Leto 1904. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXVI. — Izdan in razposlan dne 17. decembra 1904. Vsebina: (Št. 142 in 143.) 142. Razglas, s katerim se objavljajo predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in povrnitvi nagibnih tehtnic. — 143. Razglas, s katerim se objavljajo predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibne tehtnice z obesnimi utežmi, ki je določena edino le za rabo v c. kr. poštnih uradih in služi za tehtanje poštnih paketov. 143. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 2. decembra 1904.1., s katerim se objavljajo predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibnih tehtnic. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. 1. (drž. zak. št. 111) se v nastopnem javno naznanjajo po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibnili tehtnic. Ti predpisi stopijo v moč z dnem razglasitve. Call s. r. Predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibnih tehtnic (pripustitev je zaprosila firma C. Schem-ber & sinovi, Dunaj-Atzgersdorf). I. Popis nagibnih tehtnic in kako delujejo. A. Nagibna tehtnica brez obesnih uteži. 1. Podoba 1 kaže obris nagibne tehtnice najenostavnejše sestave. Kazalec b, ki se premika na porazdeljenem krožnem loku, je del večramnega kotnega vzvoda W, na katerem sta neizpremenljivo pritrjeni dve ostrici s, in s3, ki morata prav tako kakor pripadajoči ležišči (ponvi) ustrezati zadevnim določilom meroskusnega reda (prim. §. 25, točko b in c). Ležišče ostrice s, je trdno zvezano s podstavkom tehtnice, oziroma s tehtničnim stojalom, druga ostrica «o, bremenska ostrica, pa nosi z jeklenimi ponvami opremljen obesek h; ta obesek sprejme ali bremensko skledico, ali pa je lahko zvezan s pr ip ustni m vzvodnim sestavom, ki podpira bremenski most. 2. Kazalec in kotni vzvod sta lahko narejena tako iz enega kakor iz več kosov; če sta iz več kosov, morajo biti zveze posameznih delov, iz katerih sta kazalec in vzvod sestavljena, tako narejene, da se morejo meroskusno-uradno zavarovati. 3. Dopustno je nagibno tehtnico opremiti z uravnavajočimi utežmi; stanje teh uravnavajočih uteži, izvzemši tisto utež, ki služi za iztarovanje tehtnice, se mora dati meroskusno-uradno zavarovati. Uravnavajočo utež, ki služi za iztarovanje tehtnice, je treba oznameniti ali s črko „ T“ ali z besedo /Tara*. 4. Da se zabrani kazalčevo omahovanje, je dovoljeno napraviti dušilno pripravo. Ako se ne rabi zrak temveč kapljiva tekočina za dušenje nihajev, je na posodi, v kateri je tekočina, narediti trdno, na tehtnici zunaj vidno polnilno znamko in na okrovu tehtnice namestiti tablico, ki se da meroskusno- (Slovcnlsch.) 94 uradno zavarovati, in na njej povedati tekočino, ki služi za dušilo. 5. Lestvica nagibne tehtnice mora biti razdeljena po kilogramih ali po decimalnih mnogokratnikih, oziroma decimalnih poddelitvah kilograma, mora biti primerno ošteviljena in imeti fabrikacijsko številko. 6. Razdalja med dvema sosednjima delnima črticama lestvice sme po svoji težni vrednosti ustrezati k večjemu ^ največje pripustne obremenitve in ne sme biti krajša nego en milimeter. 7. Ako so nagibne tehtnice prenosne, morajo imeti namenu primerno dolg nihalni kazalec. 8. Pripustno je opremiti ost kazalca b, ki se premika na krožnem loku (prim. točko 1), s pomožnimi delitvami, ki naj omogočijo, da se natančneje vidi, kje stoji kazalec; kazalčeva ost ne sme biti širša nego 1 milimeter, in ost, oziroma pomožna delitev ne sme biti od lestvice bolj oddaljena nego 2 milimetra; nadalje se dopušča razen lestvice namestiti še drugo pripravo, ki zapisuje kazalčeve podatke. Te dodatne priprave pa nikakor ne smejo omejevati svobodnega gibanja in rednega delovanja tehtnice; sicer pa se meroskusno-uradno ne preskušajo. B. Nagibne tehtnice z obesnimi utežimi. 9. V podobi 2 je narisana nagibna tehtnica z obesnimi utežimi. Ta tehtnica je iz kotnega vzvoda W s kazalom b in neenakoramnim vzvodom g. vzvodom za obesno utež. Z drogovjem A,, ki nosi na eni strani ponev za ostrico sa, na drugi strani ponev za ostrico s3, sta kotni vzvod W in vzvod za obesno utež g v zveži drug z drugim; s, je vrtilna ostrica kotnega vzvoda W, vrtilna ostrica vzvoda za obesno utež g ; k vrtilnima ostricama spadajoči ponvi sta pritrjeni v okvirjevem stojalu tehtnice. Ponev za o#lrico s4, nameščeno na vzvodu za obesno utež, nosi vlačni drog h za bremensko skledico, oziroma za vzvodni sestav, ki podpira most; ta sestav mora zadoščati določilom meroskusnega reda, oziroma navodilu VI D (za meroskušanje tehtnic mostovnic) in k njim izdanim dodatkom. Na vzvodu za obesne uteži g je več ostric .s,,, *7» «s» s«> sio> na katere se lahko postavijo obesne uteži t0, tt, tz, t3, t±, ki imajo ponvice. Obesne uteži se postavljajo z vzvodom II, ki moli iz tehtničnega okrova in sega v lok s stopnjami L, opremljen z zarezami, tako da se položi najprej obesna utež tt, nato k njej obesna utež dalje k obesnima utežima /, in ti obesna utež ta i. t. d. Uteži se snemajo v obratnem redu kakor st; nastavljajo. Kadar se ne rabijo, slonč obesne uteži z zato določenimi v risbi ne pokazanimi ostricami na ponvah, nahajajočih se v stojalu tehtnice. D je shranka, ki služi za vzprejem dušila. 10. Nastavni vzvod II za obesne uteži nosi kazalec A,, ki je v vzezi s postransko, tudi s fabri-kanjsko številko oznamenjeno lestvico, koje delitveni prestanki so enaki težni vrednosti zadnje delne črtice glavne lestvice. 11. Obesne uteži tx U ... . morajo biti po pravilu narejene iz enega kosa; ako so iz več kosov, se morajo dati zveze teh kosov meroskusno-uradno zavarovati. 12. Na obesne uteži je udariti fabrikacijsko številko; obesne uteži je tekoče ošteviliti in ujemaje se s tem je ošteviliti tudi na vzvodu za obesne uteži nameščene ostrice, na katere se postavljajo obesne uteži. 13. Obesne uteži so tako justirane, da se tehtnica, ko se položi prva obesna utež, če je tehtnica pravilna in v redu postavljena, vstavi na ničlo glavne lestvice samo tedaj, kadar je na bremensko skledico, oziroma na bremenski most položeno breme enako težni vrednosti zadnje delne črtice glavne lestvice. Ako ni tako, ako presega teža naloženega bremena težno vrednost zadnje delne črtice glavne lestvice, ne da bi bila enaka dvojni prej imenovani težni vrednosti zadnje delne črtice glavne lestvice, potem se vstavi kazalec na delno črtico lestvice, h koje težni vrednosti se mora prišteti težna vrednost zadnje delne črtice glavne lestvice, da se dobi teža naloženega bremena. Ako se morata naložiti dve obesni uteži, da se more s tehtnico iztehtati kako breme, je teži, ki jo kaže kazalec na glavni lestvici, pridejali dvojno težno vrednost zadnje delne črtice glavne lestvice. Število obesnih uteži, ki se morajo nastaviti na vzvodu za obesne uteži, da se more določiti teža kakega danega bremena, oziroma teža, ki jo je prišteti na lestvici povedani, da se dobi teža bremena, ki naj se pretehta, naznanja druga stranska lestvica, ki je zvezana s prej imenovanim nastavnim vzvodom II. Od te stranske lestvice pa se vidi, če je tehtnični okrov zaprt, samo tisti majhni del, na katerem je obsežena napoved teže, ki jo je vsak čas prišteti na glavni lestvici zaznamovani teži. 14. Vzvodove ostrice in tečaji, kolikor jih je, morajo ustrezati zadevnim določilom meroskusnega reda (prim. § 25, točko b in c). 15. Za lažje justiranje tehtnice se lahko vzvod za obesne uteži opremi s premično utežjo in razen tega še z obesno utežjo, ki se z nastavnim vzvodom ne dd snemati in ki sloni na ostrici. Ta obesna utež mora ustrezati določilom točke 11 in 12 teh predpisov ter imeti številko 0; pripadajoča ostrica naj dobi tudi številko 0. 16. Z obesnimi utežmi opremljene nagibne tehtnice, ki imajo eno skledico za breme ali en teht-nični most, smejo imeti samo eno utež, ki služi za iztarovanje; z več nego enim mostom in k temu spadajočim vzvodnim sestavom opremljene nagibne tehtnice imajo lahko prav toliko za iztarovanje služečih uteži, kolikor je tehtničnih mostov. Za iztarovanje služeče uteži je oznamenili s črko „7'“ ali z besedo „Tara“. 17. Stanje vseh na tehtnici nameščenih, premičnih uteži za justiranje, izvzemši uteži za iztarovanje, se mora dati zavarovati s kolkovanjem mero-skusnega urada. 18. Ako ima tehtnica eden, oziroma več mostov za breme, mora biti na tehtnici nameščena zaporna priprava, ustrezajoča § 29 e meroskusnega reda, oziroma 44. dodatku k meroskusnemu redu (primerjaj drž. zak. št. 13 iz 1. 1904.). Nadalje je pri velikih trdno stoječih nagibnih tehtnicah popisane vrste okrov, ki obsega tehtalni mehanizem, urediti za meroskusno uradno zavarovanje (primerjaj točko 23 tej predpisov). 19. Določila točk 4 do 8 veljajo tudi za nagibne tehtnice z obesnimi utežimi. Pri nagibnih tehtnicah z več mostovi je na tehtnici razločno in neizbrisno povedati nosilnost posameznih mostov. 20. Nagibne tehtnice spredaj popisanih vrst (A in B) glede nosilnosti niso podvržene omejitvi. II. Meroskušališče, preskusnja in kolko-vanje. 21. Preskušanje in kolkovanjc nagibnih tehtnic z več mostovi, enako ali z obesnimi utežmi ali brez njih, se pridržuje meroskusnim uradom na sedežu meroskusnih nadzorni štev, dokler se drugače ne ukrene. Stranke naj torej zaprosijo pri meroskusnem nadzorništvu tistega upravnega okoliša, v katerem se naj opravi meroskusno-uradna poveritev; mero-skusno nadzorništvo ukrene potem potrebne odredbe. Nagibne tehtnice s samo enim tehtničnim mostom, oziroma skledico za breme se lahko preskušajo in poverjajo tudi pri drugih nego pri meroskusnih uradih na sedežu meroskusnih nadzorništev, in v tem primeru ni potrebno posredovanje meroskusnega nadzorništva. 22. Velike trdno stoječe nagibne tehtnice z obesnimi utežmi se lahko, kadar so začasno postavljene v izdelovalčevem tvorniškem prostoru, preskusijo in kolkujojo, ako so izpolnjeni pogoji, obseženi v prvem dodatku k meroskusnemu redu, postavljeni za meroskus velikih trdno stoječih tehtnic mostovnic v izdelovalčevem tvorniškem prostoru (primerjaj drž. zak. št. 110 iz 1. 1874.). 23. Take velike trdno stoječe tehtnice je treba, ko so stalno postavljene, oziroma preden se rabijo na kraju, kjer so postavljene, po določilih 38. dodatka k meroskusnemu redu (drž. zak. št. 211 iz 1. 1899.) popresbisiti in zaporne stene teh tehtnic meroskusno uradno zavarovati. V ta namen je dati zapornim vijakom kositrene kepice, ki slone deloma na zaporni steni. Na te kositrene kepice je nabiti kolkovna znamenja in enemu teh kolkovnih znamenj je pristaviti letno številko; vseh zapornih vijakov pa ni treba kolkovati; zadošča, če se kolkuje toliko število zapornih vijakov, da se sestavine tehtnice ne morejo izmenjati, ne da bi se pokvarila kolkovna znamenja; tarovalna utež, oziroma tarovalne uteži, ter dotočna in odtočna odprtina na dušilni pripravi morajo ostati dostopne tistemu, kdor rabi tehtnico, tudi po opravljenem kolkovanju (primerjaj točko 18). 24. Ob meroskusno-uradni preskušnji spredaj popisanih tehtnic je preiskati pravilnost po metodah, predpisanih v navodilu, in smatrati tehtnico sposobno za kolkovanje, ako ob popolni obremenitvi pogrešek pravilnosti tehtnice ne presega irJ7|j te obremenitve, in ako stoji pri vsaki drugi obremenitvi kazalec k večjemu za en milimeter od delne črtice na lestvici, ustrezajoče zadevni obremenitvi. 25. Pri tehtnicah z več mostovi je preiskati tehtnico z vsakim posameznim mostom po nosilnosti tega mosta glede mej pogreškov po določilih, obseženih v spredaj stoječi točki 24. 26. Nagibne tehtnice brez obesnih uteži (oddelek I, A) se kolkujejo na kotnem vzvodu; razen tega je, ako je dano, po določilih točk 2 in 3 teh predpisov s kolkovanjem zavarovati zveze posameznih delov, iz katerih so sestavljeni kazalec in kotni vzvodi, ter lego vseh uravnajočih uteži, izvzemši za iztarovanje služeče uteži; kolkovnemu znamenju na kotnem vzvodu je pristaviti letno številko. Lestvico je kolkovati tik na njeni prvi in zadnji delni črtici; pri nagibnih tehtnicah z dušilno pripravo jo kolkovati tablico, ki je na tehtničnem okrovu in obsega napoved dušila (primerjaj točko 4). 27. Pri nagibnih tehtnicah z obesnimi utežimi (oddelek I, B) se kolkuje na kotnem vzvodu, oziroma na zveznih mestih posameznih njegovih delov in na vzvodu za obesne uteži; nadalje je kolkovati obesne uteži in vse uravnajoče uteži, izvzemši za iztarovanje služeče uteži, ter obe lestvici, in to tik na prvi in zadnji delni črtici, oziroma pred številkami lestvice in za njimi; nadalje je tudi pri nagibnih tehtnicahzobesnimi utežimi s kolkovanjem zavarovati tablico z napovedjo tekočine, s katero je napolniti dušilno pripravo. Kolkovnemu znamenju na kotnem vzvodu je pristavili letno številko. 28. Pri nagibnih tehtnicah z več mostovi se kolkuje tako, kakor je povedano spredaj pod št. 27. 29. Kakih zapisovalnih priprav ni treba kol-kovati. 30. Pri velikih trdno stoječih tehtnicah mostov-nicah je razen tega v zmislu točke 23 teh predpisov, ko so bile popreskušene na mestu, kjer so trdno postavljene, meroskusno-uradno zavarovati zaporne stene tehtnic. III. Meroskusne pristojbine. 31. Za meroskus, oziroma preskušnjo brez kolkovanja kake spredaj popisanih nagibnih tehtnic je plačati za tehtnice do nosilnosti 20 kilogramov dvojne pristojbine, ustanovljene za enakoramne tehtnice z gredeljnico za trgovinski promet, za meroskus, oziroma preskušnjo brez kolkovanja nagibnih tehtnic z večjo nosilnostjo pristojbine za strass-burške tehtnice mostovnice. 32. Za nosilnost velja največja težna vrednost, ki jo naznanja lestvica tehtnice, oziroma vsota največjih težnili vrednosti, ki jih naznanjata glavna m stranska lestvica. 33. Pri nagibnih tehtnicah z več mostovi mora hiti nosilnost tehtnice enaka vsoti nosilnosti posameznih mostov. 34. Za popreskušnjo velikih trdno stoječih nagibnih tehtnic, ki jo je opraviti po točki 23 tega predpisa na mestu, kjer so postavljene, je plačati pristojbino, ustanovljeno v 38. dodatku k mero-skusnemu redu (drž. zak. št. 211 iz 1. 1899.). 35. Ako omenja tarifa v določenih primerih kako oprostitev od pristojbin ali znižano pristojbino (primerjaj uvodne opazke k tarifi merskih pristojbin točko 2, odstavek 2, drž. zak. št. 171 iz 1. 1872., nadalje ministrstvenu ukaza z dne 8. novembra 1899. L, drž. zak. št. 226 in 227) se dovoljuje tudi ob preskušnji, oziroma poveritvi teh tehtnic. 36. Spredaj stoječa določila se ne uporabljajo na tehtnico mostovnico s kazalcem (nagibno tehtnico) za tehtanje prtljage železniških popotnikov, ki je razglašena v državnem zakoniku št. 144 iz 1. 1880. IT. Dodatni meroskus. 37. Nagibne tehtnice so podvržene obdobnemu dodatnemu meroskusu pred pretekom vsakega drugega leta, ter dodatnemu meroskusu, ako izgubé sposobnost za rabo. Pri dodatnem meroskusu veljajo gledé mej pogreškov vrednosti, predpisane za prvi meroskus. Na Dunaju, 26. dne novembra 1904. G. kr. komisija za pravilni meroskus: Lang s. r. ’od. 2 143. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 2. decembra 1904.1. s katerim se objavljajo predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibne tehtnice z obesnimi utežmi, ki je določena edino le za rabo v c. kr. poštnih uradih in služi za tehtanje poštnih paketov. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. 1. (drž. zak. št. 111) se v nastopnem javno naznanjajo po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o mero-skusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibne tehtnice z obesnimi utežmi, ki je določena edino le za rabo v c. kr. poštnih uradih in služi za tehtanje poštnih paketov. Ti predpisi stopijo v moč z dnem, katerega se razglasé. Call s. r. Predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibne tehtnice z obesnimi utežmi, ki je določena edino le za rabo v c. kr. poštnih uradih in služi za tehtanje poštnih paketov. Ï. Popis tehtnico in kako deluje. 1. Ta tehtnica, ki je določena edino le za rabo v c. kr. poštnih uradih in služi za tehtanje poštnih paketov, je nagibna tehtnica z obesnimi utežmi in mora v svoji sestavi vobče ustrezati predpisom, objavljenim z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 2. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 142) o takih nagibnih tehtnicah (prim. oddelek 1, B), in razen tega zadoščati še nastopnim, v točkah 2 do 9 natančneje navedenim posebnim pogojem. 2. Tehtnice te vrste morajo imeti tehtnični most; most bodi 55 centimetrov dolg, 50 centimetrov širok in dopustne so razlike od teh razmeri do 1'5 centimetra največ. Okrov tehtnice, ki obdaja tehtnični mehanizem, mora biti s štirimi, za plombovanje pripravnimi vijaki ali zagozdami tako zaprt, da se ne more poseči v mehanizem, ne da bi se pokvarile plombe. V ta namen je namestiti nasproti vijakom in zagozdam v okvirovem stojalu tehtnice trdne klinčke. Tistemu, kdor rabi tehtnico, sme ostati dostopna samo tarovalna utež in dotočna in odtočna cev za zaviralno tekočino. 3. Tehtnica mora imeti 80 kilogramov nosilnosti. 4. Glavna lestvica ima po kilogramih tekočo in do 20 kilogramov segajočo krožno delitev; delne črtice morajo biti prilično 1 milimeter debele in presledek mora znašati vsaj 10 milimetrov. Vsako kilogramsko črtico je razločno ošleviliti in črtice, ki pomenjajo 5 in 10 kilogramov, je razen tega pov-dariti z nekoliko večjimi in debelejšimi številkami. Presledek vsakega kilograma je še razdeliti v 10 delov z