QI^Xh
No. 229
Posledice spremembe r Beli hisvi se kažejo
V domači jpolitiki je nastopilo začasno premirje. Demokrati in republikanci preocenjujejo položaj.
WASHINGTON, D.C. — No-vi gošpodar v Beli hiši je naletel pri opoziciji na isto razumevanje kot vsak novi predsednik. Odlični republikanci so že na-2tianili, da hočejo imeti v polivki premirje, ki naj traja me-Sec dni ali še več. Ta čas naj Predsednik porabi za organizi-ranje svoje administracije, republikanci mu pri tem ne bodo Ugajali, ako se bo izogibal sPornim problemom.
'Stvarni voditelj republikanske stranke Miller je že prelo-glavno sejo republikanske-§a odbora od decembra na jaguar. Na seji bi morali obrav-Pavati vsa vprašanja, ki so v 2vezi z republikansko konven-cijo v prihodnjem letu.
Senator Goldwater in guver-Pur Rockefeller sta odložila vse
AMCMCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY

Novi grobovi
William J. Avsec
Včeraj je nenadoma doma na 6622 Bonna Ave. umrl 56 let stari William J. Avsec, rojen v Clevelandu. Delal je več let pri Richman Bross Co. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Hočevar, sina Williama Donalda, hčeri s. Mary Bernardine S.N.D. in Bernadette, tri vnuke, mater Josephino, brate Josepha, Johna, Anthonya in Francisa, sestre Steffie Polž, Josephino Polž in Paulino Zickar. Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Društva sv. Imena pri Sv. Vidu in Dad’s Club pri Sv. Vidu. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Zakrajskovega pogreb, zavoda. Čas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški o-der jutri popoldne ob dveh.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 27, 1963
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€0
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Komimisiični svel in
katastrofa ¥ Dallasu
“iS,S? “ti PREDSEDNIK L B. JOHNSON
ZA OSEBNE RAZGOVORE
strova vlada na Kubi je objavila statistike, ki jasno kažejo, da je Kuba zašla v gospodarske
Moskva je poročala o umoru	SZZnul	____________________
Lamo8 iSočin obs^ilL!	lr‘ Novi Predsednik ZDA L. B. Johnson
Politične*1 govore na prihodnje ^ete>. Tako sta izjavila, seveda Vsa'k sam zase. Republikanski Senator Saltonstall, ki predseduje odboru republikanskih senatorjev, bo pa sklical sejo, da Se senatorji pogovorijo, kako 116 bodo po nepotrebnem nasprotovali novemu predsedniku.
Republikanci se nagibajo k zmernejšemu kandidatu
Demokratski politiki so toplo Pozdravili vse te republikanske orake. Kako bi jih tudi ne, saj te umor pokojnega predsednika Nennedyja prekrižal račune le Premnogim republikanskim po-'tikom in ne samo demokratskim.
v To se vidi na primer pri na-‘s*b ohajskih republikancih. V Paši državi je začel ugled sena-°rja Goldwaterja padati. Tisti,
1 ga ne marajo, so začeli dvi-fiil' števe. Vodita jih guverner P°des in državni voditelj republikancev Bliss. Pravita, da lrPa je Goldwater preveč kon-tervativen. Rajše bi imela za andidata republikanca srednje rste, na primer Nixona ali gu-ernerja Scrantona.
udi v demokratskih vrstah spremembe
^Paeda je nastala tudi v vr-ah ohajskih demokratov. Ken-ebyjevci so izgubili voditelja, ^astopila je doba za Johnsono-j,0 Pristaše. Menda jih bo vodil viator Young. Demokratski belji v naši državi mislijo, Johnsonovi kandidaturi naši Pftiokratski volivci ne bodo na-
shodtOVali' Je bil Parkrat na
doK lb in •,e zrnerai napravil ^ er vtis. Zadnjič je bil tu na kjf1* in se udeležil demo-3 skega veselja v Euclid s ac u- Trdijo tudi, da bo John-toliko previden, da ne bo Postavljal nobenega Kenne-^Jevega pristaša.
si torej izbirajo nove ^ °zaje na bodoči votivni fron-
renuihri potrebujei° mir oboji, Pubhkanci in demokratje.


Vremenski prerok pravi:
ob'a^no’ vetrovno in 1 °- Najvišja temperatura 58.
iSg«
JoSiiss&Ji in Humphrey?
WASHINGTON, D.C. — V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo predsednik Lyndon B. Johnson, ki se je potegoval za imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata, to storil tudi prihodnje leto. Sodijo, da bo imenovanje tudi lahko dosegel. Za nje je odprto vprašanje le, kdo bo z njim kandidiral za podpredsednika.
Ugibajo, da bi bil odličen podpredsedniški kandidat sen. H. Humphrey iz Minnesote, ki je znan kot eden vodilnih severnih “liberalcev" v Senatu. Bil naj bi nekaka protiutež kon-ici vittiv aejšomu Johnsonu, ki na severu dežele ni posebno v časteh.
stva™, m Zloa, obsodila, “	2® inijohv
s Vlisa a pa jt J ivdo zanj J0jarjev primanjkljaja Skupno zvrn.t. na desničarje. Je UV02ila blaga ^ mUijo-
CLEVELAND, O. — Bežen nov dolarjev, izvozila pa za pregled časopisja, radijskih in 520 milijonov. Letos .jt. v prvih televizijskih poročil o umoru |treh mesecih uvozila blaga za predsednika Kennedyja priča, l l78 milijonov, izvozila pa le za da je prišel atentat za komuni-milijonov.
stični svet ravno tako nepriča-1 Pretežni del trguje Kuba Sj .	- -	wi-.,	— ncuseaniK u. tS. jonnsor
kovano kot za nas. Zato so po- komunističnim svetom. Tako je, R včeraj sprejel abesinskega cesarja Hajle Selasija, nem-
lani uvozila od tam skupno bla-j skega kanclerja fcrharda, predsednika britanske vlade Ale-
i-rr, 11	O Art  I -   CD I lili 1 O In	rA rl r* ^ /-4 o a-I ; C „  * i ti 4 » * .
-	.--------— —--------—« je včeraj
vodnikom m zastopnikom tujih držav dejal, da polaga veliko važnost na osebne razgovore z njimi in da upa, da bo do teh prišlo v začetku prihodnjega leta. — A. Stevenson v ZN je zatrjeval, da bo Johnson nadaljeval politiko pokojnega predsednika Kennedyja.
WASHING ION, D.C. — Predsednik L. B. Johnson
vsod čakali na znake iz Moskve, kako se je treba obnašati. Moskva je glede poročanja o atentatu postopala korektno, ni poročil nič prikrojila svoji filozofiji. Seveda ne moremo pričakovati take korektnosti pri oceni dogodka. Ocena je bila pogosto pobarvana s komunistično d o m i š 1 ji jo o reakcionarnosti ‘kapitalističnega sveta. Včasih je pa šla odločno predaleč. Televizijski komentator v Moskvi je na primer primerjal slučaj Oswalda z znanim slučajem Van dei Lubbe v Berlinu. Van der Lubbe je bil še hujši čudak, kot je bil Oswald, ako se milo
milijonov. Prav tako gre pretežni del kubanskega izvoza v dežele komunističnega bloka.
------o----S,
— Človeške oči dosežejo svojo normalno velikost pri devetem letu starosti.
uvuziHd uu icllIJ feviLU-pilO Uld-j p	11	*-'***•**'-««, v.U^CUll IKd urudriSKC VldOC AIC-
ga v vrednosti 642 milijonov do-( Houglas-Horne, podpredsednika sovjetske vlade A Mi-larjev, iz ostalih pa le za 117 k°jana in še več drugih predsednikov držav in vlad. Ž njimi je obravnaval važna vprašanja svetovne politike in napovedal z njimi nove osebne razgovore v začetku prihodnjega leta. Poudarjal je, da daje prednost osebnim razgovorom s svetovnimi vodniki o vprašanjih, ki vznemirjajo svet Glavno izmed teh vprašanj je: Kako živeti skupno na istem svetu v miru, časti in enakosti.
V skoraj enournem razgovoru ,----------
s podpredsednikom sovjet, vlade Stevenson je včeraj zagotovil Mikojanom je L. B. Johnson' člane glavne skupščine ZN, da
kitajskimi komunisti. Časopisi,
radijo in televizija so sicer po- pokazal jasno, da hoče delovati ročali zelo na kratko o kata-,i:;a svetovni mir, kot je to delal strofi v Dallasu in dodajali sa-Jpok. J. F. Kennedy. Mikojan je mo sarkastične pripombe, ki si razgovor z; Johnsonom kasneje jih noben olikan človek ne do- označil za “prijeten”. Glavna
___ voli proti svojemu mrtvemu misel, ki jo je Johnson poudar-
izraziino. Spadal je bolj v no- nasProtmkic Kitajska diplomat-'jal v razgovorih z vsemi predrznico kot na ulico. Ravno ta-Ue m so nikjer skrivali veselja,' sedniki držav in vlad ter njihovega so ga nacisti porabili kot | da je bil umorjen tak njihov vimi namestniki tekom včerajš-orodje, da upravičijo požig | nasprotnik, kot. je bil pokojni njih sprejemov je bila, da je živ-
Kennedy. Kar je pa najhujše: Ijenje z različnimi nazori in si-prišla so v Hong Kong poroči- stemi med državami na istem la, da so otroci ploskali, ko so svetu težko, da pa je mogoče zvedeli za Kennedy jev umor, in tudi nujno Genij svobodnega ceš poginil je oduren človek”, sveta in Amerike jt po besedah v«., uci i-iuoue 'jtoi crovesKi; j«^stralM>viU	-ko- Johnsouia v razihmusti, prav iz
bitji res imela nekaj podobno- munistične vzgoje kitajske inla- nje pa izbiti a jo bogastvo, notra-sti, toda absolutno nobene po-!dne’ obenem Pa madež na tisoč- nja trdnost’in moč. dobnosti ni med nacisti in taite-i1''tn". *,,,tajsko.kulturo'*!i Sa ko-. Predsednik Johnson je dejal
roko!, ameriško organizacijo. M	™ ^	vodnikom tujih držav, da ni no-
'da stala zn CiawalrOvunvi Obrisati tudi takrat, ko bo mor- ,	,	.
nemškega parlamenta, ki je bil signal za začetek nacističnega divjanja.
Prispodoba je žaljiva za A-meriko. Morda sla Osvald in
Van der Lubbe kot človeški ^
Glavno j‘e vprasanj'e
hrane	organizacijo/ ki	,-?v Vu	vodnikom tujih držav, da ni no-
rt^pt tat at	T .	bi morda stala za Oswaldovim ^oiiscrti tud, takrat., ko bo mor- ,
pLKLIN, Nem. — Liudie ki ,	* WbWdlut>vim ~	benega vprašama med svobodne vratin «o u n t	zločinom, ako sploh ie č“sar na cIa do^ga] Vsaj uradne stike z . ,fe,. f . , :|d u yoooa
se vračajo na zahod z obiskov trf,mi1rt	J ’ r	Ameriko ' '	1n:mi ]Judmi- kl ga ne bi bilo
Sovjetski zvezi, trdijo da ie trc:nutrto se'nihve ne verjame.; ■ iAmc;idi0-
’	SpodrsniJ se je tudi moskov-
katm se^oTkrlfe^s^rarm'kj'ud''Ski	kT je^na-	P(yPol;tea '>'Glasilo ^kitaj-
10 irttvrttirvOT 1—	J , ložil na pleča sanatoria Gnid. sklh .komunističnih delavskih
mogoče z dobro voljo rešiti. Ne smemo se bati odkritih razgo-
.	t.	. .	,	jozii na	pleča sena tor in Gnid	tiJVJU 'jvemumsucnm aeiavsKin	V<)U1V’ te d<r,Ja' Joimsoi), in pti
roke v SvinaVr	^	P°d •	waterja	in	njegovih	pristašev	aPij "‘Delavski dnevnik” je pri-	tom “P"™11	na ^de pokoj-
trgu ' ’	111 na Crnem i “moralno odgovornost” za aten-	° mrtvem tako ostudno W^eauuiu J. Kennedyja:
Dpianelrocro	•,	I tat. Komunistični režim teh karikaturo, ki je svobodno ča- 1'hK<*ai 111 P^zgodaj poskusiti
vendar	^	/‘^T , "f-
no,,n1-	TJ L veiiKa gjicai	.Mrtvo Kennedyjevo truplo lezi V01C-
na	rusceva,	ki	da	iz obrazom obrnjenim proti zem-	Stevenson	zagotovil ZN
Peiping	SC umora	veseli	'Iji in grize prst pomešano s	ZDRUŽENI	NARODI, N.Y. —
Hujše stvari so se godile med krvjo, ki curlja iz glave.	j Ameriški poslanik pri ZN Adlai
- — J	.	trt
“preveč daje drugim in zato ne ostane dovolj doma”.
Courtejy of Tho Now York HUtorlcol Society, Now York City, Robert l Stuart Colloetljn
I RVl ZAHVALNI HAN V MASSACHUSETTSU. — Pred več k ot tremi stoJetji so se naši predniki v Virginiji in Massachusettsu, dahe od dama v samotni divjim zbrali na določen dan in se spoštljivo zahvalili Bogu za svojo varnost, za zdravje svojih otrok, za rodovitnost svojih polj, za zakone, ki so jih vezali v skupnost in za vero, ki jih je združevala v Bogu...
(J. F. Kennedy v proglasu za letošnji Zahvalni dan)
bo predsednik Johnson podpiral Združene narode in delal dalje za zmanjšanje napetosti med Zahodom in Vzhodom.
Nato je glavni tajnik ZN Tant govoril o Kennedyja in ga označil kot “resničnega mučenca”, ki je dal svoje življenje v’službi sboje dežele in vsega človeštva. Zastopnikom 111 držav, ki so zastopane v glavni skupščini, ga je stavil kot zgled.
Tudi sovjetski zastopnik N. Fedorenko je govoril toplo o pokojnem ameriškem predsedniku ter ga označil Za ''nadarjenega” in “jasno-gledajočega” vodnika. Dejal je, da bo najbolj primeren spomenik pokojnemu nadaljevanje naporov za mirno rešitev vseh vprašanj, ki motijo dobre odnose med Zahodom in Vzhodom. Tudi predstavnika Velike Britanije in Francije sta se .spomnila predsednika Kennedyja v toplih besedah, prav tako so storili predstavniki večine drugih držav svobodnega sveta.
------o------
Porast živine
WASHINGTON, D.C. — V Združenih državah je bilo leta 1952 nekaj preko 52 milijonov krav mlekaric, do lani je to število poraslo na 57 milijonov.
-----o—-----
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Mrs. •John F. Kennedy bo odšla s svojima otrokoma jutri zjutraj na Cape Cod, kjer se bo zbrala vsa rodbina pokojnega predsednika k skupnemu praznovanju Zahvalnega dne. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson se je vselil v uradne prostore predsednika v Beli hiši, med tem ko bo živel do nadaljnjega v svoji hiši. Njegova žena je dejala predsednikovi vdovi, naj s selitvijo iz Bele hiše ne hiti, ampak si vzame potrebni čas. CAPE CANAVERAL, Fla. — Združene države so poslale na pot okoli Zemlje daleč v vesolje 188 funtov obsegajočo
medplanetarno postajo, ki bo skušala dognati nevarnosti potovanja astronavtov na Luno c d strani sončnih eksplozij.
Umetna luna bo rabila za eno obkrožen je Zemlje 6 in pol dni. Najbolj se bo cd nje oddaljila za 172,000 milj, najbolj pa se ji bo približala na 125 milj.
DALLAS, Tex. — Okrajna porota je sprejela obtožbo umora Oswalda preti Jacku Ruby-ju, razprava proti njemu se bo začela nekje sredi januarja.
Iz Clevelanda in okolice
i
‘‘Polka Party”—
Napovedovalec WXEN - FM lony Petkovšek Jr. prireja v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue jutri THANKSGIVING DAY POLKA PARTY. Začetek cb osmih.
Iz bolnišnice—
Mrs. Rozi Blatnik z 1096 East 67 St. se je vrnila iz bolnišnico in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave, pa tudi za vso pomoč vsem, ki so ji v bolezni stali ob strani.
Božič prihaja—
Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo naprodaj najnovejše ZENITH barvne televizijske sprejemnike po ugodnih cenah. Danes odprto ves dan! — Več v oglasu.
Za žive in mrtve—
V nedeljo, 1. decembra, bo ob 10.30 v cerkvi Marije Vnebo-vzete sv. maša za vse žive in mrtve članice Društva Collin-vvoodske Slovenke št. 22 SDZ.
Nov naslov misijonarja—
Znani misijonar p. Odilo je sporočil nov naslov s prošnjo, da ga objavimo. Glasi se:
P. Odilo Hajnšek,
19 A'Beckett St., Kew, Melbourne, Vic., Australia.
Žalostno sporočilo—
G. S'-vne Berku! z 1012 East 34 St. je dobil sporočilo, da mu je v Strugi na Dol. umrla mati Marija Ferkul. Poleg njega tu je zapustila v Torontu v Kanadi sinove Toneta, Franceta in Edija, doma pa moža Franceta, sina Jožeta ter hčerke Cirilo, Metodo in Marico.
Bussell pogorel v mestnem svetu—
Jack Russell je bil 14 let predsednik mestnega sveta, sinoči je bil na sestanku demokratskih članov mestnega odbora izbran na to mesto za novo poslovno dobo James V. Stanton, demokratski zastopnik 4. varde. Zanj sta, kot trdijo, glasovala tudi zastopnika slovenske 23. in 32. varde E. Turk in J. Banko. Glasovanje je bilo seveda tajno. Izvoljen je bil tudi nov pisar mestnega sveta na mesto Thada Fusco, ki je vsa leta delal tesno z Russellom. Na to mesto je bila izvoljena Mercedes. Cotner. Za vodnika demokratske večine v mestnem svetu je bil soglasno izvoljen znova Charles V. Carr iz 17. varde.
Razširitev mestne elektrarne—
Mestni svet je sinoči s 25:6 glasovom odobril $11.2 milijonov za obnovo in razširitev nestne elektrarne.
Evropsko prebivalstvo raste skrajno počasi
WASHINGTON, D.C. — Povprečno raste prebivalstvo na svetu po 1.8 odstotka na leto, Evropa z izjemo Sovjetske zveze doseza le 0.8 odstotka letnega prirastka, manj kot katerakoli druga zemljina ali področje sveta.
Združene države in Sovjetska zveza dosezata nekako svetovno povprečje prirastka, Latinska Amerika in Avstralija pa vodita z 2.5, oziroma 2.3 odstotki. Prebivalstvo Azije narašča na leto za 2 odstotka, prebivalstvo Afrike pa za 2.1 odstotka. --------------o-----
— Eno tretjino svetovne trgovine je sklenjene v funtih ster-lingih.
Ameriška Domovina
'T'*SMg3R«,	•y#357\JJCjM.iii i ii ■n^^r
6117 St. Clair Ave. — HKnderron 1-0628 — Cleveland 8, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
6» Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
l ni ted States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

Frva umetniška razstava Slovencev v New Yorku
New York. — Ta mesec smo stavi: tako po številu razstav-
v New Yorku dobili prvo slovensko razstavo kiparske in slikarske umetnosti. Svoja dela razstavljajo: kipar France Gor-
Ijenih del, kakor tudi pa slikarskem izražanju. Ker imamo o-praviti z takozvano “sodobno”, “moderno” umetnostjo, je težko
še ter slikarji:	Jože Vodlan, pisati poročilo o njej, še težje
os
No. 229 Wed., Nov. 27, 1963
Proglas pok, J. F. Kennedyja za letošnji Zahvalni dan
Umorjeni predsednik Združenih držav John F. Kennedy je objavil praznovanje letošnjega Zahvalnega dne s sledečim proglasom:
Pred več kot tremi stoletji so naši predniki v Virginiji in Massachusettsu daleč od doma v samotni divjini določili čas za zahvalo. Na določen dan so se spoštljivo zahvalili za svojo varnost, za zdravje svojih otrok, za rodovitnost svojih polj, za zakone, ki so jih vezali v skupnost in za vero, ki jih je združevala v njihovem Bogu.
Tako je tudi naš prvi predsednik, ko so kolonije dosegle svojo neodvisnost, v prvem letu svoje vlade proglasil 26. november 1789 za “dan javne zahvale in molitve, ki naj bi ga praznovali z izražanjem zahvale v srcih za mno ge dokaze naklonjenosti vsemogočnega Boga” in je pozva prebivalstvo nove republike, “naj ga prosi ponižno, da nam bo odpustil naše narodne in druge prestopke ... podpira naše poznanje vere in življenje po resnični veri in kreposti ... in na splošno, da bo podelil vsemu človeštvu tako mero časnega blagostanja, kot on sam ve, da bi bila najboljša”.
Prav tako je sredi tragične ameriške državljanske vojne predsednik Lincoln proglasil zadnji četrtek v novembru 1963 kot dan, ko naj se zopet zahvalimo za ameriška “plodna polja", za našo “narodno moč in življenjsko silo” in za našo “edinstveno rešitev in blagoslove”.
Veliko časa je preteklo, odkar so prvi naseljenci prišli na skalnate obale in v temne gozdove neznane zemljine, veliko časa, odkar je predsednik Washington vodi mlado ljudstvo v preskušnjo lastne države, veliko časa, odkar je predsednik Lincoln videl ameriško ljudstvo iti skozi preskušnjo bratomorne vojne — in v teh letih so naš narod, naše izobilje in naša moč primerno porasli. Danes smo narod z blizu dvesto milijoni dušami, ki živi od oceana do oceana, se razteza na Tihi ocean in na sever v Arktiko, narod, ki uživa sadove vedno razširjajočega se poljedelstva in industrije, ki je dosegel življenjsko raven, doslej nepoznano v zgodovini. Mi se ponižno zahvaljujemo za vse to.
Toda, kot raste naša moč, tako rastejo nevarnosti za nas. Danes se zahvaljujemo pred vsem za ideale časti in vere, ki smo jih podedovali od svojih prednikov — za dostojnost naših smotrov, za trdnost njih zasledovanja, za moč volje, za pogum in ponižnost, ki so jo oni imeli, in se moramo mi vsak dan truditi, da si jih prisvojimo. Ko izražamo svojo zahvalo, ne smemo nikdar pozabiti, da najvišje priznanje ni govoriti vzvišene besede, ampak po njih živeti.
Izjavimo torej našo zahvalo Previdnosti za mnogotere blagoslove -— bodimo ponižno hvaležni za podedovane ideale — in odločimo se deliti te blagoslove in te ideale s svojimi soljudmi po vsem svetu.
Zato zdaj jaz, John F. Kennedy, predsednik Združenih držav, v soglasju s skupno resolucijo Kongresa, odo breno 26. decembra 1941, ki določa četrti četrtek v novem bru vsakega leta za Zahvalni dan, s tem proglašam četrtek, 28. novembra 1983, za narodni zahvalni dan.
Zberimo se na ta dan v svetiščih, namenjenih molitvi, in v domovih, blagoslovljenih z družinsko ljubeznijo, da izrazimo našo zahvalo za slavne darove Bogu. Molimo resno in ponižno, da nas bo On vodil še dalje in nas ohranjal v velikem, nedokončanem naporu za dosego miru, pravičnosti in razumevanja med vsemi ljudmi in vsemi narodi, za končanje stiske in trpljenja, kjerkoli obstojita.
V potrdilo tega sem to podpisal in dal pritrditi na to \eliki pečat Združenih držav Amerike.
Storjeno v mestu Washingtonu na četrti dan novembra v letu Gospodovem devetnajsto triinšestdesetem in od dosege neodvisnosti Združenih držav Amerike sto oseminosemdesetem.
*
Pokojni predsednik John F. Kennedy je živel za visoke ideale, ki jih je tako lepo označil v svoji spomenici ob proglasitvi letošnjega Zahvalnega dneva, trudil se je za njihovo uresničenje, ko ga je zadela krogla človeka, polnega sovraštva do svobodnega, krščanskega sveta, njegovega družabnega in državnega reda, človeka, ki je skušal z umorom vodnika tega sveta to svoje sovraštvo prav posebno očitno pokazati in ta svet prav posebno prizadeti.
Predsednik John F. Kennedy je padel pri izvrševanju svoje visoke in odgovorne službe, poln načrtov in vneme za njihovo uresničenje. Dežela je tragični trenutek kljub vsej njegovi teži zaradi ustaljenega pravnega reda mirno preživela. Novi predsednik je prevzel naloge, ki jih kruta usoda ni dopustila več opravljati pokojnemu! Tudi za ta mirni prehod, za nepretrgano varnost, za mir in svobodo se zahvalimo jutri Bogu, — za to še prav posebno!
Miro Zupančič, Milan Volovsek in Marinka Burgarjeva. Razstava se 'bo zaključila 29. novembra. Odprta je vsak dan od 10. dop. do 10. zvečer. Zato vsakdo lahko najde sebi primeren čas, da jo obišče; zlasti ker je v cerkveni dvorani slovenske cerkve sv. Cirila na Osmi. Vstopnine ni. Prostovoljne prispevke pa razstavniki, povezani v umetniškem klubu LOK radi in z iskreno hvaležnostjo sprejmejo.
Stvarnega poročila — ali bolje rečeno — nekega kritičnega pogleda ni mogoče podati, ne da bi poprej e podal hitro skico, kako so Gorše, Vodlan in Zupančič našo zabavno-plesno dvorano preuredili v razstavno. Če bi razstavili v dvorani, kakršna je bila, in z razsvetljavo, kakršno je imela, bi se večina obiskovalcev že kar pri vratih obrnila. Kiparska in slikarska dela rabijo primernega okolja, ozadja in razsvetljave, da pridejo do izraza in učinkovanja. Umetniško dleto, kladivo in risalne čopiče so zamenjali s kleščami, žago,, kladivom in ple-sarskim čopičem. Uvideli so mnogo prepotrebnega dela, pogojev za uresničevanje prvotnega namena: umetniška razstava. Z orodji rokodelcev obrti so najpreje rešili vprašanje pove-
pa je podati ndko kritiko. Zakaj? Vsi, ki poznajo razvbj in zgodovino umetnosti, vedo, da se je že prvi korak v takozvano moderno umetnost napravil v odporu proti tradiciji, proti ustaljenosti. In vendar impresijonisti niso bili “revolu-cijonarji” razbijanja boginje Lepote. Le objektno svobodo so si hoteli razširiti in pa vnašanje nove tehnike ter zabrisevanje ločitvenih črt. Po tem obdobju v razvoju dobimo ob skrajnem koncu in začetku tega stoletja tisto moderno umetnost, o kate-'
Sem pa ljubitelj umetnosti in lepote ter to človekovo udejstvovanje zasledujem od prvega gimnazijskega leta, ko je bil moj profesor risanja Božidar Jalkac in potem Adolf Globočnik. Oba priznana slovenska u-metnika-grafika. Kratek poseg v moderno umetnost je bil nujen, če sem hotel preiti na poročilo o razstavljenih delih. Pri tem delu pa bi najraje začel pri težišnji povezavi naših “modernistov” na razstavi “Osme ceste”. Kipar Gorše je tista povezava.
Nekaj kipov ima razstavljenih, ki vkljub “majhnosti” dajejo občutek monumentalnosti. Tako na primer Hrepenjenje, kompozicija v glini, plesalka, deček, frančiškan in sv. Janez ter ženska figura. Tu se je kipar oslonil na trdne izsledke tradicionalnih umetniških razglabljanj na področju življenja in oblikavonja. “Hvalnica” je modernistični poskus, morda po eni strani zanimiv ne kot celečemu tak kolektiv — am-
ri je največ prerekanja in naj manj ustaljenosti. Ker je “baje” zmeraj en korak pred časom, tako da bi jo lahko imenovali “sodobna nesodobnost”. Je to neko iskanje? Česa, mi na-vadniki ne vemo?! Današnji človek je, ker ga je razvoj znanosti in tehnike po eni strani dvignil nad poprejšnja obzorja, ga je po drugi plati vrgel v temačni labirint popolnih zmešnjav občutja za lepoto, logiko, božanstvo in dušo.
V modernem abstraktu, ko stvari živemu objektu odvzamejo življenjsko izraznost — dušo — pravijo, da so vnesli vanj vso silo svoje duševnosti. Resničnost je v tem, da človek se prične bati mrtvega — svojca čez čas, pa če ga je imel še tako rad, če
Čanja prostora dvorane, s tem je bil živ še tako lep, mu smrt, da so zmanjšali garderobo. Sre- brezživljenjskost ubije lepoto, di desne stene smo preje imeli Lepemu dekletu odvzemite mi-vmesni prelomni prostor zaradi šičevje, ki s pomočjo živčnega
namišljenih vrat in malo odprtine, ki naj hi dovajala sveži zrak za ventilacijo. Vendar vse skupaj ni bilo kaj prida. To so prekrili in tako pridobili na razstavnem prostoru in potem še s tremi takozvanimi “španskimi stenami”.
Popreje smo imeli samo pet električnih svetilk vzdolž po sredini stropa. Razsvetljava torej tudi nezadostna in neučinkovito razmeščena za takšno razstavo. Montirali so ob straneh pod stropom primerno zastrto razsvetljavo, ki je učinkovito pozneje razsvetlila razobe-šene slike in razpostavljena kiparska dela. Zdaj je bilo treba še vse prepleskati in očistiti. Vse to so opravili omenjeni trije glavni razstavniki. Tako so našo dvorano spremenili v u-metniško razstavni prostor, ki se lahko mirno kosa z drugimi v tem delu njujorškega mesta. Naša cerkev je namreč na vzhodnem obronku takozvane “Bohemske” četrti Greenvilla-ge-a. To je bilo ogromno pripravljalnega dela, ki so ga častno opravili. In v tem pogledu jim moramo izreči priznanje!
sistema reagira na duševno-duhovno razpoloženje, dobili boste brezizrazni skelet. In tak je tudi “moderni abstrakt”, kadar je umetnik zgrešil v podajanju barv, da je pri “izginotju" objekta zabrisana vsa predmetna ideja in logikd. Pa, pravijo tudi, da je moderna umetnost “inte-lektualna” umetnost. Vse te bistvene karakternosti takozvane moderne umetnosti mora tudi povprečni poznavalec u-metnosti zaznati, ko ogleduje razstavo. Če pa umetnik riše čisto in zgolj za svoje lastno “notranje” zadoščenje, kot pravi u-metnik mora delati. Vendar njegovo delo mora — ne rečem pri vsakem — opazovalcu roditi isti občutek zadoščenja.
Še eno bi rad povdaril: Umetnost, je od vseh začetkov, tudi takozvana primitivna umetnost — služila kot duševno-duhovni izraz iz tega človekovega življenjskega področja ,s prenašanjem nazaj v bolj intenzivni o-bliki — bogatenju in popleme-nitvi človeka. Kadar človek ta impuls občuti ob obisku umetnostne razstave, koncertne dvorane, gledališča, ob čitanju pe-
Razstava sodobne umetnosti j smh °k obisku baletne predsta-
umetniškega kluba LOK daje enotnost pogleda in smiselno dekorativnost, drugače pa nam po razstavljenih delih razpade na dve strani. Na eni strani sta umetnika Jože Vodlan in Miro Zupančič, na drugi pa Milan Volovsek in Marinka Burgarjeva; čeprav izhajata vsak iz druga sole. Vmes med njimi pa je '.ot povezava kipar France Gorše, ki ima nekaj del oslonjenih
ve in tako dalje — potem je u metnost dosegla svoj namen. Pri božanstvu je njen začetek! Božanstvu Lepote in Skladja mora služiti. Torej skratka: Duhu, duši in srcu človeka! In-telektu, njegovemu razvoju in dvigu pa služi zanonst, čisto tehnična. Umetnost je eno področje, znanost je drugo, če nas je znanost obdala s strojem vsepovsod in premnogim ukradla
na temeljito poznavanje sti’uk- mirnost in jim dala stalno živč-tur, kar je pridobil in razvil v no napetost, potem ima današ-
šoli velikega kiparskega moj- nJa umetnost še večjo in težjo stra Ivana Meštroviča. Z neka- VI°S0 kdajkoli poprej, pri-terirni deli pa je Gorše, dasi- PelJati nas nazaj v okolje duha, ravno komaj v 60. letu in čez, nhrnosti in notranjega uravno-napravil nekaj — dejal bi nelo- vesJa in zadoščenja, gičnih skokov v “lovenju o-1 Ker so me naprosili za poro-kusa časa ! Tako je naš dobri čilo o razstavi, mi potem morajo moderni klasik postal skorajda oprostiti, če sem se ob pisanju čisti modernist.	j predal občutju in razmišlja-
Razstava je postala razstava njem, ki mi ga je razstava moderne umetnosti. Vodlan in vzbudila. Nisem kompetentni Zupančič nosita težišče na raz- kritik, ker to ni moj poklic.
pak obrazni izraz vsakega posameznika v zboru. Od čisto moderne pa bi omenil: Angela, zmaja in morda še trojico! Pa vendar, kipar nikdar ne more iti v čisti abstrakt, razen v nekaterih primerih, ki pa pri tem izgubi nadevek “kipar”, ker postane dekorater prostora. Tudi Gorše ima nekaj takih poskusov, in rečem, v teh letih naj “časa ne lovi, niti naj ne hodi pred njim”! Iz svoje prvotne u-metniške kože se ne more več izvleči. Je malce že preustroje-na.
Osebno sem zmerom za neko tradicijo, ker v njej zaslutim trdnost zdravja posameznika in naroda. Zato bom nadaljeval s poročilom pri tistih dveh, pri katerih sem občutil še nekaj takega, prenešenega v današnji čas.
Milan Volovsek se nam je v New Yorku predstavil s sedmimi deli. Je moderen, rekel bi, včasih celo malo imipresijonista je v njem, v kolikor ni ekspresi-jonist. Opazno je, da so mu bili učitelji: Jakac, Pirnat in Gorše ter se je po svoje naprej razvil. Nič ga niso zmešale razne struje abstraktnosti kubizma, futurizma in surealizmg. Za vse slike lahko rečeš, da so dobre v barvni kompoziciji in strukturi razen slike “Akt”. “Česanje las” pa je mogočna klasika, ki ogreva in te pritegne.
Marinka Burgarjeva je razstavila samo eno delo “Harlem”. Motiv iz njujorške črnske četrti. Pouk o slikarstvu je dobila zgolj v New Yorku na mestnem kolegiju. Izgleda pa, da več kot vsi učitelji so nanjo posredno vplivali impresijoni-sti in predvsem Paul Cezanne s svojimi pokrajinami in tihožitji. To je tisti impresijonist, ki je pravzaprav oče “moderne u-metnosti”, ko je dal znano pravilo v opazovanju narave. To pravilo pa je Picasso, ko je prešel v novo fazo, tako dosledno izvedel, da smo dobili kubizem, o katerem naj drugi govore. Cezanne sem ni imel v mislih čisti abstrakt in je svoje pravilo u-porabil tako, da je dobil čistejše oblikovanje opazovalnih objektov in narave. Močna zato je slika Marinke Burgarjeve, ker je realna forma ohranjena, barvna kompozicija pa je zlitje. Za mene je to barvna harmonija, melodija barv, ki so po eni strani resnične, po drugi pa odsev njene duševnosti v odnosu do opazovalnega predmeta.
Še nekaj o slikah Vodlana in Zupančiča! Temu delu razstavnih del je itak bil posvečen ves drugi del mojega poročila. Še bi lahko teoretično razglabljal; vendar to ne bi bilo več poročilo. Ne morem se zadržati toliko pri njihovih akvarelih, ki sta jih nam pokazala takorekoč mimogrede, in niso del razstave same. Vendar v tem “mimogrede pokazanju” nekaterih slik sem videl več, kar človeka pritegne in ogreje. Kar pa je razstavljenega dela — od obeh je okoli 27 del. Oba izhajata iz po-
Kulturna kronika
Koncert Glasbene Matice
Glasbena javnost v našem mestu je imela preteklo nedeljo svoj sezonski praznik: jesenski koncert Glasbene Matice v Narodnem domu. Žal se tega ni dosti zavedala, kajti koncert ni
škega užitka. Užitek je bil seveda od poslušalca do poslušalca različen. Niso imeli vsi priložnosti, da se v svojem življenju seznanijo z vsemi operami, ki smo odlomke iz njih slišali na koncertu. Tudi tu smo čutili, kako zelo pogrešamo v našem mestu stalno operno gledališče.
Koncert se je začel z izredno točko “Srce je ranjeno” v spomin pokojnemu predsedniku, ki jo je pel ves pevski zbor zbrano in toplo.
V prvem delu koncerta nam je najpreje mešani zbor zapel
bil tako obiskan, Ikot bi ga po-'odlomke iz Wagnerjevih oper žrtvovalnost Matičnega zbora | Tannhaeuser in Lohengrin, ka-upravičeno zaslužila. Morda je: ^or tudi iz opere Pagliacci, temu deloma kriva narodna ka- J Leoncavallo. Zbor se je potru-tastrofa, ki nas je vse zadela z dil, da je dal prepevanju tisto umorom pokojnega predsednika |’nterPI'etacij°, sta jo zamisli-Kennedyja. Morda je koga zva- skladatelja. Interpretacija bilo lepo vreme, da je šel ogle-^seveda ni mogla zagrabiti tistih, dovat zimsko spanje okoliške !ki teh oper ne poznajo. Zato se prirode, morda je bilo premalo je uveljavila najbolje le Poroč-propagande, vse to pa ne opra- na koračnica iz Lohengrina, ki vičuje tistih, ki stalno obiskuje-j J0 vst poznamo iz cerkvenih pojo Matičine koncerte, da so izo- rok- Potem je zapela Cecilija stali. Jim bo še žal, kajti s tre-! Valenoič arijo iz Mignon. Njen petom se bojimo časov, ko Ma-imo^en in čist glas je prišel do tičinih koncertov sploh ne bo Posedne veljave v srednjih leveč.	gah. Potem je prišel na vrsto
Direktor A. šubelj je z oku- ženski zbor z odlomkom iz Car-som nabral v opernih vrtovih \ men, ki ga je izvajal pod spret-lepe cvetice in jih povezal v rdm Subljevim vodstvom s sim-koncertni program. To se mu je : patično samozavestjo. Ritem, v dobri meri posrečilo. Pro-1 dinamika in melodija, vse se je gram je dal na eni strani zboru združilo v privlačno skladnost, in solistom priliko, da so se1 ^ drugem delu sta nam Bu-svobodno izživljali in pokazali danova in Bradach zapela dvo-svoje umetniške sposobnosti, sPev *z Verdijevega Trubadur-na drugi strani pa pripravil tu- Ja- Nista varčevala z napori, da di občinstvu par ur res umetni- sPravita v harmonijo vsak svo-~	—	jo interpretacijo, zato spada
vojne nemške ekspresijonistične dvospev med posrečene točke šole. V ta ekspresij onizem po- Pr°grarna- Slišali smo potem skušata — ne vem, v koliko je arij° iz Dvorakove Rusaike, ki tu intuitivnega — ker Zupančič i° Je zaPela Anne Safred. Njen je povdarjal v razlagi tudi inte- m°čan, mehak, dobro kultiviran lektualni vpliv njihovega po- £las P ie omogočil stopnjevanje skušanja v abstraktu. Vsa dela izražanja v vedno močnejših so olja. Abstrakt je brezpred- darvah, kar je med poslušalci metno slikarstvo. Objekt čisto haletelo na živahen odmev. Be-izgine. Ob tem trenutku pa mo- thovenov Zbor jetnikov je bil ra slikar — umetnik v barvni Pa nekoliko pretežak za poslu-kompoziciji podati idejo objek- ®alce, čeprav ga je moški zbor ta, ki ga je abstrahiral. Ce je P°dajal z razumevanjem in slikarsko delo zaradi abstrahira- knez pretiravanja v ritmiki in nja postalo brezpredmetno, ni- dinamiki. Zato jia je užgal Zbor kakor ne sme postati brezidej- romarjev iz Verdijeve opere no. (V umetniško-filozofskem ^ Lombardi , še bolj pa Napit* smislu, ne političnem). In v nica iz Verdijeve opere La glavnem je ravno pomanjkanje Vraviata. Se je kar čutilo, da idejnosti, ki opazovalca odbija, napitnico poslušalci že dobro Da ne omenjam stalno enakega Poznajo. Seveda sta tudi solisti-razpoloženja in gledanja obeh n-ia Anne Safred in solist Mra-slikarjev. Vse preveč tesno ti- mor poskrbela za izredno mo-ščita drug ob drugem.	|čen učinek te programske toč-
Za njihov nadaljnji — indivi-!ke' dualistični — razvoj se bosta! V tretjem delu je June Price morala ločiti medsebojnega ^ zaPela Gavoto iz Mignon. So-vplivanja. Mene je najbolj! kstka je znana po svojem či zgrabila Zupančičeva “Različ-nost”, ki je posrečena kompozicija, skladje maloštevilnih barv, ampak pravilnih senc, ki zgrade nekakšno arhitektonsko barvno mogočnost. Dober je tudi v “Dinamiki elementov” in v čistem abstraktu “Poslednji j pe so]istov in solistinj z dvospe-refleksi”. Vodlan je še bolj vom iz Verdijeve La Forza del mrzel in še bolj brezidejen. I ^ef^no' Nista tekmovala v iz-Ravno za abstraktno slikanje ‘ razan‘!u Pndajanja in nista silila je menda treba imeti nekega Pz nkvira, ki ga postavlja inter-globokega poznavanja človeko- Pretacija, zato sta pa tudi oba vih duhovnih globin, poznati je Slasova prišla do harmonične treba zgodovinsko težišče in vel.lave-
smoter človeka — kot človeka.1 Na koncu je mešani zbor za-Kajti po mojem mnenju je ta- pe^ 0^lorrLke iz Carmen in Mig' ko:	če hoče človek ostati člo- non; 80 hili odl°mki, ki v njih
vek, ne sme samo postavljati Prevladuje ritem, dasi tudi me-samovoljnih zasnov, marveč mo- *oc*Ta dlftamika nista zane-ra rasti iz tal neke tradicije, iz ™arjeni^ Tako glasbo imajo na-sesedline neke plemenite izku- ^ Poslušalci radi, zato so topi0 šenosti in nečesa, kar zares pre- pozdravili lirično in mehko p°; sega njegov čas in prostor. dajanje, še bolj so bili veseli
-ost j Foersterjevega Venčka za meša-—------------- ,ni zbor, ki jih je zapeljal iz °'
Tfi) SiSdsSjO “Pri kameiici” pernih vrtov na domače planja-
—■	- r	ve. Prijatelj šubelj ve, kako je
treba take zbirke pesmi prepe-
stem, izenačenem in prodornem glasu, ki obvladuje ritmiko in dinamiko v vseh legah, kar ji je omogočilo, da je odpela Gavoto s čustvom in temperamentom-Končno sta John Perencevic in Frank Bradach zaključila nasto-
v itasčkse
Milwaukee, Wis, — Sloven-
viti, zato so se poslušalci pošlo'
sko društvo Triglav je radi tra- vili od njega in njegovega zbo-gične smrti predsednika J. F. ’ ra s ploskanjem, ki je izražal0 Kennedyja preložilo predstavo veselje, hvaležnost in priznanje-p. K. Zakrajškove ljudske igre Koncert sam jim bo pa ostal še “Pri kapelici” na to nedeljo,1 dolgo v spominu.
1. decembra, ob 4. uri v dvorani Da ne pozabimo: Mary Sekne sv. Janeza. Po predstavi bo pri- je bila nepričakovano simpati-jateljski večer z okusno doma- čen in res liričen “Gorenjski co večerjo.	I slavček”, ki jih ne slišimo ve-
Vsi prijateljsko vabljeni in likokrat. dobrodošli!	L. G. I	I. A-
Indija kljub naporu le počasi napreduje
Indija je na marsikaterem posamičnem torišču dosegla pomembne tehnološke “prodore”. Celo v atomski znanosti si je že postavila trdne temelje, toda ši-roka fronta še vedno daleč zaostaja za temi prodori. To široko fronto tvori kakih 600,000 vasi, v katerih živi skoraj 70 odstotkov indijskega prebivalstva, ki je po najnovejših cenitvah doseglo astronomsko številko 450 milijonov — skoraj trikrat toliko kot vsa afriška celica.	,	,	• ;
t
Indijska vas ni enakomerno revna. V Pendžabu, na primer,
vlada izobilje, toda namakanje in energija — predvsem z jezu Bakra pri Nangalu — sta Ustvarila možnosti za napredek, ^endžabci so delovni in telesno močni. Po vaseh je dovolj m!eka m tudi druge hrane ne primanjkuje. Tudi v zvezni državi Utar kradeš, katere glavno mesto je Lucknow, znano med drugim po Velikem uporu leta 1857, je po-ložaj zelo različen. Medtem, ko s° v zahodnem delu te države razmeroma bogati kmetje, vlada v vzhodnih delih države Utar kradeš velika revščina. Kmečko Prebivalstvo je podhranjeno, — ljudje so majhne postave in drobni in marsikje jedo samo eukrat na dan. V okraju Bašti
“haridžani” oziroma nedotakljivi tako revni, da uživajo “go-braha” (zrna ječmena ali riža, ki jih izbrskajo iz živinskega blata in operejo) prav pogosto •lo se jim ne zdi ogabno, ampak Neizogibno kot usoda. Tudi uživanje mrhovine je udomačeno. Skoraj petina prebivalstva tega ukraja se mora menda tako hraniti.
Toda kljub takim ali drugačnim razlikam drži, da je indij ska vas zaostala, revna in primitivna. Vsak napredek je treba izbojevati z muko in potrpljenjem, ker niso potrebna samo gmotna sredstva, ampak je treba tudi preobraziti miselnost ljudi. In rešitev za ta problem lahko najdejo Indijci sami. Tukaj ne pomaga dosti izkustvo tujih strokovnjakov, kakor pri graditvi jeklarn, letališč, jezov in Podobnih objektov. Napredka v Indijski vasi ni mogoče doseči 2 ameriško tehnologijo in tehniko, temveč postopoma in s preprostimi, poceni sredstvi. In prav V tem pogledu so izobraževalna Središča, kakršno je središče v Lakši-ka-Talabu, tako pomemb
na.
Namen tega izobraževalnega Središča je seznaniti bodoče va-^ke delavce z raznimi strokami 2a razvoj vasi in njihovim izva-lanjem, jih usposobiti, da bi pridobivali kmete za nove reči in Uro pomagali, da bi se lahko samostojno lotevali novih akcij skratka, da bi pomagali vaškim družinam in skupnostim do samostojnosti pri izvajanju novih Programov za ekonomski, social ni in kulturni dvig.
Tečaji trajajo od dveh let do Poldrugega meseca in so namenjeni vaškim delavcem in delavkam v ožjem smislu, sanitarnim Inšpektorjem, administrativnem, Propagandistom in kinoopera-mrjem, živinozdravniškim pomočnikom in drugim.
Na bi bil pouk čim bolj nazo-in uspešen, ima izobraževalno središče v Bakši-ka-Talabu Poljedelsko in perutninsko farmo, vrt in drevesnico, zadružno trgovino, delavnice za izdelovanje poljedelskega orodja, vete-mriarsko postajo, knjižnico in —
razsvetljavo in gnojilo za polje.'ječe v drugo. Če je že naznani-
Vse druge naprave so nepri memo cenejše in veljajo samo nekaj rupij. Vsako orodje, naj si bo še tako dobro uporabno, sko-i raj ne prihaja v poštev za indijskega kmeta, če je drago.To projektanti upoštevajo in skušajo čimbolj poceniti prototipe. Dostikrat pride pobuda z vasi. Zakaj mora biti ta in ta ročaj, ta in ta del iz železa? Ali ne bi mogel biti izdelan iz bambusa? Praksa izpopolnjuje orodje in ga pocenjuje.
Včasih je slišati iz ust Indijcev kritiko, da je vlada premalo storila za vas, da je potrošila preveč sredstev za graditev velikih železarn in raznih tudi nepotrebnih institutov, pri čemer da se je denar prijel tudi zasebnih podjetnikov in nepoštenih uradnikov, da je bil napredek na vasi v zadnjih petnajstih le-
šolanje, pa odidejo na trimesečno prakso.
Tudi propagandisti in kinooperaterji odhajajo med tečajem na vas, da bi v terenskih razmerah preizkusili svoje znanje. Epidiaskop ali projektor, ki šolski predavalnici ponavadi dobro delujeta, povzročata včasih na terenu hude težave. Propagandisti, ki s prepričljivostjo svoje besede, plakati in drugimi vizuelnimi sredstvi pojasnjujejo ljudem, zakaj ie potrebno sanitarno stranišče iz cementa, zakaj je škodljivo, če se dim vali po hiši in zakaj in kako je tre-Da potemtakem postaviti preprost štedilnik s cevjo iz žgane gline, se mora navaditi na vaške poslušalce.
Isto velja tudi za druge delavce. Zato se v šoli prav dobro jtih prep0Časen 'ipd. Morda so zavedajo, kolikšnega pomena je, L;ajcgna mnenja deion^ upravi-da se sleherni pripomoček, ki ga £ena Toda med obiski v števil izdela šola, sleherno znanje, kUnih ustanovah in izobraževalnih so si ga pridobili učenci, na vasM središčih, predvsem pa med obr-temeljito preizkusi. Samo f^0 g^j p0 indijskih vaseh in v razje mogoče pričakati uspeh. govoru z vaškimi aktivisti in va-Takšna središča uspevajo le, ščani sem ugotovil precej smo-če nenehno vzdržujejo stik z ^rne pianske dejavnosti in do-vasjo in temeljito proučujejo s|.j vztrajnega in navdušenega njene probleme. To je lepo raz- dela. Seveda je zelo mnogo od-vidno iz naslednjega primera. Ta visno 0d Volje in sposobnosti vsa-središča so imela spočetka lep© kega posameznega delavca, ki uspehe z uvajanjem preprostih, Lj-jde na vas Sposoben in pcžr-sodobnejših in izpopolnjenih po- tvovalen vaški delavec lahko Ijedelskih naprav in orodja na|sproži daljnosežen proces vasi. Kmetje so bili zadovoljni dokler se te naprave niso posvarile.
Vaški kovači, kolarji in • mizarji tega orodja niso znali popraviti. Orodje je obležalo in kmetje, ki so ga kupili, so se hudovali. To pomanjkljivost je
la prevoz, naj bi menjala čas, odnosno ga vsaj prestavila na tako dobo, ko ni prometa. Ako bi smel sploh kdo prisostvovati prevozu, bi to mogli biti samo advokate in nihče drugi. Kdor bi hotel videti Oswalda, bi si ga lahko ogledal v sodni dvorani tekom razprave. Policija v Dallasu je pa celo dovolila, da pride prevoz Oswalda na televizijo! Tako je zaključil svojo kritiko inšpektor Blackwell. Mož ima prav!
na-
predka na vasi, so mi povedali.
In takšni naj bi prihajal! iz izobraževalnih središč.
B. P.
izobraževalnih središč so usta' novih delavnice za popravilo
Sv. Oče priporoča pomoč izseljencem in razumevanje za njihovo usodo
RIM, It. — V Italiji bodo 1. decembra praznovali izseljeniško nedeljo. Sv. Oče je zato imel poseben nagovor po radiju, kjer je priporočal duhovščini in vernikom, naj ne bodo' brezbrižni za izseljence in naj razumejo njihovo usodo. Za vsakega človeka je preselitev huda telesna in duhovna operacija, ki je ne preboli zlepa. Zato je vsak vernik, kakor tudi duhovnik, obvezan, da se zanima za usodo izseljencev in jim pomaga, kadarkoli se nudi prilika, kolikor pač more.
Vatikanski koncil končuje svoje delo. Med njegovimi zadnjimi sklepi bo vernike gotovo zanimal tisti, da zakrament sv. poslednjega olja dobi novo ime in da ga bo Cerkev podeljevala tistim, ki so v nevarnosti, ne morda šele tilk pred smrtjo, ampak že takrat, ko postane očitno, da je smrtna nevarnost bli-
Španci se veselijo Johnsonovega režima
WASHINGTON, D.C. — Kot žalujejo Irci za “svojim” Kennedy jem, se veselijo Španci “svojega” Johnsona. Priznajo sicer, da Johnson ni tako daleč “njihov”, kot je bil Kennedy za Irce, pa vendarle radi in povsod povdarjajo, da je ožja Johnsonova domovina prepojena z o-stanki španske kulture in Špan-
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS -■ FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:	Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore Blvd.	1053 E. 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-20S8
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
UPORABLJAJTE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 4 MAY COMPANY TRGOVINAH'
_ _	DOWNTOWN—
' ^on the heights- :
B W	P ARM ATO WN—
SOUTHGATE -
BASEMENTS
1©
prav za
Jug si sprašuje vest
CLEVELAND, O. — Smrt
bhoVreba nagModpravitV. Poleg | d™ži> sesamo družine, ampak
tudi narode. To vidimo tudi te dni v naši deželi. Poročila iz
poljedelskega orodja. Takšno do-1 j,už"ih “riav povedo, kako glo-f J	®	1 m , u boko je atentat v Dallasu pre-
lavmco so v Bekši-ka-Talubu u-ltresel ^ južnjake Veli,ka ve_
stanovih eta 1.5 . anjo spie- v-na ^asop|sov politikov prijemajo na enoletno šolanje va_ znavaj da je na jugu le vse pre-šite rokodelce v starosti od 18 ve- strasti, zagrizenosti in solo 30 let, ki imajo vsaj tri leta vraštva, kar buta zmeraj na prakse. Tukaj se izučijo za kva- dan, kadarkoli jug, debatira o lificirane mizarje, kovače m spornih predmetih, monterje. Predvsem pa jih na- Razpoloženje, Iki se opira na učijo popravljati vse tisto iz- izbruhe človeških strasti, ne boljšano poljedelsko orodje, ki more roditi nič drugega kot ka-je na vasi že v rabi ah pa se bo tastrofe. Zato je treba vse izko-kmalu udomačilo.	reniniti, kar daje povod sovra-
Zelo zanimiva in pomembna jštvu in podobnim pojavom, zbirka modelov raznih na-| 'T© 30 roislL ki so jih razvijali __ vaške razmere. To je Pridigarji v vseh cerkvah brez nekakšna stalna razstava pre- <>zira "J1*10™ pripadnost. To prostih cementnih stranišč, ku- f	Prepojile uvodni-
hinjskih štedilnikov iz žgane gli- ^ vsah lokaln,h	Pi-
ne, zaščitenih vodnjakov, roč>°r Deane, pnjatel, Kennedy-’ v	,	... Ijeve družine, je kar naravnost
mh črpalk za vodo, perzijskega lovedal;	je
kolesa s oici za nama anjel ^ za SOvraštvo, zagrizenost,
zemlje, naprave za iz orlscani- občutek superiornosti v rasnih, živinskega govna, hkrati kot go- ideološ!kih konfliktihi v sovraž_
rivo in gnojilo in tako dalje. F0- nostih na verskem področju, za sebno zadnja naprava je gcsP©' stališča skrajne desnice in levi-darsko velikega pomena, ker ži- ce( ikj so znamenje naših dni vinsko blato, ki je najboljše or-lj^acjj j-eb jn takih trenj in raz-gansko gnojilo, v Indiji večino- kojoy je predsednik Kennedy ma posušenega uporabljajo kot|Zgubil svoje življenje. Nihče gorivo. Indijski Nacionalni sveti med nami se ne more izogniti za uporabo ekonomske raziska- delni odgovornosti za posledice ve je izračunal, da bi Indija lah- te tragedije, ko letno pridelala kakih 9 mili- Takih in podobnih izjav je jonov ton žitaric več, ko ne bi padlo preteklo nedeljo na tiso-šlo toliko tega organskega gno- če v 11 južnih državah. Bog daj jila v dim. Indijski kmet sicer da ne bi bile pozabljene, kot se dobro ve, kolikšnega pomena je f° navadno godi! kravjek kot gnojilo, pa si ne mo-1	-------O'
MAY’S
Ogromna prilika za nakup daril!


♦v*..,
f/	\
1^0),
, JIH
■ L

$35,000 PRODAJA!
PO VSEJ DEŽELI OGLASEVAN!
SLOVITI MOŠKI SWEATERJI
Od 8.95 do 22.50 če so perfeklni!
.99
PRIHRANITE
DO
V:
2
IN
VEČ
od regularne cene
zbirko
W in PriPomočkov> ki 80 P0- mijasta cev za "dovod plina do © na vasi.	j plinskega kuhalnika in plinske
razne kategorije slušate-' SVetilke. Snov, ki ostane po fer-Jt?v v izobraževalnem središču | mentaciji živinskega blata, je še v veljavi različni pedagoški boljše gnojilo kot prej. Naprava Ujemi. Vaški delavci in delav- sicer velja do $75 in je razmero-e (gram sevaki in gram sevike) ; ma draga za indijsko vas, pome-'ječe v okrajno. Občinstvu ne bi ^’’edo med dveletnim šolanjem' ni pa investicijo, ki se večkratno bilo smelo biti nikoli dovolje-P° trikrat na vas, ko končajo izplača, saj nudi kmetu gorivo, no, da si ogleda prevoz iz ene
re pomagati, ker nima drugega Policijski inšpektor kri-
g°riva	v tizira policijo v Dallasu
V izobraževalnem srediscu CLEVELAND 0 — Da so vse sem videl domiselen prototip lrste polidje y Dallasu ove_ naprave, k! omogoča hkrati iz- dale	^ ^ ^ ^
koriscanje živinskega blata kot I tem je naša javnost tako pre_
gorivo in gnojilo. Napiava s om pnčana, da se njenemu stališču na preprostem dejstvu, da na- ne morejo ubraniti celo policij-staja gorljiv plin le tam, ko 7.1- skj organ^ sami. Clevelandski vinsko glato ah podobna organ- poiicijski inšpektor Blackwell ska snov fermentira brez zraka. je na primer odkrito kritiziral, prototipov oziroma mo- potreben je nekakšen silos za p0stopek p0iicije v Dallasu in sanitarnih m drugih na-1 vskladišgenje tega gnojila in gu_ | trdilj da bi bila lahko prepreči
la atentat na Oswalda, ako bi | bila le malo previdna. Black-well ji očita med drugim tole: Policija v Dallasu ne bi bila j smela nikoli razglasiti, kdaj bo prepeljala Oswalda iz mestne
IZDELANI IZ TELE PREJE:
•	75L volne, 25'i akrilskega orlona
•	85't vclne, 15' < mohairja
•	85% volne, 15'< akrilskega orlona
•	100'< pralne ovčje volne
•	85% volne, 15% alpace
100' , predelane Shetland volne 100', akrilskega orlona 100% importirana alpace 100% worsted volne Veliko druge preje
NA IZBIRO SLEDEČI KROJI:
•	Mornariški ovratniki
•	Se zapenjajo na zadrgo
•	Smučarski ovratniki
•	Se zapc njajo na gumbe
• V ovratni izrez
Pregledali smo na stotine teh prvovrstnih sweeter jev in nismo mogli najti ničesar, kar bi kazilo izgled ali kvaliteto! Na izbiro so vam raznovrstni kroji: ospredja z gumbi, ospredja z zadrgo, debele pletenine, izbrani pleteni vzorci in luksuzni obšivi, kontrastne barve, enotne barve.
MERE: 36 do 46 ah MAJHNE, SREDNJE, VELIKE KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL, THE MAY COMPANY, V MESTU IN PODRUŽNICAH
skega načina življenja, kar seveda ni moglo ostati brez vpliva na Johnsonovo miselnost. Morda to niso samo pobožne želje, kdo ve?
-----o------
Letala U-2 še vedno nadzirajo rdečo Kubo
KEY WEST, Fla. — Ko je pretekli teden izginilo nad Mehiškim zalivom ameriško izvid-niško letalo U-2, so letalske sile priznale, da ta letala še vedno stalno nadzirajo Kubo.
------O—----
Napredek industrije na švedskem
STOCKHOLM, Šved. — švedska industrija je po drugi svetovni vojni zvišala svojo proizvodnjo za blizu 65 odstotkov.
Ženske dobijo delo
Gospodinjo iščeta
Mlajša zakonca (Slovenca) iščeta gospodinjo. Nobenih otrok, žena bolehna. Lastna soba, oskrba in tedenska plača, en dan in pol prostega. V Euclidu. Kličite: RE 1-8375.
— (232)
COOK WANTED Hours 4 p.m. to 10:30 p.m. Monday to Friday.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
EN 1-5214	(X)
MALI OGLASI
V	najem
4 sobe in kopalnico, zgoraj, oddamo na 1124 E. 68 St. Kličite EN 1-1084 po 5. uri Pop.	—(229)
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X
Stanovanja oddamo
Oddamo pet stanovanj, po 1 ali 5 sob, na St. Clair Ave., v slovenski okolici. Kličite agenta Charlesa Lausche, telefon 241-6388.	(233)
Naprodaj ali v najem
12-sobna hiša in gostilna;
4 sobe so zdaj prazne in 4 pa 1. dec, vse na enem nadstropju. Cena po dogovoru; v bližini cerkve sv. Frančiška in šole. Kličite WH 4-2360.
______________________(231)
Naprodaj
Dvodružinska hiša blizu Waterloo Rd., v dobrem stanju. Lep lot; garaža za 2 kare. Samo $13,900. Za več pojasnila kličite Realtor KE 1-5030
(230)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 7 sob, dvojna garaža, polna klet, v šentviški okolici. Kličite UT 1-8288. —(230)
Hiša naprodaj
9-sobna Colonial hiša v Euclidu, 5 spalnic, razvedrilna soba, blizu šol, v fari sv. Križa. Kličite lastnika zvečer IV' 1-1492.	—(233)
2 hiši na enem lotu
Enodružinske, klet. dvojna garaža, pri Miller Ave., in E. 216 St. $18,200.
LAKELAND REALTY KE 1-6681	KE 1-3662
(230)
Da se uredi zapuščina
Dvodružinska hiša naprodaj, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, na novo dekorirana, klet, garaža, parna gorkota, na E. 77 St. Kličite 884-0493.	(233)
V	najem
Opremljeno sobo in kuhinjo oddamo moškemu, na 6014 Glass Ave. telefon EX 1-8601.
— (230)
V	najem
Tri čiste sobe, na novo deko-rirane, oddamo enemu ali dvema odraslima za $36 na 1176 E. 61 St. Kličite GR 5-2644.
(mwf-x)
HENRIK SJENKIEWICZ:
KRIŽARJI

A medtem se je vrnil oče Višonjek s pismom, ki ga je podal Jurandu, in vprašal:
“Ali ni to pisanje vašega dphovnika?”
“Ne vem.”
“A pečat?”
“Pečat je moj. Kaj stoji v pismu?”
“Oče Višonjek je prebral pismo. Jurand je poslušal, se grabil za lase, potem pa rekel :
“Pismo je izmišljeno! . . . Pečat ponarejen! Gorje moji duši! Ugrabili so mi otroka in ga umore!”
“Kdo?”
“Križarji!”
“Rane božje! Knezu je treba naznaniti! Naj pošlje poslance k velikemu mojstru!” je zaklicala gospa. “Jezus milostljivi, reši jo in pomagaj!” Rekši je zbežala kričaje iz sobe. Jurand je skočil s postelje in začel mrzlično vleči obleko na svoj ogromni hrbet. Zbiško je sedel kakor okame-nel, toda čez hip so njegovi stisnjeni zobje začeli zlovešče škrtati.
“Od kod veste, da so jo ugrabili križarji?” je vprašal duhovnik Višonjek.
“Pri muki božji prisegam!” “čakajte!... Lahko je mogoče. Prišli so se pritoževat čez vas v lovski dvorec. . . Hoteli so se maščevati nad vami ...”
“In oni so jo ugrabili!” je vzkliknil Zbiško. Rekši je zbežal iz sobe, skočil v hleve, dal zapreči vozove in osedlati konje, ne da bi dobro vedel, čemu to dela. Razumel je le, da je treba na pomoč Danuši — in to takoj tudi v Prusijo —in jo tam iztrgati iz sovražnih rok ali pa poginiti.
Potem se je vrnil v sobo povedat Jurandu, da bodo orožje in konji takoj pripravljeni. Bil je prepričan, da pojde tudi Jurand z njim. V srcu mu je divjal gnev, bol
in žalost, a hkrati ni izgubil upanja, zakaj vdelo se mu je, da si upa z groznim vitezom iz Spihova vse doseči — in da se oba moreta vreči, če treba, tudi na križarsko silo.
V izbi je našel razen Ju-randa, o. Višonjka in gospe tudi kneza in gospoda de Lor-ša s starim gospodom iz Dlu-golasa, ki ga je dal knez, ko je izvedel o zadevi, tudi poklicati na posvetovanje, a to zaradi njegovega razuma in zato, ker je natanko poznal križarje, pri katerih je bil dolgo let v ujetništvu.
“Treba je ravnati premišljeno, da se ne zaletimo in ne pogubimo dekleta,” je govoril gospod iz Dlugolasa. “Velikemu mojstru se je treba takoj pritožiti in če vaša knežja milost da pismo zanj, pojdem jaz k njemu.”
“Pismo vam dam in vi poj-dete z njim,” je rekel knez. “Ne pustimo, da otrok pogine, kakor mi Bog pomagaj in sveti križ. Mojster se boji vojne s poljskim kraljem in mu gre za to, da pridobi zase mojega brata Semka in mene . . . Ako so jo ugrabili po njegovem povelju, jo ukaže takoj oddati.”
“A če je niso na njegovo povelje?” je vprašal o. Višonjek.
“Daši je križar, je v njem več poštenosti kakor v drugih,” je odgovoril knez, “in kakor sem vam rekel, bi mi hotel sedaj rajši ugoditi kakor me razsrditi. Jagielova sila ni šala . . . Hej! Ulivali so nam mast na kožo, dokler so mogli, toda sedaj so spoznali, da bo slabo, če še mi Mazuri pomoremo Jagielu .. .”
Toda gospod iz Dlugolasa je začel govoriti:
“Res je. Križarji brez vzroka ničesar ne store; zato tudi menim, da so deklico — če so jo — ugrabili samo zato, da izvijejo Jurandu meč iz rok in da vzamejo odkupnino ali pa jo zamenjajo.”
Obrnil se je h gospodu iz Spihova:
“Kakšnega ujetnika imate sedaj?”
“Von Bergova,” je odgovoril Jurand.
“Ali je to znamenit mož?” “Zdi se, da je znamenit.” Ko je gospod de Lorš slišal priimek von Bergova, je začel povpraševati o njem, in ko je izvedel, za kaj gre, je rekel: “To j e sorodnik grofa Geldrije, velikega dobrotnika reda, in iz rodovine, ki ima zasluge za red.”
“Tako je,” je rekel gospod iz Dlugolasa, ko je tolmačil navzočim njegove besede. “Von Bergovi so imeli v redu velike časti.”
“Saj sta se Danfeld in von Lowe zelo zavzemala zanj,” je rekel knez. “Da je le kateri usta odprl, je govoril, da mora biti von Bergov prost. Kakor je Bog v nebesih, so
SLOVENIJA nas vabi... 1964
Z NAJHITREJŠO LADJO UNITED STATES iz New Yorka: Maj 22 Junij 5 Junij 18 Julij 3
Cena na ladji ter železnici iz New York / Ljubljana in nazaj od $560.30 — za osebo.
SKUPINE NA NAJNOVEJŠIH JET-LETALIH iz New Yorka: Maj 25 Junij 2 Junij 15 Junij 22 Julij 20
•	POTNI DOKUMENTI se preskrbe preko potniške pisarne.
•	IZLETI po Sloveniji, Italiji, Švici, Avstriji, Nemčiji ter drugam.
•	REZERVACIJE: Hoteli, vlaki, letala, ladje.
Za podrobnejše informacije se obračajte z zaupanjem na slovensko potniško pisarno
EXPRESS TRAVEL SERVICE
687 East 185 Street
Tel. 481-7188	Cleveland 19, Ohio	Tel. 481-7188
Lastnik: JOSEPH SUHADOLNIK
R-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD MART — Est. 17 years. North Side. — Fully eqpd. Well stocked. Approx. $10,000 will sacrifice. Call LO 1-9563.	(229)
BEN’S VARIETY STORE Est. 35 yrs. Good going business. Excellent location. Must sacrifice. Asking $1,200. No reasonable offer refused. — 3303 Armitage Ave., EV 4-9105.	(229)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK.
In Niles, 111. Own room and TV. No cooking. References required. Call 647-8547.	(230)
REAL ESTATE FOR SALE
BELLWOOD — BY OWNER 6 rm. brk. ranch. 3 bdrms. IVi baths. W-W crptg. Di-apes. Att. 14 x 23 breezeway. 22 x 24’ gar. Storm drs & wind, thruout. Full bsmt. 200’ frontage. By appt. only. Call LI 4-4667.	(229)
CEMETERY LOTS FOR SALE
MEMORY GARDENS 2 lots — very nice location — Reasonable — Leaving city — Call 7 - 8 AM or after 3 PM — 586-2584.
(231)
Še nekaj tednov - pa bo Božič tukaj! Zato že sedaj naročite najlepše božično darilo:
ZENITH 1964 BARVNI TV| - * m no*
še pravočasno prejeli!
MAKES IT
BEST!
MDCMED QILITT
ALL NEW 1964
r£f/iTn COLOR TV
brez dvoma dekle ugrabili zato, da dobe von Bergova.” “In zanj jo tudi izroče,” je rekel duhovnik.
“Toda bolje bi bilo vedeti, kje je,” je rekel gospod iz Dlugolasa. “Ako nas veliki mojster vpraša, komu naj ukaže, da jo izroči, kaj naj mu povemo?”
“Kje je?” je gluho rekel Jurand. “Gotovo je nimajo kje ob meji iz strahu, da jim je ne vzamem, ampak so jo odpeljali kam v oddaljene kraje ob Visli ali ob morju.”
A Zbiško je rekel: “Najdemo jo in odpeljemo.”
Toda iz kneza izbruhne naenkrat zadržana jeza:
“Iz mojega dvorca so jo ugrabili pasji bratje, torej so tudi mene osramotili, a tega jim ne ostanem dolžan, dokler bom živ. Dovolj mi je njihovih izdajstev! Dovolj nesramnosti! Rajši imam vsakega volkodlaka za soseda! Toda sedaj mora veliki mojster te komture kaznovati in dekle vrniti, a k meni odposlati odposlance, da me prosijo odpuščanja. Sicer dam povelje za napad!”
Udaril je s pestjo po mizi: in dodal:
“O, da! Brat iz Plocka pojde z menoj in Vitold in Jagielova sila. Dosti je tega! še svetnik bi izgubil potrpežljivost. Sedaj je pa že zadosti!” Vsi so umolknili in pretrgali posvetovanje, dokler se jeza v njem ne pomiri. Ana Danuta pa se je razveselila, da si knez tako jemlje k srcu Danušino zadevo, ker je vedela, da je bil potrpežljiv, a tudi neupogljiv, in če se je lotil kake stvari, je ni pustil prej, dokler ni dosegel svojega namena.
Potem se je oglasil duhovnik Višonjek:
“Nekoč je bila v redu po-koriščina,” je rekel, “in noben komtur ni smel brez dovoljenja kapitlja in mojstrovega na svojo roko kaj početi. Zato je Bog dal v njih roke tako znamenite kraje,- da jih je skoraj povišal nad vsako dru-
go pozemsko moč. Toda sedaj ni med njimi ne pokorščine ne pravice ne poštenosti ne vere. Nič drugega kakor požrešnost in taka zloba, kakor bi bili voleje, a ne ljudje. Kako naj ubogajo povelja velikega mojstra ali kapitlja, ko še Boga ne ubogajo? Vsakdo sedi na svojem gradu kakor samostojen knez in si pomagajo drug drugemu v hudem.
če se pritožimo mojstru, se oni upro. Mojster jim ukaže, naj izroče dekle, a oni je ne izroče ali pa tudi poreko: ‘Pri nas je ni, ker je nismo ugrabili.’ Ukazal jim bo, naj prisežejo, pa prisežejo. Kaj nam je storiti?”
(Dalje prihodnjič) j
Hranita denar za deževne dneve ’ npujte U. S. Savings honde!
V BLAG SPOMIN
PETNAJSTE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SUN IN BRAT
Cpl. Edmund Matjašič
ki je umrl 28. novembra 1948. leta.
Let petnajst je že minilo od usodnega nam dne, ko' smo dobili sporočilo, da Tebe več nazaj ne bo.
Smrt je kruta, smrt je strašna, kar vzame več nazaj ne da, zapusti nam bolest v srcu in lep spomin minulih dni.
Z očetom sta zdaj združena, ter prosita za nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi se združili — nad zvezdami!
Tvoji žalujoči:
JENNIE MATJAŠIČ — mati VICTOR in JOSEPH — brata Cleveland, Ohio, 27. novembra 1963.
•	Handwired, handcrafted TV chassis for greater operating dependability
•	No production shortcuts! No printed circuits!
•	No compromises with quality
Tha CHERBOURG . Modal 5061H Deluxe French Provincial styling in genuine Cherry Fruitwood veneers and solids. Big 265 sq. in. rectangular picture area.
CENE od
$449-95
naprei:
■
ONLY in '/loiiitli C olo.*! H ONLY in Zc-nitl. C olor
Exclusive Super Gold Video Guard Tuner for finest signal reception
Patented Color Demodulator circuitry for most accurate color hues
Poslušajte naše oglase na WXEN-FM radio postaji, kjer Tony Petkovšek Jr. oglaša vsak dan od 1-2 pop. Jutri bo v SND na St. Clair Ave. THANKSGIVING DAY POLKA PARTY. — Vstopnice dobite pri nas!
BRODNICK BROS.
w	APPLIANCES & FURNITURE STORE
^ 16013-15 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6072 — IVanhoe 1-6073 |
^	Odprto v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer	®
V torek in soboto do 6. ure — Danes odprto ves dan!	^
Varjenje piva nad direktnim ognjem ustvarja lahek, mehek in fin okus... in Stroh’s je edino ameriško z ognjem varjeno pivo! Poskusite Stroh’s! Vedno prvovrstna kakovost... priljubljene cene vsepovsod!
BUY STROH’S BY THE CASE