Razpošilja tudi po pošti. Zunanja naročila se točno izvršujejo. — Cene kolikor mogoče nizke.
Štev. 371
op.
Oznanilo.
Naznanja se, da Javna tlra-/,l)a zastavil IH. četrleta 1890. t. j. mesecev julija, avgusta in septembru, začne v ponedeljek 7. decembra 1891. in se bode nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljavnice in ž njo združene hranilnice.
' V GORICI, dno 5. novembra 1891.
UBUOUR
M
Razstava« v
PARIZU Zlata svetinja
Uspeh zagotovljen
Poskusite, da se prepričate
Tord-Tripe
mori miši podgane in krte
brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fosfora.
Uporaba lahka	Uspeh	gotov.
Cena : ,50. kr. zavitek.
a Zaloga za celo deželo ! Goriško - Gradiščansko v drogeriji pri Ru-~ dcčem križu. Via ftlunicipio št. 5.
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče
domače sredstvo.
Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta 20 kr. več.
Na vseli delih znvojnine Ji* moja tu dodnna, zakonito varovana varstvena znamka.
I
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
Tam se tudi dobi:
Pražita iimrsalM taa;
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in letenje ran ter poleg teg« tudi blaži bolečine.
V škatijicah po po :>5 kr. in 25 ^ kr. Po pošti 6 kr. več.
Na meh delih zn*
vojnim* je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
GLAVNA ZALOGA
B. I RAS N E l Prap,
št. 203-204, Mala sto, lekarna „pti irnem ork“. mr Poštua razpošiljatev vsak dan. 'iBd
Tse stroje za pspSarstvo ii vinarstvo!
Orala, brane, valjarje, stroje za sejanje, za košnje, za obračanje sena, konjske grablje, tiskalnice za sen6, mlatilnice, stroje
za vlačenje lokomo, tive, triere, Hiick-selove slamoreznice, mline za drobno mletev, stroje za rezanje repe, sadne mline, sadne stiskalnice, tiskalnice za grozdje in mas-line, stroje proti pc-ronospori, stroje za
 	lupljenje sadja, od
prave za sušenje sadja in vrtnin, vinske se salke, kletarske potrebe, sesalke za vodo, okrogle pile, decimalne vage, vage za blago-separatore za mleko, vzdigovalnice za po, sodje, stroje za vrtenje, sanmstalno delujoče tiskalnice krme, pralni stroji, stroji za čiščenje lana, itd.
Vse izvrstno izdelano in po ceni. — Zagotovilo, ngodni pogoji za plačevanje, doba za poskus!
Skladišče gospodarskiSi in »inograslarskih strojev.
gmmi
mr 11. Praterstrasse N.o 78
Bogato ilnstrovane, 144 strani j obsežne cenike v nemškem, italijanskem in sloven skem jeziku pošilja na zahtevanje zastonj in franko. — Solidna zastopstva se povsod ustanorljajo.
S
Pajirnica. Knjiiaria. Zalop nzlkaHi in lepili netiostij. M
Tvornica šolskih knjižic in trgovslcig linjih. — Delavnica za črtanje ki knjig. — Zastop papirnice v Solkanu.	m
SPIEIDIJON SKEKT
S GLAVM ZALOGA H fi «PJ PODRUŽNICA £
v Semeniški ulici 12 TiEZZZZZSr
u na Travniku 14
M£3EZXZZZ^
!&■
eaEasasz£2sas3sa
p riporoč a
prav toplo svoje bogate zaloge vseh rečij in potrebščin njegove stroke za župne tirade, županstva, pisar niče, šole, štacune in zasebnike, zagotavljajo največjo točnost in ročnost v postrežbi ter
najniže mogoče cene.
/S. | jinA-inu C -i A »a aan gotovega zaslužita brez glavnice in ri-VJI O ! d ! 1 i 3. i j 0 V O “* I W ziko ponujamo vsakemu, kjer se hoče pacati s postav-^ p	no	dovoljenimi	srečkami	in	državnimi	nanirii
Ponudbe pod naslovom „brecke. .le pošiljati: Aunonceii-Kspedition J. Danneberg |	~
asssB Wie«i, S., KMmpfgasEe.  i— -------------------------!-----------------------y
Solidne agente
išče v vseli krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugoduim plačevalniin pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 109—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, Andrassysirasse 56.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrepf-evalno esenco za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo-(na 600 — 1000 litrov)
navodom za rabo.
gesr Razim teh specijalitet imam tudi vsa esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol’Filip Pollak
Tvornica esenfnih specijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se .iščejo.
Naravne mtneralne vode iz razniis studencev.
Kemični, farmacevtični in tSrogenjski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna -m
Bainta i Babatiššn št. 16.
v najemu
Alojzija (niiid)icli-a
C. in ki'.
izreč. zag.
2ej>na kkaraics
Vsebina : 18 zdravil in predmetov Cena 60 kr., po pošti Si) kr.
nar- Dobi se v vsaki lekarni "«SQ
v Baštelju št. 7 v Gorivi prodajaln ica drobega in niirnberškega
blaga
na drobno m na debelo.
in Piajoenejše
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi, || za krošnjarje in cunjarje.
' Najveeja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Po;ebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosil ioto paziti ta naslov:
Na srcii Eaštelja št. 7.
CiiSovite kapljica
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Oe se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdovratnih ie-loilčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti.glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni C. Zaneti i in G. Ii■ liovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkdczi/ O. Piccoli, iu Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj1* ; v Postojni v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Ouglielmi, v Beljaka dr. Kumpf.
£SJT I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati seje. treba marsikakih balzamov, katere s/j«j)iO oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da /taslanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
fr
^ Klement Rubbialft
H
¥
b
K.
Ee*
urar v Semeniški ulici št. 8. ima v zalogi
I
. y
vsakovrstne stenske ure, budil-nice, itd. — Sprejema tudi pokvarjene ure v popravo. — Naro- fUl čila z dežele se hitro dovršujejo. ^ 1 Zagotavlja se točna postrežba in zmerna cena.
ZALOGA VINA
»lov.
Čestita - gospodinja! - Izvolite
unt.tuti.
n
Ivan Dekleva \
veletržec z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah (v Ma- iH gistratni in ^Stolni ulici ter na ry Generališču — Prehod Edling) L* vsakovrstna
domača vina, hela in črna istrijanska W ter	^
bela dalmatinska yina. i|| Pisarnica
se nahaja v Magistralni ulici v ry Kalistrovi hiši na voglu proti |TJ| Generališču.	rt
PRODAJA NA DEBELO M
Visoka opravnina, stalna plača, predplačilo^
dovolim vsakemu, ki se peča s pro- l| dajanjem srečk ^ in srečkinih knji- S žic na obroke. «1 H. Fuchs
Ilinlnimst, Krsin/. l>t‘Uk£ilKKt‘ i'J
Anton Jerkič
fotograf y Gorici
v ulici sv. Klare išče učenca iz slovenske spoštovane družine veščega slovenskega in nemškega jezika v be sedi in pisavi. Risar ali sploh kak dijak i/, sred njih šol ima prednost, Starost 16—18 let.
OQ Q<
W rji
Henrik Franck’* sinovi
v Ludwigaburg’u.
»TJ V*
c. k. priv. tovarna
Komotav, LlINCVd. Kate«.
čeehj. Horni Rakousy. Ukry.
varstvena znamka.
Bukarežt. ^■pr‘
^ Kumunsko. 5
Pristna
Franck’
ova Kava
najboljši, najizdatnejši, tedaj naj cenejši
dodatek k bobovi Kavi.
Za črno Kavo s 4 žlicami bobove - 1 žlica Fra.nck’ov9 Kave. „ mlečno „ „3	„	„	-1 „ Franck’ove „
QO
CD
hsd
vanatvena znamka.
Priporoča in dobiva se v vedno svežej kakovosti v vseh špecerijskih prodajalaicah po deželi in po mestoh.
Lingv	Ludwi6s^uf^li
varatvena znamka.
O. Uti F. 00 L
napraviti« poskus.
J. P. E. U
Izdajatelj in odgovorni urednik Aud. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.