List 23.
Gospodarske stvari.
Valjenje jajec.
Spomlad je nastopila, vsa narava se oživlja iz trdnega zimskega spanja. Tudi na kmetskem dvoru opazujemo živahneje kretanje med domačimi živalimi.
Ker je o velicih domačih živalih ta list uže marsikaj zanimivega povedal, hočem danes razpravljati neki drug predmet, o katerem sem prepričan, da bode najbolj našim pridnim gospodinjam ustregel.
Z velikim veseljem nabirajo skoro uže poldrugi mesec kokošja, račja, gosja in druga jajca ter rade kaj o tem pripovedujejo svojim znankam. Marsikatera kokoš je uže začela ^kločiti**, in gospodinja ji je podložila po 12—16 jajec, oziraje se na velikost kokošino. Najzadnja, torej najsvežejša jajca je bila odbrala v to svrho. Upati sme torej, da se bode, ako jih bode skrbno negovala na primernem, ne presuhem mestu — morebiti v kakem zaboji, kateremu se je na sprednji strani napravila zadosti velika Ijuknja, da more kokoš skozi njo ven in noter hoditi, in katera njo in jajca varuje mnogoterih nezgod — iz vsacega podloženega jajca izvalilo pišče.
Ali žalibog, da je tu mnogo, premnogo prevare. Od vseh (12—16) jajec izvali se končno morebiti le kakih 5—6 piščet, vsa druga jajca pa so le „klopotci^.
Ne oziraje se na to, da se marsikatera jajca po mnogoterih nezgodah pokvarijo, in se začeto razvijanje novega življenja pretrga, premnogokrat je vzrok klopot-cem le to, ker jajca niso bila oplojena.
Vzrokov tej prikazni mi ni treba daleč iskati. Število kokoši na enega petelina je navadno preveliko, kajti 5—6 jih je popolnoma dosti, ako je petelin dober za rabo. Ako pa ne ustreza popolnoma svoji nalogi, naj se odstrani prej ko prej.
Kako pa izpoznamo, je li jajce oplojeno ali ne ? Kaj lahko.
Ko smo kokoši jajca podložili, zabeležimo si na primernem mestu, morebiti v ^pratiki", ali pa na zaboji, v katerega smo kokoši podložili, dan in število jajec. Kadar preteče 6—7 dni, oglejmo si zvečer jajca z malo pripravo, katero imenujemo „jajčje zrcalo'' (glej pod. 33.).
Ako vložimo v čašico tega zrcala jajce po konci stoječe ter postavimo to majhno pripravo tik pred luč — najbolje pred gorečo svečo — opazimo šesti ali sedmi
večer v sredini jajca neko temno piko ki se premika, in od katere se razprostirajo žile na mnogo strani (glej pod. 3i.). Tako jajce je oplojeno. Ako pa ne moremo pike opaziti, in se nam vidi
jajce  prozorno, ali ima le  nekak teman   oblak v
sredi (glej pod. 35.), vemo gotovo, da tako jajce ni oplojeno,    in
ko bi je pustili pod kokošjo, napravil bi se klopotec iz njega.
Odstranimo torej vsa neoplojena jajca takoj, Ker jajce ni še pokvarjeno, porabi se lahko še za kuho, oziroma za hrano mladim uže izvaljenim piščetom, in tako
Podoba 34.
Podoba 35.
Podoba 33.
je nevarnost,   da bi ubiti   klopotec   okužil   druga   jajca, odstranjena.
Kdor je imel kdaj priliko uporabljati to malo, a prekoristno pripravo, nikdar več je ne bode opustil; razen tega pa je tudi jako zanimivo tako opazovanje, in prepričan sem, da bodo gospodinje uže težko pričakovale šestega večera, ko bodo mogle z zrcalam ogledovati podložena jajca. Pripetiti se pa more tudi, da se življenja nit malemu bitju po nekolikih dneh pretrga. Treba je torej zopet 14. ali 15. dan ogledovati jajca. Ako je jajce temno neprozorno, tedaj je skoro gotovo živo pišče v njem, ako pa se kaže tačas prozorno, vemo, da se je razvijanje novega bitja prenehalo; zato odstranimo taka jajca, da more kokoš ostale tolikanj bolje greti.
Kdor si hoče tako pripravo na preprostejši način napraviti, more si jo narediti tudi iz trdega papirja, se-ne bode tako dovršena, kakor je opisana.
J. Lenarčič.
-----    182    -----