f Egidij Schiffrer Ko smo živeli še vsi pod prvimi vtisi strašnega zločina in so naša srca krvavela zaradi izgubc, ki je zadcla našo domovino, nam je kruta usoda prilila nove grenkobc v naše duše: vzcla nam je tovariša, predsednika srez. učit. društva, nadzo_nika Egidija Schiffrerja. V sredo, 24. okt. je bil lep solnčen dan; Karavanke in Julijske Alpe so žarele v zarji jesenskega solnca, nizki griči so se odevali v posiednje jesenske barve, ki so jih božale rahk jutranje megle. Pred šolo na Breznici so se pa zgrinjale množice, vse v črnem, da spremijo na zadnji poti svojega učitelja, prijatelja in svetovalca. Vsa brezniška fara je v globoki žalosti spremljala svojega učitelja na njegovo po'lednje domnvanjo. Pri.li so pa tudi ookojnikovi tovariši, prijatelji in znanci iz Jesenic. Dovjega, Kranjske gore, Bohinja, Radovljice, Kranja, Škofje Loke — vsi žalostni in potrti nad izgubo moža, ki je nad /-_ stoletja živel in delal v tem prelepem kotu naše domovine. Ob odprtem grobu so se poslavljali od pokojnika v žalnih govorih zastopniki Sokola, občine, — v imenu učiteljstva pa tovariša Gradnik in Pibrovec. Tovariš f Egidij Schiffrer je učiteljeval par let v Št. Vidu in Mirni na Dolenjskem, 15 let na Jesenicah, 11 na Breznici. Tu je bil šoLski upravitelj; zadnja kta ko je vršil službo sres. šol. referenta, je bilo poverjeno vodstvo šolc njegovi soprogi, gospej Ani. Pokojni je bil izboren učitel.j, ki je z vztrajnim študijem pedag. literature popolnjeval globoko znanje svoje stroke in bil kot sreski šol. nadzornik svojim podrejenim tovarišem izboren mentor na polju pouka in vzgoje. Kot uradni predstojnik je bil vzor objektivnosti, korektnosti in tovarištva. Učiteljstvo radovljiškega sreza je imelo vanj popolno zaupanje, gojilo do njega tovariško spoštovanje, saj jc bil dolgo vrsto let predsednik učit. društva. Pokojni se je udejstvoval tudi na izveinšolskem polju: ustanovil je na Breznici SKJ in bil do svoje bolezni, ki Ca je napadla letos spomladi, njega starosta. Mnogo je delal kot tajnik »S. i V. d«. ter »Čebelarskega dru- štva« na Breznici. »Hranilnica in posojilnica v Radovljici« ga je prištevala med najdelavnejše člane nadzomega odbora. V dobi najagilnejšega udejstvovanja ga je napadla zavratna bolezen in ga odtrgala od dela. Mnogo je trpel ranjki zadnje mesece svoje bolezni ravno zaradi tega, ker je bil odrinjen od vrveža dela, snovanja in uspehov. Bilo mu je 49 let in videl je pred seboj še življenje in se zavedal, da »ne samo, kar veleva mu stan, 'kar more, to mož je storiti dolžan«. Smrt je prekrižala vse njegove naerte in sanje o udejstvovanju na polju šolstva, organizacije in narodnega gospodarstva. Za blagim pokojnikom žaluje vdova, tovarišica gospa Ana in trije sinovi, žaluje učiteljstvo vsega radovljiškega sreza. vsa društva in organizacije, ki jim bo pokojni še dolgo vzgled, kako se živi in dela za narod. Ime Egidij Schiffrer ne bo pozabljeno! Počivaj v miru. —elj.