KUJI/«" Itovi»»* V CtLJJL I-------1------ Celje - skladišče D-Per III 5/1987 III 1119870687.4 5RJINJSKI Rol M pril 1987 ^ ■ « »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Urednički odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič. Janko Kos. Jernej Koštomai. Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc. Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva : Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433 in 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. Pozdrav dnevu OF in prazniku dela Pred dnevi smo v Trbovljah veličastno proslavili 50-letnico Čebin, obletnico ustanovitve KPS. Izročila Čebin in Šmiglo-ve zidanice, kjer je bita teto kasneje prva partijska konferenca, so živa in aktualna od takrat do današnjih dni. Manifest in vse usmeritve obeh dogodkov so imele izreden in usoden pomen za slovenski narod in za vrsto drugih usodnih dogodkov, ki so jim sledili. Tako tudi za ustanovitev OF slovenskega naroda. Osvobodilna fronta je nastala iz množičnega ljudskega gibanja iz ljudske fronte. Pod vodstvom komunistične partije je povezala vse napredne sile v borbi proti okupatorju za narodnostno in socialno osvoboditev. V OF so se na demokratičnih osnovah razvile vse tiste oblike in metode delovanja med ljudmi in za ljudi, ki jih še dandanes jemljemo za zgled in spodbude. Delovanje OF je pomenilo večini aktivistov poseben zanos in častne naloge tako v času NOV, kakor v povojni izgradnji domovine in razvoju ljudske oblasti. SZDL danes nadaljuje svetle tradicije OF in je njeno delovanje še vedno oprto na njene bogate izkušnje. Zato pogosto ob ocenah delovanja , SZDL poudarjamo frontno vlogo SZDL, da bi pri svojem neposrednem delovanju in razreševanju pomembnih družbenih zadev dosegla vso širino, primerno kritičnost in zahtevnost do vseh družbenih dejavnikov za čim uspešnejše delovanje. V zadnjem času smo ponovno posvetiti nekaj več skrbi in pozornosti razpravam o uveljavljanju ustavne vloge SZDL, predvsem tudi delu članov in organizacij ZK v SZDL. Na vseh ravneh: od krajevnih organizacij do zveznih teles smo se obvezali za še boljše in učinkovitejše delovanje, za večje spoštova- nje in sploh primernejši odnos do SZDL, ki frontno povezuje vse organizirane socialistične sile v naši družbi. V SZDL in frontnih delih imamo delovni ljudje in občani možnost v neposrednih oblikah političnega delovanja ter v raznih družbenih organizacijah in društvih demokratično izražati in uresničevati svoje interese, uveljavljati samoupravne pravice in dolžnosti. Ob obravnavi pobude predsedstva SFRJ za pričetek postopka spreminjanja naše ustave, kar smo v celoti in z določenimi predlogi podprti, smo kritično spregovorili o nekaterih odklonih in stranpoteh v naši družbi. Obsoditi smo neprimerno pisanje v Novi reviji in zaplete okrog plakata za štafeto mladosti. Zaskrbljeni smo zaradi vrste dogodkov in razmer, ki niso skladni z našimi predvidevanji oz. začrtanim razvojem na družbeno-političnem in gospodarskem področju. Pričeli smo z javno razpravo spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, kateremu pravimo tudi delavska ustava. Ob tem se moramo spomniti na naše načelo, da te delo in rezultati dela določajo in omogočajo družbeni položaj delovnih ljudi. Iz deta torej izvirajo naše pravice in dolžnosti. Za doseganje stabilizacijskih ciljev bo potrebna še odločnejša borba proti številnim slabostim, predvsem pa dobro in pošteno delo vseh. Ob spoštovanju zakonitosti in dogovorjenih norm, delovni disciplini in tudi določeni požrtvovalnosti ne bodo potrebni interventni in drugi administrativni posegi, ki so v nasprotju s socialističnimi samoupravnimi načeti, povzročajo pa krivice in nesorazmerja. Borbo za samoupravnost moramo nadaljevati na vseh področjih in praznik deta je tudi za to prava priložnost. Janez Meglič J Osrednj, OF bo v V petek, 24. aprila, bo praznika OF v kuiturnei podelili srebrne znake društvo Gomilške, Občil Brinar, Prebold; Joško Cilenšek, Goto vi je: Ivan Šempeter; Alojz Ja ar ’vomajsko srečanje Začetek srečanja pri Šmiglovi zidanici bo ob deseti uri. Šmiglova zidanica je vsak prvi maj tisti kraj v žalski občini, kamor ubirajo pot mnogi delovni ljudje in občani. Letos se bo prireditev, ki jo pripravljajo pri občinskem sindikalnem svetu, pričela ob deseti uri. Slavnostni govornik bo predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Ivan Kramar, kulturno-umetniški program pripravljajo člani Svobode Prebold, zabavnejši del srečanja pa so tokrat prevzeli člani gasilskega društva Gomilsko. Še bolj praznično kot letos bo na $miglovi zidanici prihodnje leto. Takrat bo namreč minilo petdeset let od prve konference Komunistične partije Slovenije. V tem vinskem hramu, ki pravzaprav bolj spominja na dninarsko hišo kot na zidanico, je namreč sedemnajstega aprila 1938 potekala prva konferenca Komunistične partije Slovenije. Enaindvajset delegatov, stisnjenih v sobici na klopi ob kmečki peči, v edinem prostoru v tej hiši, razen črne kuhinje in prešnice, je ob prisotnosti Tita prisluhnilo le dvema točkama dnevnega reda: o političnem položaju v svetu in doma ter o organizacijskih nalogah partije. Konferenca je potekala v duhu vse večje mobilizacije pod vodstvom partijske organizacije proti naraščanju fašistične nevarnosti, ki je po priključitvi Avstrije začela groziti Jugoslaviji, zlasti pa slovenskemu narodu. Ob praznovanju štiridesetletnice — leta 78 — so zidanico, ukle-njeno med gozd in majhne vinograde na sedlastem slemenu, obnovili, uredili njeno okolico in cesto do tega redkega, v prvotni obliki ohranjenega spomenika revolucionarnega delavskega gibanja. Danes je v zidanici tudi stalna razstava, ki prikazuje dogodke izpred skoraj pol stoletja. Irena Jelen-Baša Sestal se je izdajateljski svet Na prvi seji se je pred dnevi sestal novo izvoljeni izdajateljski svet, dosedanjim članom je namreč potekel mandat, članom in predsedniku Ivanu Robiču se je za opravljenó delo zahvalil novi predsednik Janez Meglič. Vsebinska zasnova in finančna problematika Savinjskega občana pa sta bili osrednji temi razprave. Člani izdajateljskega sveta so sprejeli predlagano vsebinsko zasnovo z nekaterimi dopolnitvami, med katerimi naj omenimo informiranje o sprejetih sklepih in odlokih organov občinske skupščine, kotiček za leposlovje in okroglo mizo o najpomembnejših razvojnih nalogah občine. V razpravi o finančnih težavah Savinjskega občana so člani izdajateljskega sveta menili da je treba čimprej zagotoviti potrebna sredstva, saj je informiranje pomemben in sestavni del gospodarskega in družbenega razvoja občine. jk ZA PRAZNIK OF - 27. APRIL IN PRAZNIK DELA -1. MAJ čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom SKUPŠČINA OBČINE IZVRŠNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZSS OBČINSKA KONFERENCA ZSMS SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI UREDNIŠTVO SAVINJSKI OBČAN ŽALEC % Dobitniki srebrnih znakov sindikata in priznanj za delo V prihodnjih dneh bodo pri občinskem sindikalnem svetu podelili srebrne znake sindikata ter priznanja za delo. Srebrni znak sindikata prejmejo: Antonija Vihar, Savinjski magazin; Marjana Lešer, Ljubljanska banka; Marija Baloh, Keramična industrija Liboje; Friderik Kajba, Tekstilna tovarna Prebold; Velimir Stepanov, Gradnja; Valerija Pukl, osnovna šola Polzela; Vera Salezin, Juteks; Stanko Grobelnik, Zarja; Viktor Golavšek, Tovarna nogavic Polzela; ter osnovna organizacija sindikata Kmetijstvo Vrbje. Priznanja za delo pa bodo dobili: Miroslav Krempuš, Sigma; Rozalija Škrabe, Savinjski magazin; Anton Vindiš, Liko Liboje; Ivana Feldin, Keramična industrija; Ljudmila Breznikar, Tekstilna tovarna Prebold; Ivan Pilih, Gradnja; Jože Kladnik, Zarja; Amalija Hriberšek, Hmezad Kmetijstvo-Mešalnica krmil; Ivan Ločičnik, Hmezad Kmetijstvo Petrovče in Silva Posedel, Tovarna nogavic Polzela. I. J. Baša Vaš nakup od vijaka do traktorja VAŠ OSKRBOVALEC Hmezad AGRINA Izvršni svet o delovanju krajevnih skupnosti Če bi imeli več denarja . . . ... bi bilo delo v krajevnih skupnostih bolje opravljeno V_______________________________________________________________J Kako so lani delali v krajevnih skupnostih v žalski občini, kje so se pojavljali problemi in težave? To je bilo eno od vprašanj, ki so ga na svoji seji v začetku aprila obravnavali člani našega izvršnega sveta. V poročilu, ki so ga članom pripravili na sekretariatu za občo upravo, je rečeno, da so v krajevnih skupnostih imeli poleg svojih rednih opravil veliko dela z izvedbo volitev za izbor delegatov v občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti. Pri izvolitvi delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti se je večina krajevnih skupnosti odločila za združene in splošne delegacije, le v krajevni skupnosti Žalec so se odločili za posebne delegacije. Volitve v samoupravne organe krajevne skupnosti pa niso izvedli v krajevnih skupnostih Andraž, Gomilsko, Ponikva, Prebold in Šempeter. Ob tem so v poročilu ugotavljali, da je zamenjava funkcionarjev v krajevni skupnosti vsako leto težja, ker krajani nočejo prevzemati odgovornih funkcij. Eden od razlogov za to je tudi neprofesionalizacija tajniških poslov, zaradi česar odpade na vse člane v organih krajevne skupnosti več dela in skrbi. Nadalje so v poročilu zapisali, da je bilo delo samoupravnih organov lani zadovoljivo. Udeležba delegatov krajevnih skupnosti na sejah zbora krajevnih skupnosti je bila lani boljša kot prejšnja leta. Vseh devet sej zbora se je namreč udeležilo osem krajevnih skupnosti: Gotovlje, Letuš, Petrovče, Polzela, Šempeter, Tabor, Vinska Gora in Žalec. Zelo slaba pa je bila udeležba na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kjer se nobena krajevna skupnost ni udeležila vseh sej. Tudi povezanost med sveti krajevnih skupnosti in posameznimi delegacijami, je rečeno v poročilu, ni najboljša. | Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so bili lani v krajevnih skupnostih postavljeni novi temelji za financiranje te dejavnosti. Nov način financiranja je spodbudil določene aktivnosti, ostaja pa še nekaj nerešenih vprašanj v zvezi s financiranjem osnovnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so v neposredni pristojnosti krajevnih skupnosti. Na področju civilne zaščite so v krajevnih skupnostih največ urejali kadrovske evidence enot in štabov civilne zaščite. Pri delovanju civilne zaščite so lani, tako ocenjujejo v tem poročilu, imeli precejšnje težave pri usklajevanju dela gasilskih enot civilne zaščite in gasilskih društev v kra- jevnih skupnostih. Problemi so se pojavljali tudi pri usposabljanju ljudi, ker so le-ti zelo slabo obiskovali različna predavanja. Korak naprej pri tem so naredile krajevne skupnosti Gotovlje, Griže, Prebold, Žalec in Galicija, ki so usposabljanje za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite združile z zbori krajanov. Predviden razvoj, zlasti kadrovske in organizacijske rešitve, pa so lani dosegli tudi na področju narodne zaščite. Še o problemu financiranja so pisali v poročilu in o njem razpravljali na izvršnem svetu. Precej krajevnih skupnosti rešuje komunalne probleme in gradi objekte s pomočjo krajevnih samoprispevkov. Lani so se za samoprispevek odločili v petih krajevnih skupnostih, tako da imamo v občini trenutno štirinajst krajevnih samoprispevkov. Sicer pa so denar dobivale krajevne skupnosti oziroma naj bi ga dobivale preko samoupravnega sporazuma o zbira- nju denarja za krajevne skupnosti, potem iz samoupravnih interesnih skupnosti, proračuna občine, namenskih sredstev sveta za ljudsko obrambo ter samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste. Denar za krajevne skupnosti se zbira še preko družbenega dogovora za plačevanje prispevka po domicilnem principu, ki pa ga zaenkrat na celjskem območju ne uresničuje skupščina občine Velenje. Vsi ti našteti viri pa ne zagotavljajo dovolj denarja niti za osebne dohodke tajnikov. Ker je prepovedano povečanje dovoljenega obsega splošne porabe, so člani odbora za krajevno samoupravo odločili, da se 43-odstotno povečanje sredstev iz proračuna, namenjenih krajevnim skupnostim, v celoti razdeli za osebne dohodke tajnikov. Člani odbora pa so tudi predlagali, da naj bi dodatne vire financiranja za delo krajevnih skupnosti iskali preko svobodne menjave dela. Člani izvršnega sveta so to poročilo sprejeli, hkrati pa zahtevali, da organizacije združenega dela izpolnjujejo samoupravni sporazum o združevanju denarja in uporabi sredstev za krajevne skupnosti. Le-te so zadolžili, da poskrbijo za boljše delovanje delegatskega sistema in udeležbo na sejah. Kmalu naj bi se predstavniki žalske občine tudi pogovorili s predstavniki občine Velenje o neizpolnjevanju družbenega dogovora. Člani izvršnega sveta pa so tudi podprli sklep o predlaganem zagotavljanju denarja za financiranje osebnih dohodkov tajnikov v krajevnih skupnostih. Irena Jelen-Baša Osemurno zaposlitev tajnika krajevne skupnosti člani odbora za krajevno samoupravo priznavajo tistim krajevnim skupnostim, ki imajo nad dva tisoč prebivalcev. Toliko ali pa če več jih imaio v Braslovčah, Grižah, Petrovčah, Polzeli, Preboldu, Šempetru, na Vranskem in v Žalcu. S pomočjo ankete so ugotavljali, da v osmih urah porabi tajnik za krajevno samoupravo 31 odstotkov delovnega časa, za delegatski sistem samoupravnih interesnih skupnosti 7 odstotkov, za SLO in DS 14, za komunalno dejavnost 30 in za ostala dela 18 odstotkov delov£nega časa. Zato naj bi v približno takšnem . odstotku vsi tisti, za katera tajnik opravlja dela, začeli postopoma zagotavljati denar za financiranje njihovih osebnih dohodkov. Brez dobrih kadrov ne bo napredka »Komite občinske organizacije Zveze komunistov ima v zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah odgovorne naloge, zato je nesprejemljiva neaktivnost nekaterih članov,« je na zadnji seji poudaril predsednik Franjo Tilin-ger, potem ko so pregledali prisotnost na seji. In ker je zadnje čase vedno več primerov nesklepčnosti na sejah organov družbenopolitičnih organizacij, med drugimi tudi zadnja seja komiteja, je bilo sprejeto stališče, da je treba začeti uveljavljati osebno odgovornost. Potem, ko so člani občinskega komiteja Zk poslušali informacijo o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu, so v razpravi ugotovili, da so le ti slabši od pričakovanih. Čeprav je bila dosežena višja rast družbenega proizvoda od načrtovanega, pa zaskrbljuje padec fizičnega obsega proizvodnje in problem pomanjkanja lastnih obratnih sredstev. Zmanjšal se je tudi izvoz, vse slabša pa je tudi preskrbljenost s surovinami iz uvoza. In ker so organizacije združenega dela nerealno prikazovale dohodek, se težave povečujejo zaradi interventnih ukre- pov ZIS. Do interventnih ukrepov so bili člani komiteja nasploh kritični, saj postavljajo posamezne organizacije v nezavidljiv položaj. Cene surovin in energije nenehno rastejo, z interventnim ukrepom pa so cene končnih izdelkov zamrznjene, v takšnih razmerah pa seveda ni mogoče uspešno poslovati. Zahteve za večji izvoz ostajajo zaradi nerealnega tečaja dinarja le želja, iz dohodkovnega vidika pa je jasno, da izvoz ni spodbuden in zanimiv. Zaradi omejevanja osebnih dohodkov pa je med delavci vedno več nezadovoljstva in malodušja. Ob tem pa velja poudariti, da ni mogoče deliti več kot smo ustvarili, so med drugim v razpravi menili člani komiteja. V stališčih pa so tudi zapisali, da brez kadrov, ki bodo sposobni z lastnimi silami premagati sedanje težave, napredka v prihodnje ne bo. V nadaljevnaju seje so člani komiteja sprejeli naloge, s katerimi so zavezali komuniste k večji aktivnosti v frontni organizaciji SZDL. Z novimi metodami dela naj bi izboljšali delo osnovnih organizacij ZK, predvsem pa je treba zagotoviti večjo povezanost obeh organizacij v krajevnih skupnostih in tudi v občini. Obisk v Kruševcu in Bački Palanki V začetku tega meseca je štiričlanska delegacija žalske občine, v kateri so bili predsednik skupščine občine in izvršnega sveta ter predsednika OK ZKS in OK SZDL, obiskala pobrateni občini Kruševac in Bačko Palanko. Ob razgovorih z najodgovornejšimi funkcionarji obeh občin oz. in gospodarstveniki je bilo ocenjeno gospodarsko in kulturno sodelovanje ter dane možnosti in pobude za še tesnejše gospodarske stike, predvsem na sorodnih področjih. Dobro napreduje lani dogovorjeno sodelovanje naših OZD s Kruševac prometom, sodelovanje z nekaterimi OZD pa je že stalno. Neposredni pogovori so bili v Kurševac prometu, Žup-skem rubinu, Merimi iz Kruševca in Pivovarni Čelarevo. Sledila bodo srečanja gospodarstvenikov občin za dogovore o poglobitvi sodelovanja. Med mladino je bila ponovna pobuda za izmenjavo brigadirjev in kulturne stike. Ocenjene so bile priprave na vlak bratstva in enotnosti. Ob tej priliki so bila izmenjana mišljenja o političnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji, podrobno pa je bilo prikazano in obrazloženo stanje v SR Sloveniji po znanih političnih dogodkih. Delegacija je obiskala tudi Slobo-dište in položila cvetje v tem spominskem parku. Ob obisku so bili izraženi pozdravi našim občanom in delovnim ljudem z najboljšimi željami za uspehe pri delu in splošno zadovoljstvo. Janez Meglič Kako ukrepati ob požaru Koordinacijski odbor za LO in DS pri predsedstvu Občinske konference SZDL Žalec je obravnaval požarno-varnostne razmere v občini v letu 1986. Ugotovili so, da je požarna varnost v občini dobra. V preteklem letu je bilo v občini manj požarov kot v letu 1985. Zaradi spremenjenega načina gradnje in večnadstropnih objektov v občini je nujno, da v občini priskrbimo vsaj eno lestev za reševanje z višjih nadstropij in nekaj novih cistern za vodo. Splošna ugotovitev je, da na področju varstva pred požari nismo dovolj obveščeni ne kot posamezniki in tudi ustanove in organizacije združenega dela nimajo dovolj odgovornega odnosa do varstva pred požari. Varstvo pred požari mora priti v zavest vseh — ne le gasilcev in inšpektorjev. Pri razčlenjevanju aktivnosti ob intervencijah ugotavljajo, da je prvi člen v verigi pogosto najslabši. Obveščanje o požaru je pomemben člen te verige. Predlagajo, da si ob koncu sestavka preberete, kako javljamo o požaru. V preteklem letu je Občinska konferenca SZDL Žalec organizirala tudi problemsko konferenco o požarni varnosti v občini. Žal so na seji ugotovili, da še vedno niso realizirani zaključki problemske konference iz leta 1984. Zaskrbljujoče je tudi, da se bo v tem letu spremenil tudi način financiranja interesnega področja varstva pred požari po zakonu o dohodku, kar pomeni manj sredstev kot doslej. Sejo so zaključili s stališčem, naj bi si na področju varstva pred požari prizadevali še naprej, zlasti pa pri obveščanju vseh občanov in delovnih ljudi, pri skrbi za čimveč požarne vode in pri strokovnem izobraževanju članov prostovoljnih gasilskih društev. Kako obveščamo o požaru: Če ocenimo, da so razsežnosti ali narava požara takšne, da ga sami ne moremo pogasiti, kličemo telefonski številki 93 — poklicno gasilsko enoto ali 92 — Postaja milica Žalec. Pri obveščanju o požaru je potrebno povedati: Svoje ime in priimek, rojstni datum in stalno bivališče. O požaru povejmo: kje je požar, kako je čimhitreje dostopen, kaj gori v kolikšnem obsegu ter kolikšna je ogroženost okolice. Lidija Cokan Šempeter — 15. maj 1987 od 7. do 13. ure v prostorih HMELJARSKEGA DOMA v Šempetru Petrovče — 27. maj 1987 od 7. do 12. ure v prostorih osnovne šole Petrovče. Akcije Rdečega križa TEDEN RDEČEGA KRIŽA — od 8. do 15. maja na temo ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE OTROK V tem tednu bodo mladi člani RK zbirali prostovoljne prispevke, plačevati pa bo treba tudi doplačilne znamke in vozovnice. Zbrana sredstva bodo porabljena v humanitarne namene. V rem tednu bodo učenci prvih razredov sprejeti med mlade člane RK, učenci sedmih razredov pa bodo postali njegovi člani. 20. TRADICIONALNA-ZBIRALNA AKCIJA OBLAČIL, OBUTVE, PERILA, TEKSTILNIH ODPADKOV IN POHIŠTVA: četrtek, 28. maja, od 16. ure dalje Akcija bo potekala po vsej občini hkrati, v njej pa bodo še posebej dobrodošla otroška oblačila, perilo in posteljnina. Če boste darovali pohištvo, pa to prej sporočite na občinsko organizacijo RK zaradi organizacije prevoza. Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Žalec skladno z ■18. in 26. členom odloka o podeljevanju priznanj občine Žalec (Uradni list SRS št. 15/87) RAZPISUJE POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 1987 L Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Žalec razpisuje pogoje in rok dajanja pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Žalec. 1. GRBA OBČINE ŽALEC V TREH STOPNJAH: ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI Grb občine Žalec v treh stopnjah: zlati, srebrni in bronasti podeljuje skupščina občine Žalec za posebne uspehe na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, za dosežene uspehe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za družbenopolitično delo v drugih organizacijah, skupnostih in društvih. Skupščina občine lahko podeli grb občine Žalec tudi uglednim gostom oz. delegacijam, ki med letom uradno obiščejo občino Žalec. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto do tri zlate, do tri srebrne in do tri bronaste grbe občine Žalec. 2. PLAKETE OBČINE ŽALEC Plaketo občine Žalec podeljuje skupščina občine Žalec za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine Žalec na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih. Skupščina lahko podeli plaketo tudi za dosežene uspehe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Plaketo občine Žalec lahko skupščina podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občine Žalec. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto do pet plaket občine Žalec. II. Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti, drugi organizaciji, enoti in zavodu oboroženih sil SFRJ in društvu. Priznanja se izročajo na slavnostni seji skupščine ob praznovanju praznika občine Žalec ter ob jubilejih in na slovesen način. Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko dajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, državni organi, enote in zavodi oboroženih sil ter društva. IV. Pobuda za podelitev priznanja občine Žalec mora vsebovati: — naziv in naslov pobudnika — datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje — ime in priimek ter naslov predlagane osebe oz. naziv in naslov predlagane organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, enote ali zavoda oboroženih sil in društva. — utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (vrsto priznanja in čas podelitve) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se predlaga za priznanje; b) za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, enote ali zavode oboroženih sil in društva: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (vrsto in čas podelitve), z utemeljitvijo na tistih dosežkih, zaradi katerih se predlaga za priznanje; c) vrsto predlaganega priznanja; V. Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema kadrovska služba skupščine občine Žalec do 20. maja 1987. Predsednik komisije za odlikovanja in priznanja Ludvik Semprimožnik, Vsi niso dali denarja Člani občinskega sindikalnega sveta so delavce v delovnih in .temeljnih organizacijah, delovnih skupnostih ter osnovnih organizacijah in konferencah sindikata prosili, da se tudi letos čimprej vključijo v humanitarno akcijo zbiranja denarja za nadaljnjo posodobitev celjske bolnišnice. S pravočasnim in čimhitrejšim zbiranjem denarja iz enodnevnih zaslužkov delavcev bo namreč možno uspešnejše nadaljevanje lanskoletnega dela. Celotno posodobitev bolnišnice so že na samem začetku razdelili na posamezne stopnje. Načrtovali so deset etap, lani so končali peto in začeli šesto stopnjo. Predvsem so lani dogradili in uredili kirurške specialistične ambulante in uredili strojnice z električnimi in strojnimi napravami v kletnih prostorih. Za specialistično ambulantno dejavnost so lani pridobili 2800 m* površin. Predvsem si v bolnišnici želijo, da bi specialistična amublantna dejav- nost bila organizirana ves dan, že nekaj časa pa deluje neprekinjeno urgentna služba. Vsega tega, kar je že storjeno, ne bi dosegli brez denarne podpore delavcev, vendar pa kljub vsem tem novim prostorom bolnišnica še ni brez težav. Menijo, da bodo zastavljene cilje, če bodo delavci pripravljeni zbirati denar še naprej, uresničili do leta devetdeset. Do prvega decembra lani so delavci na celjskem območju zbrali z zbiranjem enodnevnega zaslužka okrog dvajset starih milijard od predvidenih osemintridesetih. V žalski občini so delavci lani z enodnevnim zaslužkom zbrali preko štiri stare milijarde dinarjev. Po zaključnem računu bodo denar nakazali še iz Juteksa in Zarje, denarja za posodobitev bolnišnice pa po podatkih občinskega sindikalnega sveta niso prispevali v Sipu, Garantu, Avto-prevozu Šempeter ter na Delavski univerzi v Žalcu. Irena Jelen-Baša r....-....- ............... Prispevek za posodobitev bolnišnice j Na žiro račun sklada za posodobitev bolnišnice so do 8. aprila 1987 nakazali sredstva: Dom Nine Pokorn Grmovlje 446.916 IHP 626.264 KIL Liboje 520.643 VIO-TOZD OŠ Miroslav Širca Petrovče 40.000 ZARJÀ Petrovče-DSSS 211.478 Zarja-TOZD Lesna industrija 205.464 Zarja-TOZD Pleskarstvo 92.794 Zarja-TOZD Kovino oprema 166.870 Zarja-TOZD Modna konfekcija 298.168 Tekstilna tovarna JUTEKS 1.635.000 REKAPITULACIJA PO OBČINAH Celje 21.096.816 Slov. Konjice 16.805.972 Žalec 10.205.590 Šmarje 7.631.520 Laško 4.046.320 Mozirje 54.515 V SKUPAJ: 59.840733 Dela v Šempetru so že stekla Ceste propadajo hitreje, kot jih obnavljamo V dobrih dvajsetih letih so v žalski občini prevlekli z asfaltno prevleko večino od dvestosedemdesetih lokalnih cest. Zdaj te ceste kličejo po temeljiti obnovi. Toda kje vzeti denar? Računica, ki jo imajo nasamou-pravni interesni skupnosti za komunalo in ceste, je preprosta in logična. V dvajsetih letih so asfaltirali skoraj vse lokalne ceste, zdaj bi jih morali dvajset let obnavljati, kar pomeni približno petnajst kilometrov letno. Toda lanski podatek o obnavljanju cestišč in letošnji načrti so zelo nespodbudni. V lanskih mesecih so namreč v občini obnovili vsega skupaj le slabe štiri kilometre lokalnih cest. Krivo je predvsem pomanjkanje denarja. Pomanjkanje, ki je po besedah predstavnika samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste posledica slabših gospodarskih razmer in nerazumevanja ter nepripravljenosti za združevanje denarja v organizacijah združenega dela. Na samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste dobivajo namreč denar od skupnosti za ceste, drugi vir pa je združevanje denarja v organizacijah združenega dela. To združevanje je v zadnjih dveh, treh letih povsem odpovedalo. Lani so tako zbrali le dvanajst odstotkov izračunanih obvez organizacij združenega dela. Letos pričakujejo iz organizacij le okrog štiri in pol stare milijarde dinarjev, kar je približno dovolj za kilometer ceste, osemindvajset starih milijard pa bodo nakazali iz skupnosti za ceste Slovenije. Dobro tretjino vsega zbranega denarja bodo odšteli za spomladansko krpanje cest, nekaj denarja pa naj bi ostalo za obnovo cest; vsaj za dva do tri kilometre. Če bo mogoče, planirajo obnovo ceste skozi trg Vransko, obnovo odcepa med Matkami in Šeščami in morda še začetek del na južni žalski obvoznici. Del denarja, skupno okrog šest starih milijard, pa bodo v samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste letos prispevali za razširitev križišča na magistralni cesti v Šempetru in Za cesto Latkova vas—Dolenja vas. V Šempetru so z deli že začeli: razširili bodo križišče pri Sipu, zgradili avtobusne postaje, pločnike in semafor, ki bo deloval ob prometnih konicah. Po treh, štirih letih se je z mrtve točke premaknila tudi gradnja ceste Latkova vas—Dolenja vas. Cesto bodo razširili na šest metrov, uredili avtobusno postajo v Latkovi vasi, potem pločnik in priključek do industrijske cone oziroma do Gradnje in Avtoprevoza. Na obeh objektih naj bi dela končali do sredine leta. Irena Jelen-Baša Občinska raziskovalna skupnost Spodbujajo inovativno dejavnost Konec aprila bodo v občinski raziskovalni skupnosti pripravili razgovor o inovativni dejavnosti v naših delovnih organizacijah. Na tem razgovoru, kamor bodo povabili vse predstavnike organizacij združenega dela, bi radi ugotovili oziroma se skupaj pomenili o doseganju čim boljših rezultatov na področju inovacij, o težavah in problemih, ki se pojavljajo pri inventivni dejavnosti. Namen tega pogovora bo tudi spodbuditi in še bolj popularizirati inovativno delovanje v delovnih sredinah. Iz njih namreč po oceni članov raziskovalne skupnosti pride še premalo prijav posameznih inovacij. Spodbujanju in populariziranju inovativne dejavnosti je namenjen tudi letošnji razpis Inovator Žalec '86. Ta akcija teče že nekaj let, v raziskovalni skupnosti pa želijo nagraditi predvsem množičnost, razvijanje in uvajanje nove proizvodnje in poslovanja ter raziskovalno delo. Ravno okrog nagrajevanja pa je bilo v raziskovalni skupnosti zadnje čase precej razprav. Predvsem naj bi nagrade, katerih denarni del je resnično minimalen, bile splošno družbeno prizanje za delo na občinski ravni, več pa bi moralo biti 'vključenih delovnih organizacij. V raziskovalni skupnosti namreč ugotavljajo, da je precej takšnih delovnih sredin, od koder še sploh ni bilo predloga za takšno ali pa drugačno priznanje. Ne zato, ker ne bi bilo inovacij, bolj zato, ker marsikatero inovacijo enostavno spregledajo ali pa je ne poskušajo ovrednotiti ali nagraditi zaradi ljubega miru v hiši. Še na en način poskušajo v naši raziskovalni skupnosti popularizirati inovativno dejavnost: z ak- cijo Mladi raziskovalec. Z vključevanjem mladih želijo predvsem vzgojiti dobre raziskovalce v prihodnje in jih pritegniti k raziskovalnemu delu. Doslej so dobre rezultate že dosegli pri delu z osnovnošolci, težje je pri srednješolcih in študentih, predvsem zato, ker le-ti delujejo največkrat, tam, kjer se šolajo. Spodbujanje inventivne dejavnosti pa je samo ena od nalog v programu občinske raziskovalne skupnosti. Njihova glavna dejavnost je sodelovanje v občinskem raziskovalnem programu, vključevanje v raziskovalne naloge, kjer iščejo in tudi skupno rešujejo določene probleme. Poleg tega se vključujejo v raziskovalne naloge delovnih organizacij, ob vsem tem pa imajo svoj delež tudi v raziskovalnih nalogah celotnega celjskega območja. Irena Jelen-Baša ; Voznik, varnost je v tvojih rokah _______________________I______________________J K izboljšanju varnosti prometa je vsekakor prispevala tudi nova vzporednica z avtobusno postajo na Vranskem, ki je razbremenila promet v starem trgu. Železniški prehod na cesti Žalec—Vrbje je urejen z avtomatskimi polzaporni-cami in semaforjem, poteka pa že obnove ceste proti Preboldu iz Latkova vasi, razširili pa bodo tu- di magistralno cesto v Šempetru, in sicer v križišču pri Sipu. Poleg tega je bilo popravljenih več lokalnih cest, sanirani pa so bili tudi zemeljski plazovi. Lani je bilo zamenjanih ali na novo postavljenih deset smernih desk, osem dopolnilnih znakov, obnovljenih je bilo 15.772 metrov sredinskih črt in 723 metrov dru- gih talnih označb na področju javnih cest. Posebna pozornost za varnost v prometu je bila posvečena ob pričetku šolskega leta našim najmlajšim ob vstopu v šolo. Več pozornosti pa bo treba v spomladanskih mesecih posvetiti tudi mladim kolesarjem in voznikom koles z motorjem, ki se vse premalo zavedajo odgovornosti pri vključevanju v promet. Enako neodgovorno v cestnem prometu oz. pri ravnanju s traktorjem ravnajo traktoristi, ki vozilo upravljajo s pomanjkljivim znanjem cestnoprometnih pa tudi varnostnih predpisov. Vse prevečkrat so prav ti brez varnostnega loka na vozilu ali pa nanj posade celo potnike, med njimi največkrat otroke, ki nanj nikakor ne sodijo. Torej v spomladanskih mesecih velja posebna pozornost kolesarjem, voznikom koles z motorjem in traktoristom, ki pa morajo za lastno varnost v prvi vrsti poskrbeti sami, da se ne bo njihova pot končala, kot ta na posnetku. -maj delavska univerza obvestila in priporočila du Žalec med savinjskimi občani SPOŠTOVANI. Delegatsko izobraževanje Slab odziv delegatov in tudi predavateljev V zadnjih nekaj mesecij so delavci Delavske univerze skupaj z občinsko socialistično zvezo pričeli z delegatskim izobraževanjem. Glede na itevilne težave so z uspehom ie kar zadovoljni. V program izobraževanja so vključili štiri teme. Toda zataknilo se je že pri iskanju predavateljev, saj so nekateri, bodisi zaradi službenih obveznosti ali pa osebnih vzrokov, odklonili sodelovanje, z nekaterimi pa niso mogli uskladiti termina niti za eno predavanje. Kljub vsem težavam so v času med novembrom in začetkom aprila izobraževali delegate iz Sozda Hmezad, Via Žalec, Ferralita, Gradnje, Aera in Lika Šempeter ter iz Tekstilne tovarne Prebold. Skupnega jezika pa organizatorji niso našli z Zarjo, Keramično industrijo, Sipom, Avtoprevozom, Tovarno nogavic in Garantom. Zelo slabo je delegatsko izobraževanje sprva kazalo tudi v krajevnih skupnostih. Na Polzeli in v Žalcu so npr. zaradi slabe udeležbe morali odpovedati že pripravljene oddelke. Zato so kasneje predavatelji, s tem, da so teme vklopili direktno v delo organov in delegatov krajevnih skupnosti, izpostavili- predvsem praktičo delo in reševanje problemov, ki jih delegati srečujejo v praksi. Takšni razgovori so bili v krajevnih skupnostih Vrbje, Braslovče, Galicija, Žalec, Šempeter, Vinska gora, Polzela in Gomilsko. S podobnim načinom dela, torej s pogovori delegatov o praktičnih vprašanjih in problemih, bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Irena Jelen-Baša Milan Zupanc kandidat za predsednika OK SZDL Predsedstvo Občinske konference SZDL je sprejelo kandidaturo Milana Zupanca za predsednika te organizacije. O kandidaturi bodo razpravljali še v krajevnih organizacijah SZDL. Milan Zupanc opravlja sedaj dolžnost podpredsednika Občinske konference SZDL aktiven pa je tudi v krajevni skupnosti Griže. ZD Žalec Nova obratna ambulanta Dvajsetega aprila je v žalskem zdravstvenem domu začela delati obratna ambulanta za obrtnike in pri njih zaposlene delavce. Zamisel o lastni obratni ambulanti se je začela porajati že pred dvema, tremi leti. Doslej namreč obrtniki in pri njih zaposleni delavci niso imeli svojega obratnega zdravnika. Hodili so samo v splošno ambulanto, kjer jih je motilo dolgotrajno čakanje, težko je bilo najti vedno istega zdravnika, kdaj pa kdaj se je pojavljalo vprašanje priznavanja boleznine. Bolj "kot zaradi preganjanja bolniških dopustov, ki jih je v obrtništvu nasploh zelo zelo malo v primerjavi z občinskim poprečjem, se je zamisel o lastni ambulanti rojevala zaradi želje in potrebe po urejeni kartoteki, s katero bo mogoče ugotavljati pojav možnih poklicnih bolezni. Pred dnevi so torej zamisel o lastni ambulanti tudi uresničili. V žalskem zdravstvene'm domu so uredili prostor, kjer bo obratni zdravnik, to je dr. Jože Utroša, vsak dan od 7. ure do 10.30. Ob tem, ko so se pogovarjali o lastni obratni ambulanti, so obrtniki prispevali 600 starih milijonov. To je njihov prispevek k boljšemu in hitrejšemu nudenju zdravniške oskrbe v času dežurne službe vsem občanom žalske občine ter kvalitetnejšim obdobnim sistematskim in predhodnim pregledom na dispanzerju za medicino dela. Z denarjem obrtnikov so namreč v žalskem zdravstvenem domu kupili terensko vozilo za potrebe terenske in dežurne službe ter spirometer — napravo za ugotavljanje pljučnih funkcij. Irena Jelen-Baša Jože Utroša Danes želimo z vami premisliti nekatera aktualna (in akutna) vprašanja na novo, čeprav se zdi, da je o njih in okoli njih že vse rečeno. Zakaj, porečete? Ker so časi iz dneva v dan drugačni in ker se mi spreminjamo z njimi. Ker je treba najti nove odgovore : 1. Kako, da iz naše samoupra-vno-poslovne miselnosti ni moč izkoreniniti prepričanja, da je izobraževanje ob delu (kakršnokoli!) potrebno le tistim, ki so »štreber-ji« in tistim, ki so že na položajih, za katere pa rabijo določen »papir«? In da tako eni kot drugi nimajo preveč časa za učenje in da so delavske univerze zato, da takim »potrebnežem« brez pretiranih zahtev (in zato poceni) ta pa-, pir izdajo, da je mir? 2. Kako različnim »subjektivnim silam« dopovedati, da naš kolektiv ne pristaja na tako poenostavljeno cenenost in da terjamo, da se ob delu da slušateljem enako kvalitetno znanje (čeprav z drugačnimi, andragoškimi vsebinami in metodami) kot je priznano in namenjeno mladini? Kajti vedno več jih prihaja k nam, ker dodatna in specifična znanja res potrebujejo za svoje delo, ne le zaradi »papirja«. In da zato ne pristajamo na »cenene« predavatelje in »cenene« programe in »cenene« pritiske? Imamo nove programe — ljudje se nanje odzivajo. Ni nam žal ne truda, ne časa, da jih dobro izvedemo. 3. Ali je res, da je družbenopolitično izobraževanje preživelo in da ljudi ne zanima? Ni res. Ljudi zanima, kaj se dogaja v družbi in politiki — samo ne z dolgočasnim naštevanjem po seminarjih, kaj imamo kje zapisano, temveč: kaj se resnično dogaja in kako je moč to, kar se dogaja, spremeniti na bolje. 4. Ali je res, da je kultura samo kurtoazen obisk gledališke predstave? Naš seminar in okrogle mize o najrazličnejših obrazih in vidikih kulture nekega naroda so nam odgovorile, da to ni res, ker je kultura vse: kako razmišljamo, v kakšnih odnosih živimo in delamo, kako spoštujemo delo in drug drugega, in še ... Kar pomeni, da kulturo, zasnovano že v genih spočetja, prinesemo na svet in jo matere ter očetje vzgajajo v otrocih, ker je kultura tudi vsake vrste užitek: sen ob uspavanki, razvnemanje domišljije ob pravljici, izbira mladostnih junakov in idolov, izbirčnost v užitkih srednjih in starih let. Na nas je, da to kulturo gojimo tako, kot nam narekuje narodno izročilo in izziv sodobnosti. Naš seminar je bil poizkus, kulturnim animatorjem pokazati to drugo, drugače pojmovano kulturo, da bi jo širili naprej. Predlagamo, da savinjski občani razmislite ali so stvari res take, kot smo napisali, ali ne. In pa — pišite nam. Saj smo rekli, kajne, da bomo v tej rubriki kramljali? Pozdrav. , du Žalec — Delavska univerza Žalec, Ivanke Uranjek 6 telefon (063) 711-417, 711-343 Žiro račun: 50750-603-36238 SDK ŽALEC Občinska raziskovalna skupnost ŽALEC objavlja razpis »INOVATOR ŽALEC 1986« 1. Za nagrado INOVATOR ŽALEC 1986 lahko kandidirajo delavci, zaposleni v občini Žalec, ki so v letu 1986 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva. 2. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o pode-1 Ijevanju nagrad in priznanj INOVATOR ŽALEC bo Občinska raziskovalna skupnost Žalec podelila za množično inventivno dejavnost — pet priznanj z denarnimi nagradami — razvijanje in uvajanje nove proizvodnje in poslovanja — tri priznanja in denarne nagrade — raziskovalno delo — tri priznanja in denarne nagrade 3. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Žalec, Pečnikova 1, Žalec, do 15. maja 1987. 4. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občinski raziskovalni skupnosti Žalec, telefon 713-121, ali pri Janku Kaču, tel. 712-889. tekstilna tovarna žaleč (proizvodnja jutine preje, tkanin in vreč, netkanih mrežastih tekstilij ter PVC talnih oblog) I. VABI K SODELOVANJU za uresničevanje nadaljnjega razvoja DO pri sedanjih dejavnostih ter pri iskanju novih proizvodnih in poslovnih možnosti strokovne delavce: a) za delo na področju raziskovalno-razvojnega sektorja — dva, dipl. inženirja kemijske tehnologije — dipl. inženirja in inženirja tekstilne tehnologije — dipl. inženirja ali inženirja strojništva b) za delo na področju raziskave tržišča — dipl. ekonomista kornere, smeri, po možnosti s prakso pri tem delu c) za delo na področju uvajanja računske obdelave podatkov (AOP) — dipl. inženirja računalništva ali diplomanta VII. stopnje ustrezne strokovne izobrazbe z znanjem računalništva ter po možnosti s prakso na ustreznih delih č) za določena zahtevnejša dela in naloge v okviru proizvodno-tehničnega sektorja — kemijski tehnik (moški) — tekstilno-kemijski tehnik, po možnosti s prakso na področju barvanja in tiskanja — gradbeni tehnik (s strokovnim izpitom). Z interesenti se bomo pogovorili o njihovih željah ter naših možnostih in pogojih. Pisma ali telefonska sporočila sprejema splošno-kadrovski sektor. II. SPREJME NA DELO delavce: — kurjač visokotlačnih naprav (IV. stopnja zahtevnosti in izpit) — monter vodovodnih in parnovodnih naprav (IV. stop. zahtevnosti) — strojni ključavničar, po možnosti s prakso pri vzdrževanju tekst, strojev — vlagalec osnov v tkalnici (urejevalec tkalskih strojev) — možna tudi pri-učitev — kuharica (kuharski pomočnik ali praksa v obratu družbene prehrane) — več predilk in previjalk ali delavk, ki so se pripravljene priučiti za delo Objava prostih det velja do zasedbe. Prijave sprejema in daje pojasnila splošno-kadrovski sektor. Po poteh NOB v Savinjski dolini Ob 5 O-letnici KPS Ob 50-letnici ustanovitve KPS, ki je potekala v noči s 17. na 18. april leta 1937 na Čebinah, lahko zapišemo, da je bila tedaj partija pri nas v celotnem slovenskem prostoru že prisotna v življenju družbe. Njeno članstvo je delovalo med ljudskimi množicami v politiki, kulturi in v socialnih bojih delavskega razreda. Ni naš namen osvetliti začetkov delavskega gibanja na našem območju, ki segajo v zadnja leta prejšnjega stoletja, navedemo naj le, da je bila prva partijska celica ustanovljena v Preboldu leta 1932. Prvi večji ilegalni sestanek pristašev KP pa je bil v zgodnji pomladi leta 1932 v smrekovem gozdiču med Kapljo vasjo in Grajsko vasjo. Prisotnih je bilo nad 30 ljudi iz Prebolda in bližnje okolice, glavni referat je imel Slavko Šlander. Prve partijske celice so bile formirane novembra 1932 v Preboldu. Organizacija je bila razdeljena na tri celice, sekretarji celic pa so tvorili krajevni komite. Sekretar krajevnega komiteja je bil Franc Hribar. Člani prve celice so bili: Rudi Hribar — sekretar, Franc Hribar, Filip Jurhar in Jože Turk. V drugi celici so bili: Vili Šlander — sekretar, člana pa Anton Čobal in Viktor Lenko. V tretji celici: Anton Kotnik — sekretar, člani pa Andrej Sterga^ Stanko Zaveršnik in Jože Turk iz Kaple vasi. Hkrati je bila ustanovljena partijska celica v Gotovljah, njen sekretar je bil Fric Malgaj, člana pa Peter Malgaj in Maks Sušinski. Partijska organizacija v Preboldu se je spomladi 1933 razširila in uspešno delovala do aprila 1934, ko je bila večina članov aretiranih. Iz dokumenta Partijske organizacije v Sloveniji v času IV. pokrajinske konference, narejenem na podlagi poročila tov. Kardelja ko-minterni o konferenci v Goričanah leta 1934 (Komunisti avgust—december 1974), je razvidno, da je imel pokrajinski komite stike s celicami v okolici Celja, in sicer obratno celico Liboje (štirje člani), celico v Št. Pavlu — Prebold (pet članov), ulično celico v Šoštanju (štirje člani), celico v Slovenj Gradcu (štirje člani) in v nekaterih krajih Savinjske doline (15 članov) itd. Verjetno je bil ta pregled narejen po aretaciji večine članov KP v Preboldu in ti člani so zajeti v pregledu. Občasne aretacije niso zavrle komunistov, obnovljeni partijski organizaciji v Preboldu je sledila partijska organizacija v Libojah, ustanovljena je bila partijska organizacija v Zabukovici itd. Značilnost njihovega dela je delo v Svobodi, kasneje v Vzajemnosti, delo z mladino, predvsem pa delo med delavstvom. V začetku leta 1937 so bile povezane vse partijske organizacije v dolini preko novo nastalih krajevnih komitejev in nato preko okrožnega partijskega komiteja, ki se je znova formiral za celotno področje. Ta je usklajeval vse politične akcije na terenu, dostavljal partijsko literaturo, organiziral proslave ob raznih zgodovinskih obletnicah, organiziral izlete po planinskih postojankah in pošiljal inštruktorje posameznim partijskim celicam. Postavljen je bil tudi partijski biro, ki se je pogosto sestajal zaradi usklajevanja dela med organizacijami. Iz teh vrst je bil za kongres v Čebinah Izvoljen za delegata Albin Vipotnik, član KP od leta 1935 in delavski zaupnik iz leta 1933. Bil je med tistimi, ki so sprejeli politični programski dokument, manifest, v katerem je rečeno, da je za rešitev slovenskega naroda edina pot v združevanju vseh demokratičnih sil, ki jim je pri srcu njegova usoda ... in na podlagi tega dokumenta sta delovala partija in Vipotnik. To potrjuje 1939. leta ustanovljena Zveza delovnega ljudstva Slovenije, proglas sta podpisala tudi Jože Sevčnikar iz Dobriše vasi in Albin Vipotnik. To potrjuje ustanovitev prvih organizacij OF in ustanovitev I. Savinjske čete ravno na območju, kjer je bila KP pred vojno vodilna sila. Razgibano delovanje proti okupatorju na tem območju ni bilo naključje. To je bil sad neutrudnega dela komunistov, ki so znali organizirati delavske množice, pa naj bo to v stavki tekstilnih delavcev leta 1935 v Preboldu ali pri organizirani množični akciji proti brezposelnosti in draginji leta 1937 pred občino Griže, ali pri pohodu okoli sto brezposelnih delavcev iz Prebolda, Griž in Liboj na sresko načelstvo v Celje itd. Na tem območju sta bili organizirani pokrajinska konferenca KPS v Šmiglovi zidanici leta 1938, ki se jo je udeležil tudi tovariš Tito, in okrožna partijska konferenca v Prekopi leta 1939. Ta je imela poleg ostalega še organizacijski pomen, saj so na njej izvolili nov okrožni odbor KPS za Savinjsko območje, uredili evidenco partijskega članstva in izvolili za sekretarja komiteja Slavka Šlandra. Na tem sestanku so bili navzoči: Miloš Zidanšek, Slavko Šlander, Albin Vipotnik, Julka Cilenšek, Rudi Hribar, Anton Pečnik in Ivan Farčnik. Udeležence konference je seznanil z najnovejšimi dogodki na svetu in s politično situacijo doma Franc Leskovšek. Sem so stalno prihajali partijski inštruktorji, ki so imeli ilegalne sestanke s člani in kandidati. Naj omenimo Toneta in Vido Tomšič, leta 1938, sta bila nekaj dni v Grižah pri Rudiju Cilenšku, kjer sta imela tudi širšo konferenco okrožnega komiteja KP. Nemogoče je predstaviti celotno ilegalno delo komunistov, marsikaj pa je tudi že padlo v pozabo, dejstvo pa je, da je bila Savinjska dolina zelo razgibana, da so bile v njej močne partijske in skojevske organizacije in da ta dolina leta 1941 ni pričakala nepripravljena. Bila je pripravljena na boj proti fašizmu in nacizmu, bila je frontno povezana, kakršna je bila zahteva ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. F. Ježovnik Vir: Anton Kotnik — KP v revolucionarnem delavskem gibanju Savinjske doline in Med Mrzlico in Dobrovljami ^ Brigadirji praznujejo 10 let samostojnih mladinskih delovnih brigai i ^ Kviz tekmovanje, srečanja, spomini in brigadirski ples J Letos mineva 10 let, odkar smo v naši občini prvič organizirali samostojni mladinski delovni brigadi, ki sta prestali svoj krst nadvse uspešno na »MDA Kruševac 77« in »MDA Brkini 77«. Ob tem jubileju in praznovanju 40-letnice izgradnje proge Šamac—Sarajevo ter drugih delovnih uspehov takratnega obdobja so se pri OK ZSMS Žalec in pri njej delujočem klubu brigadirjev odločili za organizacijo kviza na to temo ter tradicionalni brigadirski ples. Hmezadova dvorana je, tako kot že večkrat doslej, bila prizorišče brigadirskega slavja in zanimivega kviz tekmovanja, ki je konec koncev tudi uvod v letošnje brigadirsko leto. Deset ekip merilo svoje znanje Po dvorani se je razlegala brigadirska pesem, ko smo stopili v njeno notranjost. »Ambient je kar pravšen,« smo si rekli in z zanimanjem pričakovali pričetek kviza. Bojan Pevec in Mojca Nahtigal sta kmalu zatem vzela vajeti v svoje roke in trideset tekmovalcev, zbranih za klopmi pred publiko, jima je prisluhnilo. Slabo ozvočenje oz. neakustična dvorana sta sicer motila sam potek oz. slišnost v dvorani, vendar napetost v ozračju zato ni bila nič manjša. Deset ekip, ki so jih sestavljali tekmovalci iz štirih osnovnih šol (Prebolda, Griž, Petrovč in Šempetra), iz treh delovnih organizacij (Gradnje, Ingrada in TN Polzela), veteranov iz MD Brčko—Banoviči in Šamac—Sarajevo, vetranov izpred 10 let in lanskoletnih brigadirjev se je zagrizlo v boj za točke. V prvem krogu vprašanj so razen tekmovalcev iz TN Polzele, Ingrada in OŠ Prebold vsi dosegli pravilne odgovore. V drugem krogu niso imeli sreče iz Ingrada, ki niso odgovorili, delno pa sta odgovorili ekipi veteranov iz leta 1977 in brigadirji iz lanskega leta. Temperatura je rasla, čeprav še zdaleč ni bilo ničesar odločeno. Po tretjem krogu vprašanj, kjer so kratko potegnile ponovno ekipi iz TN. Polzela in Ingrada ter veterani izpred 10 — let, je bila situacija že nekoliko drugačna, še vedno pa je pet ekip imelo enako število točk. Med njimi tudi veterani letnika 1946/47. Velik obrat na lestvici je naredila križanka, za katero je bilo možno dobiti 25 točk. Tu so imeli smolo najstarejši tekmovalci kviza, saj so dobili le 4 točke in s tem zapravili zmago, kot je bilo razvidno ob koncu. Pred zadnjim krogom vprašanj so bile v najboljši poziciji tekmovalke OŠ iz Šempetra, ki so imele 36 točk. Tesno za petami pa so jim bile še ekipe iz Gradnje, OŠ Prebold in OŠ Griže s po 35 točkami. * V zadnjem kolu so vse štiri ekipe pravilno odgovorile in zadržale enake pozicije. Če ne bi bilo križanke, ki je pravzaprav napravila takšen vrstni red, pa bi kar pet ekip zaklučilo kviz z enakim številom točk. Sicer pa, kot so vsi poudarjali, je važno sodelovati. Na svoj način so sodelovali, konec koncev, tudi ostali v dvorani. Nekateri niti ne zaman, saj jim je reševanje križanke prineslo določene nagrade. Med reševalci iz publike so se najbolje odrezali mentorji mladinskih organizacij iz osnovnih šol, in sicer Jana Golob, Sonja Turnšek, Marjeta Mikola in Franci Žagar, nagrado pa si je prislužil tudi predsednik OK SZDL Janez Meglič. Damjana, Petra in Sergeja — zmagovalke kviza Kviz je končan, mi pa, kot je v navadi pri novinarjih po končanih tekmovanjin, nitimo oblegat zmagovalke, prijetne in nasmejane osmošolke iz OŠ Bratov Juhart iz Šempetra. »Nismo pričakovale zmage,« so v en glas dejale, ko smo jih povprašali o njihovem dosežku. »Res je, da smo upale na čimboljšo uvrstitev, čeprav mislimo da je sodelovanje pomembnejše. Na kviz smo se, na podlagi dobljenega gradiva, pripravljale postopoma. Za dosežen uspeh pa gre priznanje tudi naši mentorici Marjeti Mikola, ki nam je bila v veliko moralno oporo ...« Na vprašanje, kaj jih je privedlo na kviz in kaj o njem mislijo pa so povedale, da so doslej že večkrat sodelovale na raznih kvizih in da jim je to v veselje. r\er pa so vse tri tudi tabornice, jim je sodelovanje na takšnem kvizu, kot so dejale, š.e mnogo več pomenilo, kot morda sicer. To pa je bila tudi priložnost, da so se poglobljeno seznanile z mladinskimi delovnimi brigadami od njihovih začetkov pa do današnjih dni. »Na MDA doslej še nismo bile, prav gotovo pa bo ta kviz nam in drugim dobro vodilo za vključitev v brigadirsko življenje,« so ob koncu našega pogovora dejale zmagovalke kviza Sergeja Planko, Petra Melanšek in Damjana Medanjak in odhitele k svoji mentorici Marjeti Mikola. 10 let MDB »Slavko Šlander« Ansambel Radius že veselo igra. Brigadirji veterani so prvi, ki začno brigadirski ples. Mi iščemo naprej in vrtamo po spominih udeležencev akcij. Prisedemo k mizi, kjer so udeleženci akcije »Brkini 77«. Čeprav so imeli malo smole na kvizu, so veseli, saj so prav oni tisti, ki so skupaj z brigado 1. Savinjske čete, ki je delala v Kruševcu, pred 10 leti zaorali ledino v organiziranju samostojnih delovnih brigad. Če se povrnemo ,v leto 1977 in obudimo spomin na akcijo, potem moramo povedati, da je iz brkinske vasice Tatre prišla brigada »Slavko Šlander« oki-tena z vsemi možnimi priznanji. Bili pa so tudi najboljša brigada IV. izmene. Že v prvi dekadi so postali udarni, dosegli so 144,9-odstotno delovno normo in tudi največ točk v interesnih dejavnostih. Že v prvi dekadi sta postala udarnika dva brigadirja: Janko Napotnik in Cvetka Stergar. V drugi dekadi pa so bili še boljši. Na obeh udarnih dnevih so postali udarna brigada. Ob koncu pa so dobili tudi najvišje priznanje — trak akcije. 12 brigadirjev pa je prejelo naziv udarnik in udarniške značke. Skupaj z udarnima brigadirjema jih je iz prve dekade od 49 brigadirjev, kolikor jih je štela brigada »Slavko Šlander«, postalo 14 udarnikov. Vprašanje zastavimo komandantu te brigade Borislavu Toma-šu, ki je danes tudi bil med tekmovalci kviza. »Prav vesel sem, da smo danes obeležili ta jubilej na takšen način,« je dejal Boro. »Prav je, da ne pozabljamo na te mladinske aktivnosti, ki so marsikoga izoblikovale v trdne osebnosti. Naša brigada je poleg brigade 1. Savinjske čete imela težavno nalogo, saj smo šele utirali pot na prizorišče mladinskih delovnih akcij republiškega in zveznega značaja. Ker smo vedeli, da bomo le s svojim delom deležni zaupanja delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenopolitičnih organizacij in ostalih občinskih struktur, smo svoje poslanstvo vzeli resno in tako dosegli največ, kar smo lahko. Še posebno pa smo bili veseli, da smo opravičili- ime naše brigade, ki ga je imel velik revolucionar in narodni heroj Slavko Šlander.« Tudi Janko Napotnik, sicer predsednik kluba brigadirjev, 'je vezan na to brigado z najlepšimi spomini. Na kvizu je bil član žirije, poleg Francija Ježovnika in Jolande Ušen, zato je spremljal kviz še toliko pozorneje. Prav gotovo pa je napeto pričakoval odgovore svojih nekdanjih Brkincev. Na tej akciji je bil Janko predsednik brigadne konference in ob vrnitvi je takrat povedal: »Z uspehom sem zelo zadovoljen. To še toliko bolj, ker nisem pričakoval, da bi brigada, za katero zaradi pomanjkanja kadrov ni bilo skoraj nobene selekcije, nastopila tako uspešno in Udeleženci kviza so pokazali dobro znanje V spomin Matevžu Babiču Jesen njegovega življenja je našla svoj mir v naročju prebujajoče se pomladi. Usoda mu ni namenila, da bi si za prvi maj pripel rdeč nagelj na prsi. Praznovanje prvega maja je že težko pričakoval, kajti bil je del njega. Vse njegovo življenje je bilo boj. Nesebična pot za pravice delavcev. Pot borca in proletarca. Matevž Babič se je rodil 19. 11. 1908 v delavski družini v Gotovljah. Mati je kupila manjšo domačijo v Grižah in tako je Matevž kot najmlajši od osmih otrok obiskoval osnovno šolo v Grižah in jo tam tudi dokončal, nakar se je moral zaradi težkih razmer v družini zaposliti. Nekaj časa je delal pri zidarjih, nato v rudniku Za-bukovica in Keramični fabriki v Libojah, končno pa se je vrnil v rudnik Zabukovica, kjer je ostal do upokojitve. Najprej je delal kot jamski delavec, kasneje pa kot nadzornik zunanjega obrata na separaciji. Leta 1935 se je poročil z Anico Petek in v zakonu se jima je rodilo pet otrok. Dva sinova in tri hčerke. Kot nesebičen in pošten proletarec je bil leta 1938 sprejet v Komunistično partijo Slovenije, katere sekretar je bil takrat Albin Vipotnik. Ko pa se je tudi nadenj zgrnila senca druge svetovne vojne, je Matevž Babič ostal zvest svojim načelom in že junija 1941 sta z ženo Anico nudila svoj dom kot zatočišče prvim ilegalcem in to je Matevža drago stalo. Iznenada, so ga aretirali in ga skupaj z drugimi zavednimi Zabukovčani odpeljali v celjski Stari pisker, od tam pa v zloglasno taborišče Mauthausen, od koder je po neverjetnem naključju, čeprav bolan in do skrajnosti izčrpan, odnesel živo glavo. A takoj, ko si je malo opomogel, je postal pomemben aktivist na domačem terenu. Avgusta 1944 pa je odšel v partizane in deloval na terenu kot politični aktivist. Tudi potem, ko se je vrnil iz gozdov, mu njegov ne- mirni duh ni dal počivati. Na prvi proslavi prvega maja v osvobojeni domovini je bil Matevž slavnostni govornik. Postal je prvi sekretar partijske organizacije rudnika, sodeloval je na udarniških akcijah, bil je član občinskega komiteja ZKS, osem let sekretar OOZK Zabukovica, delegat petega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in delegat na kongresu v Ljubljani. Poleg tega je bil aktiven član družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, delal pa je tudi v raznih odborih, med drugim je bil tudi predsednik poravnalnega sveta. Za svoje požrtvovalno delo je prejel mnogo visokih odlikovanj, med drugimi tudi: zlato plaketo, srebrno plaketo, zvezdo s srebrnimi žarki, red bratstva z zlatim vencem, red hrabrosti, red dela z zlatimi žarki, red bratstva in enotnosti prvega reda, red republike s srebrnim vencem, red republike z bronastim vencem in tri svečane plakete. Kljub bolezni, ki ga je zadnje čase spremljala, je bil vedno prisoten pri vseh dogajanjih v krajevni skupnosti in se je kljub svojim 78 letom še vedno udeleževal sestankov političnih organizacij. Tistega jutra, ko je usoda za vedno prekinila nit njegovega življenja, je klonilo njegovo telo. A spomin nanj, spomin na človeka dela in načel, bo živel v bodočih rodovih kot svetel vzor tistim, ki ga bodo znali ceniti in v njegovi poiskati svojo pot. Branko Kobal Brigadirji veterani: od leve proti desni Polde Ribič, Cveto Pavline in Avgust Palir uigrano na delovišču. Predstavljali smo resnično homogeno celoto. Disciplina skorajda ni bila problem, kar je bilo še toliko večje presenečenje. Na delovišču, na področju interesnih dejavnosti in ostalem brigadirskem življenju je vladalo neizmerno tovarištvo in prav gotovo zato tudi rezultati niso izostali. Vsekakor pa smo vedeli, kaj hočemo in kaj smo kot mladinci dolžni storiti.« In kaj meni danes? »Vesel sem, da smo s tem kvizom napravili korak naprej k obeleževanju MDA. Upamo in želimo, da bi takšnih manifestacij bilo v prihodnje še več. Zato pa smo veseli, da smo v klub brigadirjev uspeli vključiti tudi veterane iz prvih let po osvoboditvi. Menim, da bo 30. maja pri jami Pekel še prijetneje in zato naj to velja kot povabilo vsem, ki so kdajkoli sodelovali na MDA, da se nam pridružijo,« je dejal Janko Napotnik ob koncu najinega razgovora. Brigadirji — graditelji porušene domovine Poseben pečat so dali kvizu in brigadirskemu plesu neutrudni veterani, ki so vihteli krampe in lopate na prvih mladinskih delovnih akcijah. Njihov »duhovni« vodja Cveto Pavline, ki je bil skupaj s Poldetom Ribičem in Avgustom Palirjem med tekmovalci, je aktualiziral dogajanje v Hmezadovi dvorani s predstavitvijo nekaterih udeležencev akcije Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo in dru- gih akcij. Zvoki ansambla Radius so vabili na ples. Predno pa so se brigadirji veterani zavrteli, smo z nekaterimi še pokramljali. Edo Jerič je dejal, da ga na brigadirsko življenje vežejo najlepši spomini in zato je tudi ta kviz, po njegovem, ena izmed oblik, da ti spomini ponovno oživijo. Ne nazadnje pa se ob takšnih srečanjih ponovno snidejo in obujajo spomine na dni, ko so družno izgrajevali ceste, železnice, tovarne itd. Svoje je pripomnila tudi Elza Palir, ki je bila v tako imenovani »Westfalski brigadi«, ki so jo sestavljali mladi slovenskih staršev iz Nemčije. Želela bi, da bi kdaj prišli skupaj še živeči brigadirji te brigade, ki je bila nekaj posebnega, saj so bili mnogi mladinci prvič v Jugoslaviji. Elza je brigadirske vezi kronala s poznejšo poroko in prišla v Jugoslavijo. Sedaj živi na Polzeli, vendar se ji pri govoru še rahlo pozna, da je svoja mladostna leta preživljala na tu-1 jem. Še bi bilo marsikaj zanimivega, vendar sta kviz in ples naredila svoje. Naj bo tako tudi v bodoče, so ob koncu rekli brigadirji — veterani. Le še nekaj tednov nas ločuje od začetka letošnjih akcij in brez dvoma je korak v naši občini že storjen. Kako pa bo, bomo še videli. Mladi, na vas je, da se izkažete in nadaljujete poslanstvo, ki so ga začeli vaši predhodniki pred 10 oz. 40 leti. DARKO NARAGLAV foto: T. Tavčar Kmetijstvo April 1987 - SAVINJSKI OBČAN 5 NOVA RAZDELITEV STIMULACIJSKE POGAČE C Do meseca julija naj bi v Sloveniji zaključili štiri leta trajajočo akcijo opredeljevanja območij z omejenimi proizvodnimi dejavniki za kmetijstvo. Preprosto povedano — od prvega julija naj bi veljala nova razdelitev na višinske in niiinske kmetije. Kako poteka akcija v žalski občini — o tem sta govorila strokovni delavec kmetijske zemljiške skupnosti Miran Kač In Franc Beričič, ki pri Kmetijski zadrugi Savinjska dolina skrbi za uresničevanje novih opredelitev. — »Miran Kač, bi na kratko po-Jaanili to tako imenovano opredeljevanje območij z omejenimi proizvodnimi dejavniki za kmetijstvo?« M. Kač: »Veste, doslej so že bile priznane določene ekonomske stimulacije za hribovita območja. Te spodbude so bile določene na podlagi davčnih okolišev, ki so bili opredeljeni s posebnim odlokom občine. Tako so kmetje oziroma kmetije v tretjem in četrtem hribovitem okolišu prejemali višje ekonomske spodbude. Z letošnjim oziroma prihodnjim letom naj bi prešli na ekonomske spodbude na podlagi opredeljenih območij z omejenimi proizvodnimi dejavniki za kmetijstvo. Praksa je namreč pokazala, da dosedanji sistem ni dovolj dobro opredeljeval posameznih kmetij. Nekatere kmetije so, čeprav so bile v tretjem ali četrtem davčnem okolišu, ležale v dolini in so neupravičeno prejemale spodbude. In obratno. Bile so kmetije v prvem in drugem davčnem območju, toda v resnici so ležale v hribovitem svetu, a niso bile deležne olajšav. Sedaj torej pripravljamo novo razdelitev, kjer naj bi upoštevali obdelovalne razmere, podnebno-pridelovalne možnosti, dostopnost in oddaljenost kmetij ter seveda nadmorsko višino. Vsi ti elementi se točkujejo in se po dobljenih točkah potem razvrščajo v hribovsko, gorsko in kraško območje ter v druga območja z omejenimi proizvodnimi dejavniki. V žalski občini teh zadnjih dveh kategorij nimamo, po sedanjih podatkih pa bo med hribovske in pa gorske kmetije sodilo preko sedemsto kmetij. Seznam domačij še ni povsem dokončen, določene primere nam bo še pregledala komisija,- » — »Kaj po vaši oceni to novo opredeljevanje pomeni za našega kmeta?« M. Kač: »Menim, da je tole opredeljevanje zelo pomembno. Že dosedanje ekonomske olajšave so bile vezane na ločevanje med višinskimi in nižinskimi kmetijami. Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja kmetijstva v hribovitem svetu bo v prihodnje določal, kateri udeleženci dogovora in v kakšne namene so dolžni upoštevati občinske opredelitve. To je začetek uvajanja razlik med kmetijami glede na upravičenost do ekonomskih pospeševalnih ukrepov. Seveda je to področje zelo občutljivo, kmetje sami bodo ocenili, če je bilo naše delo uspešno in če so v zadružnih svetih ljudje že bili dovolj pozorni na to opredeljevanje. Mislim pa, da je bilo doslej na samih ogledih, zlasti v dvomljivih primerih, kolikor toliko narejeno in odločeno v korist kmetov.« — »Prej ste omenili posamezne kategorije. Ali to ločevanje pomeni, da bodo tudi ekonomske spodbude in olajšave različne, npr. med hribovskim, gorskim in pa kraškim območjem?« M. Kač: »To vprašanje ni nepomembno. Toda mi zaenkrat le ugotavljamo, ali je kmetija v nižini ali v območju z omejenimi možnostmi ali ne. Ugotavljamo, ali je upravičena do spodbud ali ni upravičena. Mislim pa, da je težko vse strpati le v dve skupini. Franc Beričič V žalski občini imamo kmetije vrh Crete, pa domačije na popolni ravnini. Vmes med temi je kopica kmetij, vsaka s svojimi posebnostmi.« — »Povedali ste, da naj bi po novem predlogu imeli v žalski občini okrog sedemsto kmetij, ki bi bile upravičene do ekonomskih spodbud. Kakšna je primerjava s sedanjimi razmerami, koliko Imamo danes v občini hribovskih kmetij?« M. Kač: »Že prej sem povedal, da so bile ekonomske spodbude vezane oz. so še na ločevanje med višinskimi kmetijami in določene na podlagi davčnih okolišev. Ne morem vam pa povedati, koliko je bilo hribovskih kmetij doslej. Poskušal sem izvedeti na dav. čni upravi, koliko je kmetij v tretjem in četrtem davčnem okolišu, vendar referentka ni vedela točnega števila.« - »Na kmetijski zemljiški skupnosti ste sodelovali skupaj s Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina. Kako pa vi, Franc Beričič, ki ste pri kmetijski zadrugi zadolženi za to akcijo, ocenjujete novo opredeljevanje območij?« F. Beričič: »Kmetijska zadruga Savinjska dolina je sestavljena iz devetih temeljnih zadružnih organizacij. V njih smo za to akcijo zadolžili pospeševalce. Na vsaki zadružni organizaciji so pripravili seznam kmetij, ki po sprejeti metodologiji sodijo med hribovske ali pa gorske kmetije. Kraških in drugih območij z omejenimi proizvodnimi de- javniki, kot je že prej povedal Miran Kač, v žalski občini nimamo.« — »Ali ste opredeljevali območja po obstoječih kartah ali ste obiskovali posamezne kmetije? Stari razdelitvi na hribovske in višinske kmetije so ljudje namreč večkrat očitali, da je narejena neživljenjsko, da je narejena za mizo v pisarni.« F. Beričič: »Določene vprašljive kmetije smo reševali na mestu samem, sicer pa smo v vaseh ocenili nekaj kmetij in na osnovi tistih opredelili celotno naselje « — »Kaj pa v primerih, ko ljudje Miran Kač živijo v hribih, obdelovalne površine pa so v nižini. In obratno. Ste to kaj upoštevali?« F. Beričič: »Važno je, kje leži zemljišče, ne kje je sedež kmetije. Če leži kmetija v hribovskem svetu, zemljišče pa pretežno v ravninskem delu, potem taka kmetija ne more biti hribovska kmetija.« M. Kač: »Upoštevali smo pravzaprav oboje — kraj, kjer je kmetija, in mesto zemljišča. Odvisno pa je, koliko točk se po našem obrazcu za ocenjevanje nabere« — »Ste kmete dovolj seznanili z akcijo?« F. Beričič: »V vsaki zadružni organizaciji so morali obvestilo o opredeljevanju obesiti na javno mesto, potem so akcijo in predloge obravnavali na zadružnih svetih. Dobivali smo tudi pripombe in pritožbe, ki smo jih v glavnem že obravnavali in rešili.« — »In kdaj naj bi ta nova opredelitev, s tem pa tudi drugačna delitev stimulacijske pogače začela veljati?« F. Beričič: »Po zadnjih navodilih naj bi nova razdelitev začela veljati s prvim julijem letos. Sicer smo v Sloveniji z akcijo pričeli že pred štirimi leti in bi po prvih načrtih morala že veljati v letošnjem letu. Zaenkrat je zdaj rok mesec julij.« Irena Jelen-Baša VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA POPOLNA IZBIRA NASLEDNJIH PROGRAMOV: — TEŽKA KMETIJSKA MEHANIZACIJA — KMETIJSKO ROČNO ORODJE IN ZAŠČITNA SREDSTVA — REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE, AVTOMOBILE; PNEVMATIKA — STROJI IN ROČNO OBRTNO ORODJE — GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL — VODOINSTALACIJSKI MATERIAL IN VSE ZA CENTRALNO OGREVANJE — ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL IN BELA TEHNIKA — BARVE, LAKI, TAPETE IN PLESKARSKI PRIBOR — VIJAKI, OKOVJE, PLOČEVINE IN PROFILI — EKSPOZITURA LJUBLJANSKE BANKE • M) j blagovnica (D ] Hmezad AGRINA ML O *hm«za