21. številka. V Trstu, v sredo 13. marca 1889. Tečaj XIV. „E D IH O S T" izhftjn dvakrat na teden, VAukn sredo in soboto oh 1. ori popoludn«. „Edinost" stane: za VH8 loto gl. H. —; Uren Av«t. ti.— gl. za polu leta , S.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamično Številko se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka ▼ Trite po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na aarečbo brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDNOST Vri dopisi poftiljajo uradniStvu v nltci Oarintia št. 28. Vpako pisran mora hiti frankovano, ker nefrankovana so ne npro-jemajo. Kokopirti no no vračajo. Oglasi in oznanila HO računu po 7 no t. vrstica v petitu ; za naslove * debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi gn ob^o^lo navadnih vrntic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in inaorato prejema upravništvo v ulici Carintia 28, Odprto reklamacijo ho prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. • V edinost J* moSi. Vabilo na naročbd ' Ker jc iztekel prvi četvrt XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo liaročbo o pravem času obnovi, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svoj dolg doslej niso že poravnali, da svojo dolžnost čim prej store, kajti brez gmotnih sredstev ili napredka. Cena listu je: za vso leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Nanaroebebrez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. UpravniStvo „Edinosti". Glavna argumenta naših nasprotnikov. Nedavno vršila bo jo živahna polemika mej isterskimi italijanskimi listi z jedne in našim „Diritto" z druge strani. Italijanski listi navajali so številke -seveda tako sestavljene, kakor je ravno ugajalo njihovem namenu — in razne drugo podatke, hoteč tako dokazati, da so Italijani imovitnejši in inteligentnejši del prebivalstva Istre, vsled česar da jin po vsej pravici pristoji nadvlada v deželi. Rokorice in žep sta jim zatorej jedina argumenta v prilog njih, prav gotovo ne dobre stvari. V toliko so se pa gospoda vender-le spametovali, da so tisto nesrečno fikcijo o italijanske) večini lepo stran p6ta pustili, ue dotakni vsi se je. Jeden teh listov je celo izrečno priznal, da je veČina v Istri slovanska. Faktum ta moramo vsekako s posebnim zanimanjem zapisati v knjigo naših političnih bojev, da ga bodemo mogli takoj predstaviti, ako bi se komu kedaj še zljubilo, pogrevati staro laž, da PODLISTEK. Štiri dnevi. Ruski npinal Vsovolod M. Garuin, preložil Iran Hafner, (Dalje.) Ležim z zakritimi očmi, akoprav sem ae uže davno vzbudil. Ne morem odpreti oči, ker čutim solčni svet; ako odprem oči, bode me rezal. In bolje se no morem obrniti . . . Včeraj (zdi se mi, da je bilo včeraj ?) bil som ranjen; prešlo je štiriindvajset ur, preide jih še štiriindvajset, jaz umrem. Vse jedno. Boljo se ne morem obrniti, naj bode telo nepremično. Kako bi bilo dobro ustaviti tudi delovanje mozga ; a tega ni mogoče zadržati. Misli, spomini pode bo poglavi. Sicor pa vse to ne boUe trajalo dolgo, kmalu bodo vsemu konec. Le v časnikih ostano nekoliko vrst, da so bile izgubo naše neznatne: ranjenih je toliko; ubit je prostak prostovoljec — Ivanov. Ne, še rodbinskega imena ne bodo zapisali: rečeno bodo le : ubit jo jeden. Joden prostak, kakor tisti psiček...... o stanovniki naše pokrajine po svojej večini Italijani. Obrnimo se do prvega argumenta nasprotnikov naših: do hvalisane „inteligencije", namišljenega dušnega nadvladanja, „avite colture" ! Da označimo to „colturou, rabili smo izrazraz „rokovice", — hoteč s tem povedati, da je ves italijanski sijaj zunanji nališp brez prave vsebine, namreč lupina brez zdravega jedra. V nekem dopisu „Edinosti" smo se uže dotaknili tega predmeta, trdeč, da naš slovenski prostak visoko nadkriljuje istarsko - italijanskega glede razsodnosti, prirojene mu inteligencije in intelekta. Dokaz temu je, da priprosto ljudstvo naše čita, da! primerno mnogo čita, italijansko pa — nič. In tu nam ni samo seljak na mislih, ampak tudi tržaSki mestni mob. Kajti gradivo, kakoršno prinašajo „Piccolo" in slični organi rovolver-ske žurnalistike, — in le Jte čita tržaški mob. — gotovo ni tako prikrojeno, da bi moglo blažiti srca in vnemati jih za ideale, da bi širilo čitatelju obzorje in ga dvignilo na ono vzvišeno stališče, ki jedino le prepričanje, pravo srčno prepričanje določuje smer delovanja »bči blagor hotečem« in želečemu možu. Iz vsake vrstice italijanskega novinarstva zija v nas pogubna tendencija, vzbujati zlobna čutja, vnemati strastij in sistematično udušiti srca blažilna verska čuvstva. Zatorej na to stran ne iščimo omike in moralnih načel, kajti tu vidimo strašno vzdivjanost, ki je prava naravna hči tistega modernega laži-libera-lizma, kateremu velja vodilno načelo: „živi dobro, sredstva v to pa vzemi, kjer jih dobiš; — ako tudi sobrat tvoj poleg tega gladu pogine, nič ne dć!" Pri nas vidimo v kmetih celo vrsto bralnih družtev, kmečkih posojilnic, družbo sv. Mohora s svojimi nad 40 tisoči članov ; dalje vidimo, kako se po vaseh vadijo umetnemu, Človeško nrav blažečem petju, žuljavih rok in ogorelih lic nastopajo kot deklamatorji in igralci, kako se postavni možje zanimajo za javne zadeve našo — vse te istine so glasne priče naravnega intelekta in nadarjenosti našega napredu- Cela slika jarko vstaja v moji do-mišliji. To je bilo uže davno; sicer pa vse, vse moje življenje, ono življenje, ko še nisem tu ležal s prebitima nogama, mi ni prišla ta slika v spomin. Bilo je uže tako davno . . . Šel sem po ulici, tolpa ljudBtva ustavila me je. Tolpa stoji in molče gleda na nekaj belkastega, okrvavljenega, žalobno cvilečega. To bil je majhen, lep psiček; železnični vagon ga je bil povozil. Živalica umira, kakor sedaj jaz. Nek hišni čuvaj prerije ae skozi množico, vzame psička in ga odnese. Tolpa se raziđe. Odnese li tudi mene kdo? Ne, leži in umiraj. A kako lepo je življenje . . . Takrat, oni dan, ko se je zgodila nesreča psičku, bil sem srečen. Živel sem v nekaki opojnosti in bilo je tudi od česa! Vi spomini, ne mučite me, ostavite me! Prejšnja sreča, sedanje muko ... da bi vsaj ostale samo muke, da bi me ne mučili tudi spomini, kateri nehote prouzro-čujejo primerjanje. Ah, nemir, nemir! Ti si hujši kakor rane ! Postaja vroče. Solnce žge. Odprem jočega ljudstva, dokazi napredujoče politisk« zrelosti. .'V Seveda nećemo trditi, da bi bil ves narod nsš tak, toda število onih, ki so taki,* vckša se polagama a stalno dan na dan; ljudstvo naše se vidno boljša. In italijanski seljak ? Pri njem pač ni sledu o vseh teh Bvojstvih, nima ti niti pojma o bralnem družtvu, časopis mu jo nepoznana stvar, nepoznane so mu narodno vzgojo pospešujoče veselice, kakoršne se dan na dan vršć po slovenskih čitalnicah v mestih in na deželi; o javnih zadevah se mu niti ne sanja, na volišče pa gre, ker dobi tam navadno — dobro kosilo, kar nam je nedavno brez ovinkov priznal nekov Italijan, govoreč o bodočih volitvah v deželni zbor, češ: V Puljski okolici ne bodete (Slovani) nikdar zmagali, ker naši pridejo vsi do zadn j ega, kajti mi imamo denar. Govoriti nam je še o takozvanoj inteligenciji. Motreč to inteligencijo, vidimo zgolj pobeljene grobove. Izvzemši par m&ž, ki so se res kaj učili, ne vidimo druzega, nego nečimerno puhlost, duševno indolenco, kakoršne bi zastonj iskali mej boljšimi stanovi druzih narodov. Nedostatnost prave izobražbe je tudi vzrok, da bijejo vedno ob Bvoj žep, kakor kmetski bahač in da misle, da sta cilinder na glavi in rokovica na roki prava in jedina znaka dušne veličine in da je zasramovanje cerkve in njenih obredov neizogibni atribut liberalnega mišljenja. In če tak človek še o vsakej priliki kaže primerno mero — ne-spoštovanja do države naše, no potem se pa vidi Bam sebi in dragim sodrugom njegovim cel mož, „ein Ritter ohne Furcht und Tadeltt. To so zatorej tisti ljudje, ki hočejo biti naši vzgojitelji, katerih vzglede naj bi mi posnemali. Ne, ne gospoda, kolikor bolj raste naša samozavest, tem manj nam im-ponujete. Isterski Slovan jol je spoznavati in — primerno ceniti vašo vrednost in čas je blizu, ko bodete pri njem le toliko veljali, kolikor ste v resnici vredni — in ne za las več. oči, vidim isto grmovje, isto nebo, samo pri dnevnem svitu. A glej, tu je moj sosed. Da, to je Turek, truplo. Kako velik je! Spoznajem ga: to je baš tisti . . . . Pred menoj leži od mene ubit človek. Zakaj sem ga ubil P On leži tu mrtev, okrvavljen. Zakaj ga je osoda prignala semkaj P Kdo je on P Morebiti ima tudi on, kakor jaz, staro mater. Mnogo večerov bode sedela pri vratih svoje uboge izbice ter gledala na daljni sever : ne prihaja li nje edini sin, nje tolažba in reditelj P In jaz? I jaz tudi ... Jaz bi celo menjal z njim. Kako je srečen: no sliši ničesa, ne čuti ni boli od ran, ni smrtnega strahu, ni žeje: Bodalo šlo mu je naravnost v srce . . . Glej na monturi je velika luknja, okrog nje kri. To storil sera — jaz! Jaz nisem hotel tega. Jaz nisem hotel zla nikomu, ko sem šel borit se. Misel o tem, da bode i meni ubijati ljudi, ni mi nikdar prišla v glavo. Predstavljal sem si le, kako bodem stavljal svoje prsi krog-ljam. In šel sem. Mimogredč hočemo omeniti še druzega argumenta naših nasprotnikov : in ta je njihov polni žep. Denimo — kar pa nikakor ne pripoznamo — da res odgovarja način, kakor oni razvrščajo številke o bremenih in posestniških razmerah, faktičnim odnošajem, imajo li radi tega pravico kratiti pravo drugih; jeli znabiti potrebnež suženj Bitega, postane li pravica krivica radi tega, ker je slučajno na strani reveža ; odgovarja li liberalnim načelom, ako zahtevamo, da naj se kdo odpovč rodu svojemu, da naj bo izdajica samo zato, ker je rod ta siromak P Državljan jo državljan, bodi si siromak ali bogatin, drž. osnovne postave so iste za jednoga in druzega. Kako nekako pravi pesnik naš: z ljubeznijo do domovine jo tako, kakor z ljubeznijo otroka do matere. Otrok ne vpraša, jo li mati lepa ali grda, bogata aH uboga; ljubi jo ... . zakaj P sam no ve, ljubi jo, ker natorni zakon to zahteva. In to sveto čuvstvo, ljubav do domovine, hočete iztreti iz naših src P ! Nikdar, nikoli! Ljubiti hočemo rod sv o j, naj je uže revež ali bogatin, ljubiti ga hočemo, ker natorni zakon tako zahteva; pravo njegovo zahtevamo, ker zakoni ne poznajo razločka mej gospodo in kmetom! C—t—č. Židovstvo v Trstu. (Konec.) Še drug poseben pojav židovstva nahajamo v Trstu, katerega ne nahajamo drugod. Znano je, da je krivonosec nad vse koristoloven in interesovan o vsakej priliki. Ne stori ti koraka, ako uže naprej ne ve, da mu prinese dobička in koristi. Najdeš ga zategadelj navadno povsod, kjor so je nadejati denarja. V druge stvari, politične, socijalno ali kako druge nravi se Žid navadno ne meša, ako je prepričan, da se iz te moke ne more upati mastnih dobičkov. No in kaj ? Butec, butec! A ta nesrečni fellah *) (na njem je egiptska mon-tura) — kriv je še manj. Predno so jih, kakor slanike v sod, posadili na parobrod in odpeljali v Carigrad, on ni ničesa slišal ni o Rusiji ni o Bolgariji. Velelo so mu je iti in šel je. Ako bi ne bil šel, začeli bi ga biti s palicami, ali pa morebiti bi kak paša vsadil v njega krogljo iz revolverja. Hodil jo dolgo, težavno pot od Stambula do Ruščuka. Mi smo napali, on se je branil. No videč, da mi, strašni ljudje, ne boječ so njegove patentovane angleške puške, lazimo in lezemo vedno naprej, obšel ga jo strah. Ko hoče ubežati, priskoči nek majhen človok, katerega bi bil lahko ubil z jednim udarcem svoje črno pesti — in porine mu bodalo v srce! Cesa jo on kriv P In česa sem kriv jaz, akoprav sem ga ubil P Česa sem kriv? . . . Zakaj me muči žeja P Žeja! Kdo ve, kaj pomeni ta beseda ! Celo takrat, ko smo hodili po Ruraeniji, delajoč ob strašni, štirideset- ►) Foliah turški kmot, vojak. Op. prel. GOVOR Le redkokedaj ga zatorej nahajamo. Kdor veruje v moč žurnalistika ter je sploh taro, kjer ni opravila z novci. Rajše zadnje dni bral lahonska tukajšnja glasila se ti vtika pa v mestno in deželno upravo, i — bodo pač prorokoval Trstu slabo pri« kajti, tu mu je lehko česa pridobiti. Ako j hodnjost, uvidevši pogibelj, ki mu preti od ne druzega, vsaj mastno mesto za kacega' te strani. svojega ljubljenca ali celo sinka. Ni čuda, Ako bodomo tako nadaljevali, Trst da se tudi tu pri nas kaj rad briga za ob- J pač postane sčasoma prestolnica Židov. — činske zadeve ter si na vse kriplje pomaga Videant consules ! fL.g do sedežev v mestni in deželni zbor, kajti tu mu je potem lahko riti in delovati v korist svojemu rodu. Tržaško prebivalstvo pa pušča, da mu Židje kvarijo vero in moralo ter duševno more njegovo mladino. Židovi so vedeli' narodnoga zastupnika dr. Dinka ViteziĆa, tudi dobiti v svoje klešče faktor, ki vse-'»»rečen u sjednici carevinskoga vieča dne kako vodi tržaško občinstvo, namreč — čas- 28' febrara 1889- prigodom generalne nikarstvo. In uprav zadnje jelo je žago- ""P™6 ° pr0^UnU Z& g°đ' 1889' varjati velikojudovske ideje ter braniti (Konac), svoje gospodarje pred mogočimi napadi m» valja spomenuti, da nije do občinstva. i sa^a žalibože od strane ministarstva trgo- tt t . . . , . ivine u jezikovnom pogledu ništa odredjeno, Kako interesovani so tržaški Židovi. !l r» • • ? • , ' 1 bar ne za Primorje obzirom na podredjeno videli smo zadnjič, ko je brezčutni agent mu činovničtvo, te da bi bilo radi toga za braziljsko vlado v Ameriki nakupil tudi željeti, da učini kano i druga i ovo mini- evropskih belih sužnjev, da jih proda za starstvo slične odredbe. Ovo postupanje, velik dobiček preko morja. Tržaški Židovi,! o6\to. /ekonom od strane j ,. . ..ji*....... političkih oblastih, bnase iztaknuto u mo- nezadovoljni z ogromnimi dobički, ki jih [em govoru vcć dne Jl4 marča 18g4 kad trgajo iz žepov tržaškega ubozega delavca no so potužih osobito- na kotarsko gla-in obrtnika, v svojej pohlepnosti po de-' varstvo u Voloskom. » narju jeli so celo kupčevati z človeškim J No na ove oblasti stoji još uvjek mesom. t onaj isti činqvnik, a kako čujem, dobio je ■trm . ,/ j . , ion poslije onog moc govora pohvalni dekret V Trstu res zelo nazadujemo v tem . od SamjJe8tničtva. Bar toliko je ustanov- obziru. Kar opazujemo kot posebnost tr- ljeno, da se jo tim hvalisao. Ja dvojim žaških Židov, to je tendenca k somišije- pako, da je to istinito — dapače ufam nosti v političnem obziru z ostalimi pre- 8e* da to n»Je istina, jer kad bi tomu tako bivalci katoliške vere. Yllo> *ada bi to bi,° z? ?aa ^"pnike - ...... . . „ ja u istinu neznam, koju da upotnebim Ako bi Lahonu njegovo rudeče pre- ^ dft takav čin 0Žig0ŠJeni. pričanje ne donasaJo gotovega dobička ter. Da nije moguće redovito uredovno bi od tega ne žel velicih koristi, gotovo postupanje kod takovih odnošaja, jest jasno ; bi se ne brigal za takozvano občinsko-po- u tom pogledu neka mi bude dozvoljeno litično obzorje. Pustil bi občinske stvari ovdje jedan slučaj, koji se je .. , , ,. ... , dogodio upravo u ovom kotarskom gla- ter se prijel bolje svojih domaćih. varstvu. Ali raznim Iažnjivim doktorjem in od- Izborna komisija trgovačko-obrtničke vetnikom njih politično prepričanje donaša komore u Rovinju upravila je na načel- lepih krajcerjev in cekinov. Naravno je, n*ft .u P°d&rad« talijansku molbu, da , * . ... ... . , ..... obiavi oglas o izboru članova trgovačke da so se tržaški zidovi tesno oprijeli la- koJmor0j 6koji bijaše takodjer u talijanskom honske stranke, dobro vedoč, da se jim je jeziku sastavljen, da oglasi ujedno izbornu od te nadejati dobičkov. \ listu, te da o tom izviesti komisiju. Moram Žid si je prilastil kapitala v Trstu in Pak? ™aPrie? kazat> da u občini Podgrad . * r , f . sami Slovenci stanuiu, te da osim dvojice z njim si dan na dan pnlastuje tudi na- u trojice ćinovnlka; koji BU tamo u 8iužbi rodnost lahonsko. Y svojej dobićkoželjnosti kod kotarskog suda i poreznog ureda, nese je uklonil Lahonom ter se sam navzel govori nitko talijanski, njihovega jezika in navad. Kmalu je pa . . Zastup. dr. V e r g o 11 i n i: To nije prišel do posebne veljave ter se vedel i *9t*naJ . , ,r. . XT ... r .. r , . J. Zast. dr. Vitezic: Naznačite mi vspneti gospodovalcem m sedaj isti Lahom j ogobe j U Podgrad u neima niti jednoga Talijana. Zastup. dr. V e r g o 11 i n i: To nije istina! Zastup. dr. V i t e z i č: Molim Vas ako imate štogod kazati, zoprosito kasnije rieč. Zastup. dr. vitez T o n k 1 i: Nikakvih razgovora! Podpredsjednik (davši znak zvoncem): Molim, da se govornika nepre-kida. — Zast. dr. V i t e z i ć (nastavljajuć): U Podgradu neima dakle osim par činovnika, koji su tamo u službi, niti jedne jedine osobe, koja razumije talijanski. Rečeni oglas imao se talijanski objaviti. Načelnik, koji takodjer nezna talijanski kano ni občinski savjetnici, pošalje dopis na izbornu komisiju u Rovinj sa molbom, da se oglas u jedan od slavenskih zemaljskih jezika, u hrvatski naime ili slovenski prevede, da se ga tako uzmogne objelodaniti, pošto nezna nitko od stanovnika talijanski. Što je na to učinila izborna komisija ? Poslala je sve spise kotarskomu glavarstvu, a kotarski kapetan dao je dopisom od dne 15. marća prošle godine načelniku nalog, da ovrši oglašenje, te da ga odmah plešejo, kakor jim Židovi godejo. Trst je pač v semitizmu zelo napredoval ; tu so židje našli ugodnih tal ter si vedeli pridobiti posebno veljavo. Neznatno je skoraj njih število mej druzimi mestjani, ali moč, ki so jo razvili, je krepka in dobro ukorenjena. Uže sedaj imajo v rokah skoraj vsa lahonska glasila, skoraj ves kapital in jeli so svojo veljavo razvijati tudi v inestnej upravi. »topni vročini, po petdeset vrst na dan, takrat nisem čutil tega, kar čutim sedaj. Ah, da bi kdo prišel! Moj Bog! da, o n ima v ogromni tej čutari izvestno vode. A treba je priplaziti se do njega. Koliko bode to stalo! Vse jedno, priplazil se bodem. Ležem. Nogi se vlečeti, oslabeli roki jedva premikati nepremično telo. Do trupla sta dva sežnja, a zame je to več — ne več, ampak huje -- kakor deset vrst. A vender, treba je priti tje. Grlo gori, žgo kakor ogenj. Pa saj umreš brez vode j izviesti čim to izvode, "inače da "će platiti preje. Vender, morebiti . . . »globu od 20 for. U tom položaju nepre- In lezel sem dalje. Nogi se zavirati;oatft. načelniku drugo, _ nego da dade velikim ob zemljo in vsak premakljuj izzove ne- strpno bol. Kričim, kričim, vpijem, a vender ležem dalje. Konečno sem tu. Glej čutara ... v njej je voda in koliko ! zdi bo več ko pol čutare. O! vodo mi je vleči dolgo ... do smrti ! Ti rešuješ mene, moja žrtva. Začnem odvezavati čutaro, oprsi se na jeden komolec in naenkrat, izgubivši ravnovesje, padem z obrazom na prsi svojega rešitelja. Od njegovega trupla pa je uže vstajal silen smrad. — — (Dalje prih.) troškom prevesti oglas iz talijanskoga u slovenski jezik i tada da objavi oglas. On izviesti o tom kotarskoga kapetana, no prosvjedova ujedno što nebijase prevoda, dočim bi morala trgovačko-obrtnička komora u Rovinju, koja obstoji za svu Istru, svoje oglase u svih zemaljskih je-ziuih izdavati. Što je sada učinio kotarski kapetan P PohIbo je spise iznova načelniku sa zahtjevom i sa ponovnom grožnjom na globu od 20 for., da se oglas objavi u talijanskom jeziku, u jeziku, kojeg kao što sam jurve kazao, nitko od stanovnika nepoznado. Zastup. dr. V e r g o 11 i n i: To nije istina! (Čujte ! čujte ! na desnici). Zast. dr. V i t e z i č : Načelnik, komu nije sada drugo preostalo npgo podvrći se, upravio je ujedno pritužbu na namjest-ničtvo. Pošto je pako namjestnićtvo naredbu kotarskoga kapetana potvrdilo, uloži načelnik utok na ministarstvo, no namjestnićtvo neodasla utoka pridržav ga kod sebe (Čujte! čujte! na desnici). To je činjenica (Čujte! na desnici), koja seje dogodila pred deset mjeseci. Takove stvari dogodjaju se u Istri. Zast. dr. R u s s : Pa takovu se vladu podupire! Zast. dr. V i t e z i č : Odatle možete, gospodo moja, uviditi kako rade složnimi silami ruku o ruku državne i zemaljske oblasti na to, da našu pokrajinu po želji vladajuće talijanske stranke posve pota-lijanće. Oni su žalibože već do sada postigli najbolji uspjeh, jer, kao što sam to drugom prigodom brojkami i statističkim! podatci dokazao, talijanski ž i valj napreduje u Istri silno, dočim se potiskava Slavene sve to jače natrag. Moram joste spomenuti, da je slučaj, što sam ga prije naveo, bio predmetom interpelacije u zadnjem saborskom zasjedanju, te da bijaše ta interpelacija od sada već pokojnoga saborskoga predsjednika dra. Vidulicha zaustavljena, nipošto pako vladi izručena; kako se je to dogodilo, pridržajem si kasnije razjasniti. Kod takova stanja stvari, da ta interpelacija nebijaše na pravo mjesto odaslana, da načelnikov utok nije stigao na ministarstvo, želio sam doznati od gospodina ministra predsjednika, koje li stanovišče zauzimlje središnja vlada napram takovomu postupanju, te kakovo li goji o tom mnienje. Kad postoje pako takove potežkoće u pismenom obćenju izmedju oblastih i pučanstva radi neznanja slavenskih zemaljskih jezika, to bivaju te potežkoće u ust-menom obćenju još mnogo veće ; jer ako činovnik nerazumije stranke, niti ona njega, tada službeni rad nemože napried, te Be i dogadja radi toga često, da se izdaje takove naredbe, koje su bez ikakvog temelja; jer ako Činovnik, koji stvar riešava, iste ne razumije, tada nemože biti naravski upućen, te tako bude i ricšitba neosnovana. Prijatelj neki pripoviedao mi o činovniku, koji pripada k najsaviestnijim, koji mu je rekao : ja bi narodu rado pomogao, ja bi ga podučio i nastojao, da odustane od daljnjih koraka, no buduć, da nepoznana njegovog jezika, nemogu toga učiniti. (Čujte! na desnici). U istinu čudnovato jest i žalostno kad šalju više oblasti činovniko na takova mjesta, gdje se govori jezik, kojeg oni nepoznaju. To se bar protivi temeljnim načelom redovite uprave. Takovo stanje postoji u političkom kotaru Volosko, a još žalostnijo jest ono u kotaru Lošinju. Tuj bijaše imenovan kotarski kapetan, koji nezna niti rieči hrvatski (Čujte! čujte! na desnici. — Zastupnik dr. V a š a t y : baš kao i kod nas!) a skoro svi stanovnici onog političkog kotara jesu sami Hrvati (Čujte ! čujte! na desnici). Njegovim pomoćnikom jest komesar, koji, premda je po rodu tvrd Slovenac ali ide žalibože ruku o ruku s naj-vatrenijimi iredentisti (Zastupnik Klun: Nije Slaven!), koji vodi rat proti svim Slavenom, osobito proti svećonstvu, koje nećo da zataji narodnu ćut, te koje on na sve moguće načine proganja. Tamo bo do-gadjaju stvari .... Zastup. dr. V e r g o 11 i n i : Ta sumnjičenja jesu veoma plemenita! Zastupnik dr. Vitezic: Jezik za zube ! (Živahni i trajni uzklici negodovanja u kući; vika: toje nečuven glas u parlamentu! — Sramota! To jo sablazan, ne-spada u parlamenat! Trajni nemir i živahno gibanjo u c i i -1 o j kući). Zastup. dr. M e n g e r : Nedozvolite dalje govoriti, on je uvriedio kuću. (Neprestan nemir. — Podpredsjednik zvoni opetovno). Zastupnik dr. V i t o z i ć : On neka me neprekida neprestance ! Zastup. dr. V e r g o 11 i n i: Vi sto uvriedili kulturni narod ! Podpredsjednik: Pozivljem obojicu na red. Zastupnik dr. V i t e z i č : Zašto me je ... . (Iznova prekidanje i nemir). Podpredsednik (zvoneči opetovno) : Pozivljem jednoga i drugoga na red, te ću dignuti sjednicu budo li se i nadalje tako vladalo. (Odobravanje i pleskanje rukami). Zastupnik dr. Vorgottini: Molim za oproščeoje gospodine predsjedniče, ali on jo napao moju narodnost! (Neprestan, živahan nemir i gibanje). Zastupnik dr. Vi tezi č: Ja branim svoju narodnost! Ovdjo se radi o jednom javnom pitanju ! Zastupnik dr. V e r g o 11 i n i: Slobodno, ali nevriedjajte moju narodnost. Zastupnik dr. Vitezic: Pitam Vas čim li sam uvriedio vašu narodnost, možda tim, da branim prava mojeg naroda. (Trajni nemir i gibanje u svoj kući. Uzklici: vanka ; neka više negovori; to nije način ! Vergottini nesmije neprestance prekidati! To nije ponašanje! Zastupnik dr. Vašaty : Vergottini nije za parlamonat! — Zastupnik grof Lažansky : On nesmije govoriti, on nije imao rieči!) Pod predsjednik: Dignuti ću sjednicu. (Odobravanje i pleskanje rukami). Politični pregled. Notranje dežele. Navada je, da vsako ministerstvo zahteva v katerem koli vprašanji popolno zaupanje od stranij zbornice, katero zaupanje se javlja v znatni večini vladnih pristašev. Pri nas je to drugače; naše ministerstvo je hvala Bogu vzvišeno nad take malenkosti ter v svoji skromnosti v nekaterih vprašanjih ne zahteva nikake večine. Kakor lansko leto, izjavil je tudi letos grof Taoffe, da mu je ravnodušno ali mu zbornica dovoli dispozicijski fond ali mu ga pa odreče. Glasovanje o tem poglavji državnega proračuna ne smatra ekscelenca niti zaupnicom niti nezaupnicom. Lansko leto mu jo bila zbornica s prva odrekla dispozicijski fond ter je le pozneje, ko ga je gosposka zbornica uže dovolila, glasovala zanj. Letos je bil grof Taaife srečnejši; dobil je koj 9 glasov večine, r katere pa treba všteti tudi štiri minister-ske glase. Glasovanja se je odtegnilo nič manj nego 86 poslancev, mej posljednimi so bili tudi doglavniki kneza Liechten-steina. V razpravi o dispozioijskein fondu, kateremu grof Taaffe ne pripisuje nikake važnosti, bilo je izustenih več tehtnih govorov. V imenu velike vladne češke stranke je govoril dr. Zuoker. V svojeiu dolgem in lepem govoru je zagovarjal češko državno pravo ter zahteval, naslanjajoč se na prestolni govor izza 1879. leta, kronanje avstrijskega cesarja češkim kraljem. Cesar jo to v svojem prestolnem govoru 1879. obljubil spolniti; ves češki narod teško pričakuje, da se mu ispolni ta vroča želja, čehi ne zahtevajo samo ceremonije kronanja, ampak tudi politične posledice tega čina; oni hočejo, da se jim povrne zgodovinsko državno pravo, da se da deželam sv. Vaclava samouprava, a češkemu zboru vpliv in veljavo, ki mu gre. Nemce je ta govor posebno zbodel; doslej so bili vajeni čuti to zahtevo samo iz ust mlado-čeških poslancev, sedaj pa zahteva to eden prvakov staročeškega kluba. „Neue Fr. Pr.u polemizuje proti dr. Zuckerju ter pravi, da gospod poslanec ni dobro premislil, kaj zahteva. Omenjeni list pravi, da kedor hoče doseči Češko državno pravo, mora uničiti prej avstrijsko, češ da eno drugo izključuje. Ako hočejo pa Cehi res doseči to, pojde jim težje nego mislijo, kajti v to svrho treba revizije ustave, in v tem bode imela tudi nemška opozicija važno beBedo! Od strani opozicijo je posebno ostro napadal g. Schaup sedanjo vlado. Rekel je, da je ministerski predsednik sam izjavil, da ni mogoče nikogar sprijazniti s komur drugim, ako Bam ne mara; nespametno je torej, da si je sedanja vlada izbrala načelo miru in sprave mej narodi. To jo popolnoma napačno in pomeni Bamo, da se je grof Taaffe sprijaznil z nekimi državnozborskimi skupinami, a to ne znači miru in spravo mej narodi. V ogerskem državnem zboru vrsi se še vedno razprava o vojnem zakonu. Na dnevnem redu sta §§ 24 in 25. Oglasilo se je toliko govornikov, da uo bode še z lepa konca. Ves prepir vrti so vedno o jeziku vojsko. Vlada bi rada priznala nemščino armadnim jezikom, opozioija so temu ustavlja. Zadnjič je govoril posl. Eotviie dve in pol uri o tem predmetu. Poslanci t obeh strani sezali so mu v besedo ter si mejsebojno metali razžaljivke in psovke t obraz. Ko pove govornik kaj, kar je opoziciji nevšeč, kriči „hoch", vladna večina pa : „eljen !* Ena stanka skuša drugo prevpiti in razprave postajajo na tak način divje in puste, da je groza. Besedo imajo skoro vedno opozicijonalci; ko si drugače ne vedo pomagati ; delajo slabe dovtipe. Tako je zaklical te dni opozicijo-nalec baron Kaas, ki zna dobro nemški, ugledavši vstopajočega ministra-predsed-nika: „d a s minister-president kommt". Na to udari vsa zbornica v smeh. In tako se godi vedno. Prepirajo se brez konca in kraja, naposled bode pa kakor po navadi: mnogo kokodanja, a malo jajc. Narod se zabava čitajoč poročila iz državnega zbora in — plačuje! — Vnanje dežele. Odstopivši srbski kralj Milan izdal je proglas na srbski narod, v katerem pravi, da se je odločil izvršiti nže dolgo let gojeno željo odreči se prestolu, kateri ustopa svojemu sinu. Odreka se kroni, ker je bolan in ker je v onih letih, ko je vladal Srbijo, potrosil vse svoje moči, da se no čuti več zmožnega stati državi na čelu. Pravi, da si je za časa svoje vlade vedno prizadeval narodu in državi koristiti, da je dosegel mnogo uspehov, da ima pa tudi neuspehe. K uspehom mu je pripomogel narod, za neuspehe prevzema sam odgovornost pred svetom in zgodovino. Bivši kralj pravi nadalje, da je za časa svoje vlade mnogokoga razžalil, da je bil pa tudi žaljen; tem odpušča, naj tudi oni njemu odpuste. Naposled pozivlje srbski narod, naj bode zvest novemu kralju Aleksandru I. in veren narodnej dinastiji Obrenovičev. Sploh pa treba reči, da ima Milan mnogo besedi, a malo povč. — Tudi regentje so izdali proglas na narod, v katerem pravijo, da ima Srbija novega kralja in novo ustavo, ter da začenja novo življenje. Obžalujejo tudi, da vladi ni bilo mogoče pregovoriti nadarjenega, mnogo izkušenega in modrega kralja, naj OBtanc na svojem mestu na korist države in v čast naroda (če kdo verjame, op. stavca), da pa to ni bilo mogoče. Volja kralja je odločila. Regentje pozivljejo srbski narod, naj Be združi okolo prestola, na katerem sedi mladi kralj, naj mu ga uhrani neoskrunjenega. Obljubljajo tudi, da bodo izvrševali podeljeno jim kraljevo oblast v smislu postojećih zakonov. Dobre odnošaje, v katerih je živela Srbija pod kraljem Milanom, bodo varovali in skušali še zboljšati. Kakor bodo sami pošteno vršili svoje dolžnosti, zahtevali bodo tudi, da vsak spo-ituje zakone ter bodo strogo postopali proti onim, ki bi se proti tem pregrešili. Proglas končava z vsklikom: „Bog živi mladega kralja srbskega!! Živio Aleksander I.! Živela Srbija !" Slede podpisi: Jovan Riatić, Košta Protić, Jovan Belimarkovic. Vsi listi se pečajo z odstopom kralja Milena ter presojajo ta Čin z raznih stališč. Milanu očitajo, da ni imel poguma ostati na svojem mestu, kjer bi se bil lahko še vzdržal. S tem da je odstopil, pregrešil se je proti svoji dolžnosti. Drugi pravijo, da je moralo priti do tega, da je to posledica Milanovega ravnanja. Prej ali slej moral bi bil iti; bolje da jo šel z lepa, nego po sili. Vsi Avstrijski listi so tega mnenja, da je položaj mej Avstrijo in Srbijo po odhodu Milanovem spremenjen. Nemcem je ime regenta Ristića porok, da bode odslej prevladal v Srbiji ruski upliv, od koder se bode širil tudi na Bolgarsko. Ruski listi zavračajo dunajske liste, ki pravijo, da je bil Milan edina podpora miru in reda na Balkanu, saj jo bas on zakrivil srbako-bolgarsko vojsko. Milan sam je kriv, da se jo moral ruski upliv umakniti, ker je živel v nasprotstvu s svojim narodom, na katerega želje se ni nikdar oziral. Vladal je po svoji glavi, proti volji naroda, zato bi bilo moralo pač v kratkem priti do spora. Temu so jo izognil, odstopivši sam. Radikalno minister-stvo je sestavljeno pod predsedništvom Gruiča; Tavšanovič ima notranje posle. Bržkone bode srbska vojska umaljena na polovico, da se troški znižajo ter urede državne financije. Načelo novega minister-stva, katero ves narod navdušeno pozdravlja, je štediti, da si država nekoliko opomore. Mej Keburgom in njegovim mi-nistrom-predsednikom Stambulovom so jako napete razmere. Stambulov je knezu jako na potu, a ne more se ga iznebiti. Zadnji čas biva vedno v Plovdivu ter dohaja v Sredec samo, kadar je nujno treba. Pred nekolikimi dnevi je zahteval, naj Stambulov nekoliko spremeni ministerstvo ter vsprejme nekoliko konservativcev. Stambulov mu je pa to odrekel, trdeč, da to ni treba, ker so volitve ispale v prilog vladi. Knez odvrne, da mu dohajajo tožbe, da je vlada hudo pritiskala na volilce ter izsilila večino. „To nič ne de", odgovori Stambulov, „tako j e bilo izvoljeno tudi sobranje, ki je izvolilo Vašo Visokost knezoml" Francoska zbornica je sklenila z veliko večino preklicati oni dekret, s katerim je bil vojvoda Aumalski izgnan ter mu dovoliti, da se vrne v deželo. Posebno toplo se je potegnil zanj minister CoBtans rekoč, da je bil vojvoda izgnan ne kot pretendent, ampak zaradi tega, ker je pisal predsedniku republike nedostojno pismo, da se je pa v treh letih prognan-stva spokoril za krivdo in da vlada ne ve, zakaj bi ne dovolila nekdanjemu vojaku povrat v svojo domovino, katero nad vse ljubi. Te dni je slavil znani nemški vojskovodja Moltko TOletnico svojega službovanja. Nemški cesar ga je o tej priliki posebno odlikoval, tudi naš cesar mu je brzojavno čestital. Moltke služi sedaj uže petemu vladarju iz hiše Hohenzollerske. Ministerska kriza v 11 a 1 i j i je rešena. Crispiju se je posrečilo skrpati ministerstvo. Izbral si je kolege na levici in v središči zbornice. Italijanski listi trde, da je vse zadovoljno z novim minister-stvom, no pa čakajmo, da vidimo ! Novim Barkovljanskim pevcem delajo se zatorej na vse strani vse le mogoče zapreke. In kaj je temu krivo ? Capovilla vidi v Barkovljanskih novih pevcih največje svoje nasprotnike, mogoče, svoje največje „Slovenske politike* ?? — No, do-sedaj niso mislili Barkovljanski pevci na drugo, nego da se v narodnem petju izurijo; pozneje, ako bodejo mogli delovati pod imenom družtva „Adrije", bode jim pa geslo: „Vse za vero, dom in cesarja" ! — Svoje menenje pokazali so pa o priliki prve svoje veselice v gostilni „pri Ferlugi" na Greti. Dvorana bila je okrašena z narodnimi in avstrijskimi, črno-rumenimi zastavami, a vmes bila je podoba Nj. Vel. cesarja in veselica se je začela s „cesarsko himno", katero je svirala godba. Mogoče. da ni to prav Barkovljanskemu Ca-povilli? — Ob času Tržaške razstave, ko se je peljal presvitli naš cesar skoz Bar-kovlje v Miramar, napravili so Barkovljani slavolok, ter z godbo in petjem sprejeli Nj. Veličanstvo. — Zato se pa ni Capo- Domače vesti. Predsedništvo polit, družtva .Edinost" poziva vse gg. odbornike, namestnike in članove veseličnega odseka k rednej seji, katera bode v nedeljo, 17. t. m. ob 10. uri d. p. v prostorih delalskega podpornega družtva (Via Molin piccolo štev. 1). Dnevni red: 1. Poročilo o gmotnem vspehu veselice dne 2. t. m. 2. Poročilo o odbitem utoku glede slovenske osnovne šole. 3. Dogovori o prihodnjih volitvah. — Ob enem se poživljajo zaupniki onih volilnih okrajev, iz katerih nam doslej ni še stiglo poročilo o konstituiranji posameznih odsekov, da poročajo o svojem delovanju najkasneje do nedelje 17. t. m. predsednišvu političnega družtva. (Trst, tiskarna Dolenc, Via Carintia št. 28). Nj. c. kr. Visokost nadvojvodinjo udovo Štefanijo obiskala sta dm< 9. t. m. v gradu Miramare nadvodinji Marija Te- DOPISI. Iz Grete, 12. marca 1889. [Izv. dop.] — Znano je uže čitateljem „Edinosti" o „novih Barkovljanskih pevcih", kateri bo začeli pred kakim poldrugim mesecem s svojimi pevskimi vajami. Iz onih „novih Barkovljanskih pevcev" nastane skoraj, kakor so je nadejati,pevsko družtvo„ Adrija". No, o tem je uže mnogokaterim znano, a znano pač ni vsakemu, da bo vrlim Barkovljanskim pevcem delajo vse le mogoče zapreke. V zelo kratkem času Bvojega obstanka ima Barkovljanski novi pevski zbor uže drugo stanovanje, in tudi to drugo se mu je odreklo. V hiši, kjer imajo vrli pevci svojo učilnico, odpre se v kratkem krčma, katere gospodar je Barkovljanski „slavnoznani" Capovilla v družbi par dru-zih, blizo enakih gospodov. Capovilla je zatorej gotovo uže storil potrebne korako, da ne bodejo Barkovljanski pevci svoje učilnice imeli tam, kjer bode on krČmaril,:in kakor se sliši, pripomogel je Capovilla, da se je i prvikrat odpovedalo stanovanje Barkovljanskim pevcem. Upamo pa, da se bodejo vedeli Barkovljani ravnati po geslu : »Svoji k svojim" ! Imamo zadostno število druzih narodnih krčem v Barkovljah, in misli se, da ne bode nobeden „pravi Bar-kovljan" obiskoval krčme Capoville. — Nekateri Barkovljanski mladeniči, udje novega Barkovljanskega pevskega zbora, kateri delajo v raznih barkovljanskih tovarnah, dobili so od svojih gospodarjev povelje, naj no zahaliajajo več k narodnem petju, drugačo jim delo odpovejo !!! O tem se mnogo po Barkovljah govori, in trdi se, da je vse to delo Capoville. — villa brigal in enako je bilo vedno, ko so j rcz'ja in nadvojvoda Karol Štefan. To napravili Barkovljani kako patrijotično slav-'je bil prvi obisk, katerega je sprejela ce-nost. Mogoče torej,da nibila patrijočna vese- i sarjevna-udova med svojimjbivanjem v Milica barkovljanskih pevcev Capovilli po godu ' rarnaru. in da radi tega barkovljanske pevce prezira! j Umrl je 7. t. m. v Volčah na Gori-Ravno zato, ker hočejo sovražuiki barkov- j škem gosp. župnik Josip Golja, odličen Ijanski pevski zbor zatreti, pokazati mo- dušni pastir in rodoljub. ramo, da nas ne vstraši tujčeva sila, ter Karol Deschmann (Dežman), deželni moramo v tem oziru stopiti še trdnejšo na odbornik kranjski in kustos deželnega mu-noge. Vsi udje barkovljanskega pevskega! žeja v Ljubljani, umrl je dne 11. t. m. zbora so rojeni Barkovljani, Capovilla pa ' popoludne po dolgej bolezni v 09. letu. in drugi nasprotniki pevcev so pa zgolj ■ — Politično delovanje pokojnika je dovelj tujci, kateri bo si pri nab opomogli. — j znano, zadostuje zatorej omeniti, da jo Smešno in žalostno bi zatorej bilo, ako bi' smrt Dežmanova hud udarec nemškutar-si dali domačini od tujcev ukazovati! Baš skim krogom na Kranjskem, kajti težko zato, ker si nasprotniki naši prizadevajo ' jim bode najti toli navdušenega kolovodje, pevski zbor ugonobiti, zbrati bi se morali kakor jim je bil Dežman. Bodi mu do-vsi barkovljanski mladeniči krog novega' mača zemlja lahka ! zbora in vsih barkovljanskih veljakov naj t Umrl je dnč 9. t. m. v Rovcretu na bi bila „naloga" nove pevce podpirati.1 južnem Tirolskem državni poslanec dr. Pokažimo, da smo še doma, da nas ni še Karol Bertolini pl. Monteplaneta v 62. letu požrla sila magistrata. Tudi naši rodoljubi j svoje dobo. Pokojni stanoval je preko 20 iz mesta naj bi so spomnili o tej priliki let v Trstu ter bil splošno znan kot vnot Barkovljanskih novih pevcev, da jim po-! prijatelj italijanskega jezika. Bil je pred-magajo obuditi narodno trdnjavo, katero ' sednik družtvu „Pro Patria" od kar isto skušajo nasprotniki naši ugonobiti. obstoji ter predsedoval zadnjemu občnemu zboru „Pro Patrie" dne 18. novembra p. 1. v Trstu. — R. i. p. C. kr. namestništvo v Trstu potrdilo je pravila podružnice bv. Cirila in Metoda Iz Kanala dne 6. marca 1889. [Izv. dop.] Svet naj zve, da imamo v Kanalu cerkovnika, ki je ob enem tudi mizar in kar še največ, tudi občinski zastopnik.,na Greti. Kot občinskemu zastopniku mu je poveril občinski svet službo polioijskega komisarja, in da bode to službo ložej opravljal, dali so mu za pomoč tudi stražnika (policaja), tako da je on prav za prav nadpoliGaj. Ta častna služba ga je naredila tako predrznega, da misli, da so mu vsi podložni, da vidi vse napake, ki se nahajajo in nenahajajo, samo to ne vidi, kar bi moral videti. Ta mož opravlja posel policijskega komisarja prav pristransko; namen mu je le, da bi spravil v zadrego nekatere osebe, ki jih ima, po domačo rečeno „na piki". V Kanalu ni pričakovati pomoči, posebno ne od občinske strani, kjer vlada nepo- Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal veliko slovenskih knjig v dar g. Anton Žgur. Isto tako jej je daroval zabavnih knjig g. Josip Sancin. Tuji redovi. Nj. Veličanstvo cesar je dovolil, da sme tajni svetnik in deželni namestnik baron Pretiš vsprejeti in nositi podeljeni mu kr. pruski red rudečega orla I. razreda in c- kr. višji finančni komisar Diego vitez Henrinquez vitežki križec reda italijanske krone. Potrjen zakon. Nj. Veličanstvo cesar potrdil je načrt zakona, katerega je izdelal dež. zbor isterski glede spremembe § 5. dež. zak. 9. julija 1803. (d. z. in drž. z. št. 12) v zadevah povračila troškov o po- tizem, kakor še nikoli poprej, zato nam jo pravah in vzdržavanji katoliških cerkov in sila objaviti žalostno resn co v nadeji, da nabave cerkvenega orodja itd. Mr. Suppens, čarobnik in antispiritist nastopi danes v prostorih gostilne „Ro d' Ungheria". Začetek ob 8. uri, vstopnina 30 ne. Predstave g. Suppensa so jako zanimive, zatorej preporoeamo tudi našemu občinstvu, da jih no zamudi. Akad. družtvo „Triglav" v Gradci imelo 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Zuin Bierjakel" VII. redno sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Predavanje g. Krančiča. 3. Odgovor na anti-kritiko g. Poča. 5. Antikritika g. Koruna. 5. Kritika o predavanji gospoda Rakeža. 6. Slučajnosti. Za „Sokolski dom" daroval je znani rodoljub gospod Ivan Š a b e c v Trstu 100 gold. Goriško županstvo je razglasilo, da bodo vsled §. 37. mestnega štatuta razloženi skozi štiri o tedne od 7. t. m. naprej se bodo višje oblasti za imenitno stvar potegnile. Za danes omenjamo le v kratkem, da se shaja neka deklina vsaki večer s svojim ljubimcem v božjej hiši. Ako pa no bi to zadostovalo, objavili bodemo podrobnosti. Slišali smo, da je preč. g' dekan še le zdaj to stvar zvedel, ne vemo pa, kaj je storil, da so tacemu počenjanu za naprej pride v okom. Od g. župana, kateri deli dela posameznim občinskim zastopnikom, pa pričakujemo, da bode odvzel posel policijskega nadzorstva cerkovniku in ga dal drugemu zastopniku. Do njega, namreč do g. župana in do nekaterih tnož imamo zaupanjo in pričakujemo od njih brezobzirno postopanje. t občinski pisarni imeniki volilcev za bodoče dopolnilne volitve t mestno starešinstvo. V mariborskem volilnem okraji jo bil na mesto Auasererjevo izvoljen nemški liberalec dr. Gustav Kokoschinegg, odvetnik v Gradci. Oddanih je bilo 74(i glasov, od teh je dobil imenovani kandidat 709. Slovenska stranka se ni vdeležila volitve, le v Središči so narodnjaki oddali 34 glasov okrajnemu šolskemu nadzorniku Maksu Robiču. Romanje h. sv. Jožefu v Ricmanje. 18. marca se odpre romanje h earo-krasnemu svetišču, daleč znanemu sv. Jožefu. Leta 1887 in 88 je bilo neugodno vreme, dež in sneg. Letos se nadejamo mnogo romarjev od blizo, a še več od daleč. Vsak, ki ima časne težave in britko-sti ter ima količkaj upanja, da ga mili Bog reši, naj so zateče na sv. kraj v Ricmanje , ne da bi pričakoval čudežev, ampak s trdnim zaupanjem, da bode njegova molitev dobro vsprejeta in o svojem času vslišana na prošnjo sv. Jožefa. Ni nam namen opisovati umeteljnosti in lepofcije, katere se vidijo v tej cerkvi. Vender le enega umotvora ne smemo za-molčati; tu vidiš glavni altar napravljen iz najdražjega, kaj lepega mramorja. Al-tarna miza je iz belega mramorja, v kojej je jako umetno vrezana podoba sv. Jožefa na begu v Egipt. Pobožni verni pred tem krasnim relifom poklekavajo, molijo in ga poljubavajo. — Božje poti k sv. Jožefu v Ricmanje se morejo vdeležiti jako oddaljeni in tudi onemogli starci in starke ker se poslužijo vlaka, kateri se ustavlja na postaji v Riomanjih. Poštna hranilnica. Uradna okrožnica objavlja odredbo, na podlagi katere vložniki lahko po hranilnici poslujejo z av-stro-ogersko banko po vseh tržiščih v monarhiji. Samo je treba „ček" po navadi popisati in pristaviti opombo, v katerem mestu naj se denar izplača banki. Podobno posluje banka s svojimi interesenti. Iz hranilničnega prometa posnemamo: —' Meseca februari ja se je vložilo 464.967krat skupaj za 52,908.231 gld.; od tega na Štajerskem 23.321krat za 2,190.847 gold., na Koroškem 6359krat za 527.758 gld.,' na Kranjskem 4607krat za 424.869 gld., na Primorskem 7167krat za 997.103 gld. A vrnili so 126.873krat skupaj 52,901.087 gld.; od tega pride na Štajersko 367lkrat za 1,312.028 gld., na Koroško 852krat za 146.057 gld., na Kranjsko 634krat za 124.859 gid., na Primorje 2626krat za 1,096.900 gld. Od 12. januarija 1883 do konca minolega meseca se je vložilo 20,909.628krat v skupnem znesku 2.238,090.923 gold. 26 kr., a vrnilo 6,243.087krat skupaj 2.193,928.465 gld. 61 kr., preostalo je torej v hranilnici 44,162.457 gld. 68 kr. — Rentnih knjižic je v prometu 9646, in so vredne 8,573.830 gld., vložnih knjižic je 674.888, čekovnih pa 14.593; število vložnikov je narastlo za 6856 oseb. Zgubila se je knjižica za 5 gl. 50 kr. v Mislinji, in ena za 50 kr. v Novem Mestu. — Novo pošto zbiralnico dobili so kraji: Sv. Jurij na Taboru pri Celji, sv. Jurij blizo sv. Lenarta v Slovenskih goricah, Galicija na Koroškem. — Vložnikom na zahtevanje je urad kupil in odposlal vrednostnih papirjev za 9,956.700 gl. Red porotnih obravnav v sedanjem zasedanji je nastopni: 11. t. m. Beršak, in Bevc, (tatvina); 12. Iv. Križman, (ubojstvo in težko telesno poškodovanje) ; 13. Ivan Mihelič in Anton Tabor (hudodelstvo proti nravnosti; obravnava vrši se tajno); 14. Ivan Dušica, (goljufija) ; 15. Aleksander Franko, (ubojstvo); 16. Elij Treves, (žalenje časti po tiskovinah); 18. Jakob Petean (zloraba službene oblasti ; obravnava traja dva dni); 20. Ivan Mocatelli, (težko telesno poškodovanje); 21. Gerazin Lamaris, (goljufija in prestopek krive prijave); 22. Karol Smerdu, (ubojstvo). Zatem Lastnik pol. družtvo „Edinost". bodo menda še tri obravnave, katere pa niso še določene. Porotne obravnave. Dne 11. t. m. ob 9. uri d. p. začelo je prvo letošnje porotno zapedanje. Obtoženi ste bile Josi-pina Beršak iz Avberja tatvine in Ivana Bevc iz Sežane udeležitve tatvine. Beršak je namreč pokradla bivšemu svojemu gospodarju, g. Vinc. Makaleju perila, katero ceni oškodovani na 3000 gl.; Bevc jo je k tatvini zapeljala. Ukradene predmete procenili so veščaki na gld. 207'28 in zatorej so porotniki spoznali obtoženki krive tatvine, odnosno udeležitve tatvine, s 7 proti 5 glasovi, z dodatkom, da je pro-vzročena škoda ispod 300 gl.Vsled tega bila jo Josipina Berščak obsojena na 8 in Ivana Bevc na 9 mesecev ječe. Požar. Dne 10. t. m. nastal je ogenj v hiši št. 65 ulice Giuliani v odsotnosti domačinov. Gasilci so ulomili vrata ter zadušili plamen. Pogorelo je skoraj vse pohištvo. Ogenj je nastal vsled tega, ker je stala poleg slamnjaka posoda z žerjavico. Poskušeno samoubojstvo. 341etni javni sluga Miroslav Babič skočil je dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj iz okna svojega stanovanja v I. nastropju hiše št. 1, ulica Brainich, ali — pravo čudo — poškodoval se je le neizdatno na desnoj strani prsij. — Nagiba poskušenemu samoubojstvu ne vemo. Samoubojstvo. 541etni trgovec Ahil Carbonetti ustrelil se je dne 11. t. m. na pokopališči pri sv. Ani iz revolverja v usta ter obležal takoj mrtev. Predno je izvel svoj sklep, pisal je pismo svojej rodbini, v katerem jej naznanja, da ne roara več živeti, toda pismo je stiglo dotičnim uže prekasno v roke. — Pri samoubijalcu našli so pisma, v katerih navaja, da so ga gnali v smrt hudobnost ljudij, nesreča v rodbini in bolezni. Svojo rodbino priporoča javnemu usmiljenji. Nečloveška mati. Dne 8. t. m. prijelo je redarstvo 181etno Amalijo Siega, stanujočo pri svojem očetu h. št. 4 Vicolo S. Vito. Siega porodila jo namreč 5. t. m. popoludne dete ženskega spola, katero je baje takoj po porodu zadavila. Truplo no-vorojonke našlo se je res dne 8. t. m. skrito pod stopnicami ter so je odpravili v mrtvašnico pri sv. Justu, kjer se je ra-paralo. GosuoMe is trenite stvari. Požlalitnjevanje ukoreninjenih trt. Ako hočeš enoletne ukoreninjene trte (rezanice ali količe) požlahtniti, bodeš imel prav dober uspeh, ako se bodeš ravnal po teh le navodih: 1. Ukoroninjene trte izkoplji iz zemlje, predno se omužijo. 2. Požlahtni jih s svežimi cepiči ali pa s takimi, ki so bili v kleti prav dobro shranjeni po zimi. Najboljo je požlalitnje-vati z nakladom po angleškem načinu. (To cepljenje je natančno popisano v R. Dolenčevi knjigi: „Navod, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami"). 3. Požlahtnjenim trtam prikrajšaj koreninice in postavi jih v butarice zvezane po 100 in 100 na vlažen pesek v klet. 4. Cepljence vsadi potem v trtnico še-le, kadar so trto po vinogradih uže po- 5. Sadi v trtnici toliko globoko, da le najviši popek cepičev gleda iz zemlje. 6. Po leti poreži vse korenine, ki so morda pognale iz cepiča. Ako paziš na vse to, imel bodeš prav dober uspeh. Vse te reči so malenkostne in razumijo se same ob sebi, a vendar, će pozabiš ene, uže se ti je bati neuspeha. „Novice". * * Deset zapovedi poljedelcem. 1. Sejto in sadite le to, kar se najbolj prilega podnebju in legi; vašega kraja in njivi, katero obdelujete; potem ste si gotovi dobrega pridelka in največega dobička, ki vam ga more donafiati polje. 2. Seme morate sejati le zdravo, težko kalj ivo in dobro očiščeno, tudi je morate večkrat premenjati; potem bode setev bogato plenjala in obvarovana bode mnogovrstnih bolezni in uim. 3. Ne sejte in ne sadite zmerom iste reči na isti njivi, temveč menjavajte žito, okopavino, klajo in druge rastline; potem le použiva zemlja enakomerno gnoj in njivi se enostransko ne izpije rodovitnost. 4. Na nepodelan (frišen) gnoj ne sejte in ne sadite ničesar, potem ne boste plevela imeli na njivi, in gnoj so bode lahko razkrojil pod zemljo ter setvi dajal dobro popravljenega živeža. 5. Ne skoparite s preoranjem in okopavanjem. da postane njiva rahla in da morejo zemljo prešiniti zrak, dež, gorkota in mraz ; tako obdelana zemlja pospešuje rast sejanih rastlin. 6. No zamujajte o pravem času setve, da ne bodete škode trpeli s pičlimi pridelki. 7. Seme spravite, kakor treba, bolj ali manj globoko pod zemljo, kadar pa je rastlina začela kaliti, oskrbujte jo marljivo; to ji pospešuje rast in zagotavlja njivi dober pridelek. 8. Ne zamujajte ob pravom času žeti, da ne bodete škode trpeli po manjšem ali slabejšem pridelku. 9. To, kar ste pridelali, skrbno pospravite in shranite, da se vam pridelek ne pokvari, predno ga začnete rabiti. 10. Ne zabite, da njiva po vsakem pridelku izgubi redilnih snovi in da jej morate povrniti z gnojenjem, kar ste jej vzeli; le potem ostane leto za letom rodovitna, in vi in vaši otroci bodete veseli njenih pridelkov. (ICmetovale.) ♦ * * Razpošiljanje svežih rib. Vse sveže ribe, katere hočemo razposlati, naj se preparajo in iztrebijo, drobovje se mora odstraniti, notranje pa dobro očediti. Čeprav se ribe sveže odpošljejo, se na dolgem potu v daljne kraje led raztaja in čreva se najprej izpridijo. In to je krivo, da začne riba tako hitro gnjiti. Potem se koščice zrahljajo in ribe postanejo mehke. Na kraju, kjer leži drob, je meso najbolj pokvarjeno, med tem ko ostane del pri repu zdrav in vžiten. To se prepreči, če se ribe iztrebijo, precej ko se vjamejo, ali vsaj predno se odpošljejo. Drobovje je vedno škodljivo in brez prida. Marsikatera riba bi bila izvrstna za rabo, ko bi jo bili pred razpošiljanjem iztrebili. S tem odvrnilo bi se mnogo tožba, da so se ribe med potom pokvarile, ker so trikrat bolj trpežne, če se iztrebljene razpošiljajo. če naloviš n. pr. postrvij, ter jih precej razparaš, iztrebiš in izpereŠ, ohranijo so pet do osem dnij dlje kot sicer. („Domoljub".) Listnica uredništva Gosp. I. Z. Dobropolje. Oprostite, da Vam odgovarjamo Še-la sedaj, kajti pride kasneje na vrsto. Hvala lepa ! Mi Podpisani odbor vabi vse one gospode in gospodične, kateri želijo pristopiti k dramatičnemu odseku tržaškega „Sokola", da se .udeležijo zborovanja odnosno 'prve vajo v sobodo 16. t. m. ob 8. uri zvečer v gornih prostorih pivarne Judtmann, Via Coroneo. Na zdar ! ODBOR „Tržaškega Sokola". POZIV. Podpisani je pooblaščen po mnogih udih delalskega podpornega družtva, da vabi č. gg. članove na volilni shod odnosno dogovor, kateri bode v nedeljo, 17. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih delalskega podpornega družtva. V Trstu 13. marca 1889. F. Primožič. Na razprodaj je 16 sodičev mineralnega olja, za žage mhne in vsakovrstne stroje po prav nizkej ceni. — 2_3 Natančneje izve se pri uredništvu — „Edinosti*. Prodaja sadnih dreves. Komad : Jabelka, visoka in najbolje vrste 30—35 kr. Hruške visoke in pol visoke 40—50 kr. Breskve, marelice in ringlote 20—35 kr. Trte raznih vrst 100 komadov--35 kr. Jajca za lego, 14 plemen najboljših kokoš.......15 kr. Josip Stiegler, grofa Coroninija upravitelj. 2—3 Št. Peter pri Gorici. Brnsko sukno za elegantno pomladansko ali poletno obleko v odrecklh po m. 3-10. to je 4 dunajske vatlje vsak kupon z* 9HT 4.30 i« fine W gold. 6 iz fincjSe SV ftold. 7.75 iz j »ko fini •V gold 10-50 iz najfinejše pristne ovčje volne kakor tudi sukno za povrBnjn suknje, češljano sukno, prepleteno z svilo, poletno valjano sukno, sukno za livrejo, tkanine iz niti. katere ve dajo Prati, fino in najlinejBe Crno sukno za Balon oblelte itd, itd. |>oPi ja proti povzetju iznosu reelna in solidna, jako dobro poinana tovarniška zaloga snkna SlEGEL IMHOF v Brnu (Brilnn), Izjava l Vsa kupon je dolg 310 m. in Birok 13(1 ctin,, torej zadostuje popolnoma za kompletno obleko za gospode. Tudi se daje kolikor metrov se želi Jamči se, da ae odpošlje natančno blago po izbranem uzorcu, Uzorci zastonj in franko. 6—30 Najvišjo rento ter se pošilja na zahtevanje troškov. in najlepše cvetlice vzgoji si vsak lastnik vrta, kateri vpotrehlja-va za svoj vrt potrebna *emena in rastline iz podpisanega poznane trgovine semen. Nov velik, bogato ilustrovan obSiren in razgleden glavni katalog je dotiskan Zastonj in brez Praktično vrtnarsko družtvo na Bavarskem, Frauendorf, Post ViUhofen i. B. Drevesnice, trgovina s semeni, umeteljno in trgovinsko vrtnarstvo. Korenina peteršiljeva „Slava Frauendorfska" z dvostroko kodrastim, p.b.i2 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živiienje lfjO.OOO* — Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161 .nOO"-Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780'!» Reserva za škode » 267.001 V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati .«0-^,0.57 v prihodnjih letih , . . . • 16.9.)4.11H o/ Skupni znesek v:, h škod pla-Čanih odi. 1*38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva. 21—s Via Valdirivo, 2 (v ia.-dnej niši Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.