BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen.
OKTOBER 1975
22. OKTOBRA 1975
LETO IX., ŠT.: 10 (66)
V zavarovalno dobo se všteva čas, ki ga je delavec prebil v zavarovanju po dopolnjenem 15. letu starosti v združenem delu v TOZD oziroma na delu pri drugih delodajalcih. V to dobo se všteva čas, ki ga je delavec prebil v času zavarovanja na delu s polnim delovnim časom. Zavarovalna doba, prebita na delovnih mestih, se praviloma šteje v dejanskem trajanju. S povečanjem pa se šteje v primerih, koje prebita na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo ali na katerih delavci po dopolnjenih določenih letih starosti ne morejo več uspešno delati.
Povečanje zavarovalne dobe je odvisno od teže in škodljivosti dela. Kot delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato. ker je delo na takšnem delovnem mestu posebno težko in za zdravje škodljivo, je mogoče določiti le tista delovna mesta, na katerih se stekajo naslednji pogoji:
~ da v zvezi z opravljanjem dela na delovnem mestu znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi vplivi, kljub temu, da so bili na teh delovnih mestih uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi,
—	da opravljajo delavci delo na delovnem mestu v težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob viru škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu,
—	da dela delavec v navedenih okoliščinah na delovnem mestu poln delovni čas, ki je za to delo določen, torej 42 ur na teden. Kriteriji in pogoji za priznavanje
zavarovalne dobe s povečanjem so določeni v zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na podlagi tega zakona so skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, izvršnega sveta skupščine SRS, republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske
zbornice Slovenije, sklenili družbeni dogovor, s katerim so določili načela ter kriterije in osnove postopka za priznavanje zavarovalne dobe s povečanjem na posebno težkih delovnih mestih. Kno izmed temeljnih načel tega družbenega dogovora je v tem, da določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ne sme biti sredstvo za skrajševanje zavarovalne dobe in zniževanje starostne meje kot pogoja za pridobitev pravice do pokojnine in tudi ne sredstvo za reševanje kadrovske in starostne strukture zaposlenih. Pač pa mora biti sredstvo za ohranitev zdravstvene in delovne zmožnosti delavcev, ki delajo na posebno težkih delovnih mestih, na katerih z vsemi modernimi sredstvi in dosežki ni možno odpraviti škodljivih
vplivov, ki znatno vplivajo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev.
Glede na navedena načela mora vsaka delovna skupnost, ki želi uveljaviti zavarovalno dobo s povečanjem za svoje delavce, izpolniti nekaj osnovnih pogojev, zlasti mora stalno spremljati in izboljševati tehnološki postopek ter organizacijo dela, da bi se na ta način odpravljali oziroma kar najbolj zmanjševali škodljivi vplivi, zaradi katerih se predlaga zavarovalna doba s povečanjem, prav tako mora delovna skupnost zagotoviti potrebna sredstva za kritje stroškov, nastalih z določitvijo zavarovalne dobe s povečanjem, ker je treba zanjo plače/ati višje prispevke za pokojninsko zavarovanje ter stalno ukrepati, da se zmanjšajo oziroma
odpravijo škodljivi vplivi na delavce na takšnih delovnih mestih.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela sklep, da so takšna delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem v panogi izkoriščanje gozdov in v prometu in sicer delovna mesta voznikov tovornjakov z nosilnostjo 5 ali več/fon, delovna mesta voznikov avtobusov in delovna mesta voznikov trolejbusov. Seveda pa se zavarovalna doba Jia vseh teh delovnih mestih šteje s povečanjem le pri tistih OZD. ki so registrirane za javni cestni promet. Taksno registracijo ima tudi naša TOZD SPO. Delavci v tej TOZD so dopolnili svoj samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu s tem, da so določili delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem v skladu s sklepom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, določili ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev
(Nadalj. na naši. strani)
Gradnja trgovskih skladišč v Togrel izvedbi, ki jo je v Slavonskem Brodu opravil TOZD Gradbeni sektor Novo mesto je vzbudila tam zelo veliko zanimanje zato, ker smo 10.000 m2 površin dogradili v manj kot treh mesecih. Več o tem lahko preberete na 7. in 8. strani pod naslovom: V Slavonskem Brodu nas občudujejo!
ANTON GAZVODA, strojni delovodja
Anton Gazvoda je rojen 1929. leta. Po končani osnovni šoli je odšel 1947. v uk za avtomehanika k Cestnemu podjetju. Stroji so ga že od mladega zanimali. V Cestnem podjetju se je izučil, nato je odšel k vojakom in ko se je vrnil iz vojske je s 1. januarjem 1954. začel pri Pionirju v avtomehanični delavnici. Po 6 mesecih je bil premeščen v strojni obrat, kot se je takrat imenoval sedanji TOZD SPO. in tuje ostal do danes. Tako je zelo na kratko nanizal svoj življenjepis Anton Gazvoda, ki vedno nekam hiti, ki je nenehno zaposlen in nikdar ne miruje.
-	Kaj je najbolj pomembno v poklicu strojnika? — smo ga pobarali za začetek.
-	Odnos do dela je za strojnika po mojem najbolj pomemben. Strojnik dela s stroji, ki imajo veliko vrednost in zato je odgovornost pri delu z njimi toliko večja. Koliko boljši in kolikor bolj izoblikovan je njegov odnos do dela in do stroja, toliko več bo s strojem naredil. Od našega dela, torej od dela strojnikov, predvsem od pravočasnosti našega dela so v veliki meri odvisni gradbinci in to moramo imeti vedno v vidu!
— Kako pa se strojniki lotevate varčevanja?
— Jaz sem delovodja in vseskozi se zavedam, da moram s svojim obnašanjem biti drugim
v vsem vzor, torej tudi pri varčevanju. Pri nas lahko veliko privarčujemo pri materialu. Poglejte: z uvozom so zdaj težave, mi pa dobivamo veliko rezervnih delov za stroje iz uvoza. Ce bi pri sedanjem sistemu čakali na rezervni del iz uvoza, bi stroj velikokrat stal pokvarjen in neizrabljen. Zato smo se kar odločno lotili sami izdelovanja rezervnih delov. S tem dosegamo kar trojni uspeh: osovine na primer delamo sami, s tem prihranimo devize, ki bi jih sicer izdali za nakup v tujini, ni zamude s časom, saj je stroj takoj usposobljen in gradbinci imajo delo opravljeno, poleg tega pa s popravljenim strojem ustvarjamo dohodek, ki ga ne bi, če bi stal pokvarjen. Na ta način smo sami popravili že 6 strojev, ki bi sicer stali in še zdaj čakali na rezervne dele. Varčujemo tudi tako, da zelo pazimo na tisoč drobnih stvari: na pravočasno menjavo maziv v strojih, na menjavo filtrov; kadar delamo na težkem, kamenitem terenu zamenjamo nove gume s starimi, ker se tam zelo obrabljajo; v rokih opravljamo servise, saj je stroj kot živ človek in je treba zato zanj skrbeti in paziti nanj. Stabilizacija in varčevanje sta v nas, mi ju moramo speljati, te naloge ne bo naredil namesto nas nihče! Strojniki ne gledamo ne na sobote in ne na nedelje in praznike: delamo, kadar je potrebno!
Povečana doba za voznike
(Prenos s prejš. str.)
in zmanjšanje škodljivih vplivov na teh delovnih mestih in določili vire financiranja. Po samoupravnem sporazumu se štejejo za posebno težka delovna mesta naslednja:
—	voznik vozila 5—7 ton
—	voznik vozila 7 — 10 ton
—	voznik vozila 10— 12 ton voznik vozila nad 12 ton.
Na podlagi tega samoupravnega sporazuma je bil pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprožen postopek za priznanje delovne dobe s povečanjem za delavce, ki delajo na naštetih delovnih mestih.
V kolektivu te TOZD je prevladalo mnenje, da bi bilo potrebno sprožiti postopek tudi za druga težka delovna mesta, zlasti za strojnike itd. Najbrž se vsi še spomnite polemike okrog priznanja zavarovalne dobe s povečanjem za delavce v gradbeni operativi in v nekaterih drugih panogah. Postopek za
priznanje delovne dobe s povečanjem se lahko sproži le za takšna delovna mesta, ki jih je določila Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za druga pa ne in bo potrebno pač počakati na sklep oziroma odločitev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Seveda se zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, ureja tudi po posebnih predpisih in sicer pri raznih delih v rudnikih, železarnah, koksarnah, v neželezni metalurgiji, na delih s svincem, na električnem in avtogenem valjenju, v grafični industriji, v livarnih, v kemično farmacevtski industriji itd., s tem, da so zaenkrat v gradbeništvu kot taka priznana le tista delovna mesta, na katerih delavci najmanj 80 7> dejanskega delovnega časa v letu prebijajo predore. Takšnih delavcev pa pri našem podjetju ni.
MARKO SVETINA.
dipl. iur.
SPlOSNO C&IBGENfl PDDJTTJE
KfU-iii	r	h, :u.-t
TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO
JHtson «	ru
OBJEKT:	MOST (KZ KRKO
T

mi1
V soboto 11. oktobra so v Novem mestu ob Veterinarski postaji slovesno položili temeljni kamen za novi most, ki naj bi že čez leto dni rešil mesto velikih prometnih težav in zastojev. Takoj po slovesnosti je TOZD gradbeni sektor Novo mesto tam postavil običajno napisno tablo gradbišča, s pripravljalnimi deli pa so že začeli
....mmmmmmmmmmmmmMm
. . ..\mrnmmmmmmmm m
m	m
bo v Pionir
■MmmmMmmmmmMMMMMmmM
Pioi

•:'x:::::x::’::x:x'x:x::x:x\\:::x’x:x:x:x:

?
*
Pogled na že zgrajene stanovanjske stavbe v Draveljski gmajni v Ljubljani, kjer gradi TOZD gradbeni sektor Ljubljana
Pred kratkim je TOZD Investo-gradnja, ki je organizirana v okviru podjetja „Hidroinženjering“ s sedežem v Sarajevu predlagala, da bi se izločila iz sestava Hidroinženjerin-ga in kot TOZD priključila k našemu podjetju. „Hidroinženjering" Sarajevo je manjše projektivno podjetje, ki pa ima za naše gradbene TOZD, vključno s TOZD TOGREL—om, zanimiv poslovni predmet in sicer: izvajanje storitev inženeringa za komunalne objekte in gradbeno obrtniška dela, izdelava investicijsko tehnične dokumentacije in opravljanje projektantskega nadzora nad gradnjo objektov. Ce bo prišlo do izločitve TOZD Investogradnja iz sestava dosedanjega podjetja, bi ta TOZD v svojem poslovnem predmetu obdržala opravljanje storitev gradbenega inženeringa. Poleg tega bi ta TOZD. ki bi obdržala svoj sedež v Sarajevu, lahko opravljala analizo trga za potrebe drugih TOZD podjetja na celotnem področju Bosne in Hercegovine in mogoče še na širšem področju.
Skupne službe so si že nekaj časa prizadevale, da bi v Sarajevu odprle svoje predstavništvo, vendar Jo uresničenja te naloge ni prišlo, predvsem zaradi tega, ker ni bilo
mogoče pridobiti ustreznih poslovnih prostorov. Bosna in Hercegovina ima status nerazvite republike in zato dobiva dodatna sredstva za investicije, tako, da na tem področju ne bo takšnega pomanjkanja novih investicij in gradbenih del, kot se to pričakuje v drugih razvitejših republikah, zlasti v Sloveniji. Poleg tega je Pionir zgradil v Bosni že celo vrsto lepih objektov (Živi-nice, Glamoč. Bosanski Petrovac idr.) in nas tam investitorji že poznajo kot solidno gradbeno podjetje. „Investogradnja" ima v Sarajevu lepe poslovne prostore in, vsaj kolikor se je dalo v začetku ugotoviti, je to kolektiv, ki je voljan dobro delati.
Nedvomno bi bilo obojestransko koristno takšno sodelovanje, po katerem bi „Investogradnja" raziskovala tržišče in nudila storitve gradbenega inženjeringa in posredovala pri pridobitvi posla, naše gradbene TOZD, ki bi posel izvajale, pa bi ji lahko prepuščale dela pri zunanjih ureditvah. Te medsebojne odnose bo seveda treba urediti s samoupravnim sporazumom o združevanju in s pogodbenimi odnosi.
Strokovni kolegij je predlog TOZD „Investogradnja" za priklju-
čitev k našemu podjetju vzel v pretres in sklenil, da naj se izpelje samoupravni postopek v naših TOZD. Ali bo do tega tudi dejansko prišlo, je trenutno še težko reči. Na potezi je sedaj „Investogradnja", ki mora sprejeti formalen sklep o izločitvi iz sestava „Hidro-inženjering" in o priključitvi k Pionir-ju. Verjetno pa ima tudi
ona več želez v ognju in išče najprimernejšega ponudnika za pripojitev. V naših TOZD bi moral biti skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju sprejet sklep o njeni pripojitvi. To pa je pristojnost zborov delavcev, ki bodo torej imeli zadnjo in odločujočo besedo.
MARKO SVETINA.
dipl. iur.
Kaj bo s terenskim dodatkom ?
Terenski dodatek, ki ga prejemajo delavci gradbene operative se pojmuje kot nadomestilo za večje materialne stroške delavca pri delu na terenu in zaradi težjih življenjskih razmer, v katerih delajo gradbeni delavci. Po dosedanjih tolmačenjih je teren predstavljalo terensko delo, ki se pretežno opravlja na gradbišču. Že na posvetovanju o delitvi dohodka in OD, ki je bilo letos maja v Portorožu, pa je pravna komisija izvršnega odbora komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov zavzela v ^vezi z izplačevanjem terenskega dodatka v gradbeni operativi na-slednje stališče:
„Terenski dodatek je nadomestilo za povečane materialne stroške za delo in prebivanje na terenu kot tudi nadomestilo za neugodne pogoje bivanja na terenu (na primer delovišča izven naseljenih krajev).
Terenski dokatek se izplačuje v primeru, da sta organizirana prehrana in prenočišče na terenu (vendar ne brezplačno). V nasprotnem primeru se delo in prebivanje
na terenu smatrata za službeno potovanje .
Do terenskega dodatka so opravičeni delavci na terenskem delu od prvega dne takega dela.
Pogoj za izplačilo terenskega dodatka je. da se pojavijo večji materialni stroški v zvezi z bivanjem na terenu. Tak pogoj nastane, če je delavec napoten na delo zunaj sedeža organizacije združenega dela — kjer je njegovo delovno mesto — in zunaj njegovega stalnega oziroma začasnega bivališča. Do terenskega dodatka ni opravičen delavec, ki se s terenskega dela vsak dan vrača."
Če pazljivo preberemo mnenje komisije, lahko ugotovimo, da bo večina gradbenih delavcev ob terenski dodatek, če bo to mnenje upoštevano in vgrajeno v sindikalno listo za leto 1976, kajti potem ne bi prejemali terenskega dodatka niti delavci, ki sicer stanujejo v samskih domovih ali delavskih naseljih v kraju, kjer je sedež TOZD in v istem kraju tudi delajo in se vsak dan vračajo. Prav sedaj pote-
kajo priprave za dopolnitev sindikalne liste za leto 1976. V samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejenje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu je vprašanje terenskega dodatka urejeno tako, da se terenski dodatek izplačuje zaradi večjih materialnih stroškov delavcev, ki nastajajo zaradi dela na terenu, s tem, da teren predstavlja terensko delo, ki se pretežno opravlja na gradbišču. Za letošnje leto torej imamo izplačevanje terenskega dodatka v podjetju urejeno v skladu s samoupravni-m sporazumom in torej po našem mnenju zakonito, saj imajo samoupravna določila zakonito veljavo. Če pa se bo vprašanje terenskega dodatka v sindikalni listi drugače uredilo, potem bo temu treba prilagoditi tudi naš samoupravni sporazum v gradbeništvu. Nedvomno bi drugačna ureditev izplačevanja terenskega dodatka, kot je sedaj, povzročila mnogo hude krvi med gradbenimi delavci. Mnenja smo, da bi bila s tem gradbenim delavcem tudi storjena velika krivica.
Glede na to tudi skupna komisija za samoupravni sporazum v gradbeništvu, ki je imela sejo pred kratkim, ni reagirala na mnenje zgoraj omenjene komisije glede drugačne ureditve terenskega dodatka in glede tega vprašanja ni poslala nikakršnih pripomb za spremembo sindikalne liste v zvezi s terenskim dodatkom. Res jaa je, da se Vprašanje upravičenosti’ ali neupravičenosti izplačevanja terenskega dodatka v gradbeni operativi postavlja na dnevni red že celo vrsto let in na nas letijo tudi pogoste bolj ali manj utemeljene kritike iz drugih ne-gradbenih panog gospodarstva. Zato bi bilo vsekakor prav, da se vprašanje terenskega dodatka enkrat za vselej reši, tako, da se ne bo ponovno postavljalo na dnevni red.
Menim, da bi morale pri tem predvsem odigrati odločilno vlogo sindikalne organizacije v gradbenih TOZD in preko njih republiški odbor sindikata gradbenih delavcev.
MARKO SVETINA, dipl. iur.
Učenci in štipendisti v 1975/76
Z novim šolskim letom se je Pionirju pridružila, lahko rečemo, vrsta mladih, ki so stopili v učno razmerje ali so postali štipendisti in se bodo v bližnji prihodnosti aktivno vključili v proizvodnjo.
V učno razmerje je bilo sprejetih 82 učencev, in sicer: 30 zidarske stroke 18 tesarske, 10 železo-krivske, 10 avtomehaniške, 8 ključavničarske, 2 sta se odločila za obratovnega elektrikarja, 1 za avto-elektrikarja, 2 za avtokleparja in 1 za avtoličarja. Razveseljivo je to, da smo v letošnjem šolskem letu sprejeli v uk za zidarja približno 75 % slovenskih učencev, doma iz bližnje okolice. V letih nazaj je bil procent precej nižji, in sicer cca 30 — 40$. Kaže, da postaja poklic interesantnejši, verjetno pa so učence pritegnili dobri učni pogoji. saj učenci poleg tega, da jim krijemo vse oskrbne stroške za časa šolanja na gradbenem šolskem centru v Ljubljani, dobijo tudi vse šolske potrebščine. Tudi v prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več skrbi propagandi za gradbeniške poklice med mladino in tako počasi spreminjati strukturo učencev. Z goto-
vostjo trdimo, da imajo učenci iz bližnjega področja boljše delovne in učne navade; ne zamujajo na delo, imajo manj neopravičenih izostankov ter njihov uspeh pri delu je večji. Tudi, ko se odločijo za poklic, svojo odločitev zelo redko spremenijo, nasprotno pa je pri učencih, ki so prišli iz oddaljenejših krajev, na primer iz Bosne. V letošnjem šolskem letu je bilo sprejetih v učno razmerje za tesarski, zidarski in železokrivski poklic 7,3 'Zc Bosancev od skupno 82 sprejetih učencev. Vendar so vsi, razen enega, podjetje že v prvem tednu učne dobe zapustili. Učenci se izgovarjajo, da ne razumejo jezika, v več primerih pa jih moti trda disciplina. Ta fluktuacija je vezana z velikimi stroški, saj so bili vsi ti učenci zdravniško pregledani, po več dni so prenočevali in se hranili bodisi v našem samskem domu ali pa v GŠC Ljubljana, prejeli so zaščitna sredstva ter delovno orodje -kar pa so le redki pred odhodom vrnili. Jasno je, da učence terjamo za povrnitev stroškov, vendar le v redkih primerih uspemo.
Omeniti je potrebno, da je ime
Betonski montažni element snemajo v Tovarni TOGREL v Krškem iz kalupa
Letošnje majsko sonce je bilo zelo vroče, zato ni nič čudnega, če so delavci na gradbišču BS—3 med malico poiskali senco pod zasilno streho
„Pionir" poznano daleč preko meja Slovenije in da smo dobili ogromno število ponudb za sprejem v učno razmerje s področja severne Hrvatske ter Bosne in iz osrčja Bosne.
Štipendije, ki smo jih razpisali za šolsko leto 1975/76 še niso v celoti podeljene. Proste so ostale za dijake gradbenih tehniških šol ter študente v višjih letnikih na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Podeljenih je bilo 5 štipendij za študij na FAGG —
I.	letnik, 2 štipendiji na višji tehnični gradbeni šoli Maribor, 3 štipendije na ekonomski srednji šoli ter 11 štipendij na gradbeni tehnični šoli.
Vsi tisti, ki so letos sklenili posojilne pogodbe, bodo dobivali štipendije po novem samoupravnem sporazumu o štipendiranju. Podjetje se je obvezalo, da bo od 1. januarja 1975 dalje združevalo sredstva v občinski sklad, in sicer 0,5 rZ od bruto osebnih dohodkov, kar po lanskoletni oceni znese 840.000,00 din. Tako podjetje podeljuje samo kadrovski del štipendije, razliko do življenjskih stroškov (1.650,00 din) pa dobijo učenci izplačano iz skupnega občinskega sklada. Seveda je ta višina socialnega dela štipendije odvisna od socialnega stanja štipendista.
GRABLR VLASTA, dipl. psih.
V času od 11.9. 1975 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitoiji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD — građeni sektor Novo mesto
—	z Vojno pošto Ljubljana za objekt: „Tehničke radionice i akumulatorska stanica" — investicijska vrednost 9,884.107,- din;
—	z Republiško skupnostjo za ce-
••••••••••••••••••••••••••
ste Ljubljana, za gradnjo mostu čez Krko v Novem mestu — investicijska	vrednost
9,342.702,- din;
-	s podjetjem „ŽITO" Ljubljana
za dodatna dela na objektu: Skladišče v Novem mestu in objektu: Pekarna Črnomelj — investicijska	vrednost
3,018.663,- din;
-	s Tovarno farmacevtskih in kem.
izdelkov „KRKA" Novo mesto, za dodatna dela na objektih — investicijska	vrednost
6,187.072,-din;
TOZD - gradbeni sektor Krško
-	s Stanovanjskim in komunalnim podjetjem Brežice, za dodatna dela na objektu: Telovadnica Brežice — investicijska vrednost 1,615.420,-din;
-	s podjetjem „ŽITO" Ljubljana za dodatna dela pri gradnji skladišča - investicijska vrednost 3,099.951.- din;
-	s Splošnim mizarstvom Krško, za gradnjo nove mizarske delavnice - investicijska vrednost 8,790.666,— din;
Direktorico finančne službe tov. Anico Jazbec smo prosili za razgovor o stanju konec avgusta letos in o nalogah, ki so pred nami. V odgovorih na vprašanja je povedala veliko za vse nas pomembnih stvari ter dala več dragocenih opozoril, ki jih bomo morali kar se da skrbno upoštevati do konca leta. Iz odgovorov, ki smo jih dobili pa vejeta predvsem dve osnovni nalogi: varčevanje moramo upoštevati povsod in pod vsako ceno in pa: plan, ki smo ga sprejeli za 1975. moramo pod vsako ceno doseči.
1.	vprašanje: — V Biltenu smo v prejšnji številki poročali o polletnem uspehu, ki je bil nad pričakovanja dober in opozorili, da nas to ne sme zanesti in, da uspeha ne smemo precenjevati. Ker bo, preden bo na voljo podobno gradivo o
zultate, torej takšne, ki zajemajo ves čas od začetka leta. V njih niso zapopadeni vplivi nedovršene proizvodnje, izrednih dohodkov in razhoda, ni torej zajeto tisto, kar se odraža v rezultatu poslovanja in se pokaže v poslovnih poročilih ob tromesečjih. Kljub temu pa nam mesečni obračuni dajo verno sliko stvarne proizvodnje in obračuna stroškov.
Ko ocenjujemo uspeh, ki smo ga dosegli v prvih osmih mesecih leta, lahko tudi tokrat rečemo, da je uspeh zadovoljiv. Slika, ki jo je pokazal mesečni obračun za julij, je bila nekoliko slabša. Uspeh ob koncu avgusta je zadovoljiv zlasti gledano s stališča celotnega podjetja, med tem ko je v nekaterih TOZD slabše. Vse te ocene se nanašajo na doseženi uspeh v primerjavi s planom. K boljši predstavi
Direktorica Finančne službe Anica Jazbec
prvem devetmesečju, poteklo še nekaj časa, bi Vas v začetku razgovora prosili za oceno uspeha, ki smo ga dosegli ob koncu avgusta letos?
Odgovor: — Po mesecih med posameznimi tromesečji so nam na voljo mesečni obračuni, ki obravnavajo samo skupne proizvodne re-
nam bo pomagal ta tabelarni prikaz, ki kaže doseženo stopnjo pokritja III, stopnjo pokritja, ki bi jo morali doseči po planu in indeks. Stopnja pokritja III je odstotek tistega, kar nam je ostalo po obračunu vseh stroškov v primerjavi s celotno vrednostjo, ki smo jo ustvarili.
TOZD	Stopnja pokritja III de I. do VH. 1975 Dosežena planska	Indeks		
Gradb. sekt. Novo mesto	6,7	5,6	119
Gradb. sekt. Ljubljana	2,5	5,4	46
Gradb. sektor Krško	5,3	5,6	94
Gradb. sektor Zagreb	4,1	1.6	-
Mehansko kovinski obrat	15,6	13,4	116
Strojno prometni obrat	21,2	,6,1	344
Lesni obrat	17.4	11,2	155
Togrel	9,7	12,4	78
Projektivni biro	15,9	20,3	78
OZD PIONIR	7.0	6,1	115
Stvarno sliko uspešnosti gospo- bo dal šele devetmesečni obračun, darjenja v obdobju do konec sep- Naj dodam, da mesečni obračuni v tembra in poslovnega uspeha, ki
smo ga v tem obdobju dosegli, nam	(Nadalj. na nasl. strani)
vrtenje 0 -> 80 ob/min vožnja po tiru 25 m/min hitrost mačka 0-80 m/min Instalirana el. moč 50 kW Teža žerjavne konstrukcije (do h = 51,5 ml / = 46 ton Skupna teža žerjava (do h =51,5 ml)_v obratovanju 98 ton
Žerjav lahko obratuje v različnih verzijah, od tu tudi njegova prednost:
1.	varianta, kot klasični žerjav na žerjavni progi (samohoden do h = 51,5 ml naprej sidran)
2.	varianta — kot stacionarni s stolpom, ki se podaljšuje z vložki višine h = 2,3 ml
višina s sidranjem preko 100 ml
3.	varianta kot plezalni žerjav (Kletten kran) ki pride v poštev pri gradnji višjih objektov.
/T"
NOVI
STROJI
F
VRTLJIVI STOLPNI GRADBENI ŽERJAV POTAIN 647 G /DM
V skladu z investicijskim programom 1974/75 smo v I. polletju 1975 kupili sodobne žerjave Potain 647G/DM.
f	-
Nosilnost:
Na koncu roke z ročico Na koncu roke z ročico Na koncu roke z ročico Na koncu roke z ročico
42 ml 39 ml 36 ml 30 ml
1500 kg 1900 kg 2400 kg 3200 kg
Žerjav spada po svojih tehničnih karakteristikah v nad 60 ton/m-variantne izvedbe. Konstrukcija in izvedba dvižnih in ostalih mehanizmov pa ga uvršča med najsodobnejše, kakršne še trenutno ne nudijo domači proizvajalci gradbene opreme.
Tehnični podatki:
Višina: Dvigalo je samohodno do 51,5 ml po žerjavni progi, medosne razdalje 4500 mm, z možnostjo vožnje v krivinah. Za delo v večjih višinah (tudi preko 100 ml) mora žerjav biti sidran.
Dolžina ročice: variantno se lahko montira ročica s dosegom 42 ml, 39 ml, 36 ml in 30 ml
Delovne hitrosti:
Dvig 0 -*■ 80 m/min
Stolpna konstrukcija se podaljšuje z blokom 2,3 ml, vgradnja pa je enostavna in hitra.
Žerjav ima poleg navedenih karakteristik še razne druge tehnične variante in izvedbe, ki so specifične za posamezno uporabo (na primer „fina" nastavitev pri spuščanju bremena, večja hitrost, dvosto-penska v slučaju gradnje višjih objektov, izpopolnjene varnostne naprave za delo v vetru, dvojni maček, dvojni plašč za dvižno vitlo itd.).
Iz navedenega je razvidno, da je žerjav zelo prikladen za industrijsko gradnjo stanovanj s tunelskimi opaži.
Žerjav je mogoče montirati tako kot ostala podobna dvigala (Rischier, Liebherr) z 20-tonskim avtodvigalom.
Varčevanje in plan pod vsako ceno!
(Prenos s prejš. strani)
pokazateljih, ki jih nudijo zelo nihajo in zlasti v TOZD gradbene operative ne pokažejo dovolj trdne slike iz raznoraznih vzrokov in vplivov. Kot primer lahko navedem že omenjeni obračun za obdobje do konec julija, ki je bil tako slab. da večina delavcev, ki so plačani tudi iz naslova stimulacije, niso prejeli stimulacije za mesec julij.
Naše napore bi morali usmeriti v obračun za prvo devetmesečje. ker iz dolgoletnih izkušenj vemo. daje devetmesečni uspeh dokaj trdna osnova za oceno tistega kar bomo dosegli do konec leta.
2.	vprašanje: - V podjetju smo sprejeli program varčevanja, ki so ga potrdili samoupravni organi in politične organizacije, o njem pa so razpravljali tudi delavci na zborih. Prepričani smo,da bi ob številnih podatkih, ki so Vam dosegljivi, lahko k temu, kar je bilo že izrečenega o varčevanju. Vi lahko dodali še marsikaj tehtnega in upoštevanja vrednega in Vas prosimo, da poveste še kaj o tem!
Odgovor:	- Sprejeti program
varčevanja bi morali vsi v kolektivu imeti nenehno pred očmi in ga upoštevati na vsakem koraku. Uresničili ga bomo le z enotnim, povezanim delom vseh nas in s skupnimi napori. Ker že vprašujete. bi se rada pomudila ob dveh zelo pomembnih zadevah varčevanja. ki sta zajeti v 4. točki sprejetega programa, ki govori o osnovah varčevanja. Zadržala se bom ob stroških in rednem obračunu, ter dodala nekaj stvari, ki bi lahko v veliki meri pripomogle k boljšemu uspehu gospodarjenja ne samo za letos ampak tudi v prihodnje, v daljšem razdobju.
Če se ustavimo pri stroških, na primer pri direktnih stroških, ki so neposredni stroški objekta, proizvoda ali storitve. Velike prihranke bi lahko dosegli s smotrnejšim gospodarjenjem z lesom in z racionalnejšo izrabo transportnih sredstev. Naj naveden primer: notranji prevozi med gradbišči so v stroških zelo visoka postavka, ki bi se jo zagotovo dalo znižati s skrbnejšo pripravo dela. Sposojnine za stroje so zelo visoka postavka v strukturi cene in bi z boljšim gospodarjenjem lahko prihranili velike denarje. Naj omenim še redno vzdrževanje strojev s katerim lahko preprečimo mnoge lome in okvare in spet veliko prihranimo. To je samo nekaj primerov konkretizacije varčevanja.
Izraba delovnega časa je drug takšen primer, saj vse izgubljene ure, ki jih plačujemo niso registrirane: v mislih imam razne zastoje, ki so posledica slabo organiziranega dovoza materiala ali zamude v
dobavi strojev, ki so lahko posledica nepravilne razporeditve delavcev, premikov delavcev na druga gradbišča in podobno. Pri režiji gradbišč, obratov, uprave TOZD in DSSS je še veliko rezerv, ki so neizrabljene. so pa posledica naše lagodnosti pri poslovanju s katerim ustvarjamo stroške, ki bi se jim morda lahko izognili le z malce več pazljivosti.
Kar se tiče obračuna proizvodnje. je ta po mojem mišljenju zelo pomemben in imamo ob njem še celo kopico ne dovolj dodelanih stvari. Pri obračunu za 7. mesec smo lahko ugotovili, da je izdelan zelo neredno. Res je. da je bil ta obračun delan v obdobju dopustov, vendar pa je delo delo in dopusti ne bi smeli v tolikšni meri vplivati na obračun, kot je bilo to v juliju. Julijski obračun pa je še celo padel v obdobje, ko smo že sprejeli program varčevanja in v njem posebej opozorili na velik pomen obračuna. Zavedati bi se morali. da zaradi nerednega obračuna lahko nastopijo zelo težke posledice: zavoljo tega je lahko poslovni uspeh TOZD nerealno prikazan, vse odločitve, kijih sprejmemo na osnovi takšnega nerealnega obračuna pa imajo lahko zelo hude posledice.
Nepravilno obračunana dela so vzrok, zaradi katerega nam investitorji zavračajo izstavljene situacije, velikokrat zaradi malenkosti. Posledica so zamude v plačilih in to. da ležijo naša sredstva zamrznjena v objektu, saj dobimo v takšnem primeru naše delo ali stroške plačane pozneje, kot bi jih sicer.
Naslednja napaka je zavlačevanje končnih obračunov. Razen pravkar naštetih posledic povzroča takšno zavlačevanje škodo tudi s tem, ker se podaljša garancijska doba in se stroški popravil, kijih moramo opraviti, povečajo zaradi podaljšanja garancijske dobe. To kar sem naštela je samo drobec v celotnem sklopu naših prizadevanj za varčevanje in vsak član kolektiva
bi moral v svojem okolju in na svojem delovnem mestu razmišljati v tej smeri, ter iskati poti, po katerih bo varčeval.
3.	vprašanje: — Tudi slovensko gospodarstvo in naše tu na Dolenjskem, ki mu je likvidnost dolga leta prizanašala, je letos prišlo močno pod njen udar. Povejte prosimo, kako je z likvidnostjo pri Pionirju in kako v posameznih TOZD?
Odgovor: — Pionir, v mislih imam celotno OZD, velikih težav z likvidnostjo doslej ni imel in jih tudi za zdaj nima. Kot je znano smo z delitveno bilanco ob ustanovitvi TOZD ustvarili pogoje, da vsaka TOZD sicer posluje v sklopu združenih sredstev, vendar samostojno in se za vsako TOZD vodi interni žiro račun. Pri tem ugotavljamo, da so nekatere TOZD gradbene operative, že vse leto. povedano v bančnem jeziku, blokirane, ker izkazujejo na svojem internem žiro računu nenehni minus.
Vzroki za pomanjkanje sredstev v prizadetih TOZD so v glavnem posledica gradnje za trg in nedovršene proizvodnje in posledica nekaterih nerešenih težav z investitorji.
V teh primerih pomagamo prizadetim TOZD s posojili iz združenih sredstev v okviru solidarnosti v OZD. vendar pa je za takšno posojilo treba plačati obresti, ki so sicer nižje kot običajne bančne, kljub temu pa predstavljajo dodatni strošek za TOZD. ki je prisiljena najemati takšno posojilo. Prva skrb prizadetih TOZD bi zato morala biti. da spravijo svoje finančno poslovanje v normalne okvire, kar pomeni. da si morajo ustvariti svoja obratna sredstva. Zagotoviti si morajo življenje brez posojil, ker pravilnik o medsebojnem financiranju takšnim TOZD onemogoča redno plačevanje svojih obveznosti in po daljšem času lahko to povzroči tudi motnje v normalnem poslovanju, oziroma pri plačevanju obveznosti vseh vrst.
4.	vprašanje: — Če ob koncu razgovora potegnemo črto in se nato. ko smo se seznanili z zdajšnjim stanjem, vprašamo, kaj se nam obeta v prihodnjih mesecih in kako naj bi zaključili poslovno leto, ter v kaj naj bi bili usmerjeni naši največji napori, kako bi odgovorili na to vprašanje?
Odgovor: — Po oceni, ki jo lahko dam zdaj, bi zatrdila, da bomo planske naloge do konec leta uresničili, v nekaterih TOZD pa tudi presegli. Pri tem bi rada poudarila, da bi vsa prizadevanja morala iti v to smer, da bi tiste TOZD, ki se borijo z doseganjem planskih obveznosti že doslej, morale vse moči napreči v to. da bi plan vsaj dosegle, saj so vse TOZD svoje plane sprejele na zborih delavcev. Pri tem bi rada opozorila, daje to, kar smo si naložili s planom najmanj, kar moramo doseči, ker so obveznosti do dobička, kot jih plan zastavlja minimalne. Če hočemo zadovoljiti potrebe družbe in potrebe TOZD glede investicij, glede družbenega standarda in na koncu tudi glede osebnih dohodkov, je najmanj, kar mora vsaka TOZD doseči, to da uresniči plan. Neuresničeni plan namreč pomeni, da bo dobiček manjši kot bi moral biti in da ne bo mogoče pokriti vsega prej naštetega.
Pred očmi moramo imeti, da so obveznosti, ki jih sprejemamo s samoupravnimi sporazumi dejansko obveznosti do družbe. Prav zaradi tega pa dobiček, ki ga ustvarjamo v podjetju ni dohodkovna kategorija samo za podjetje, ampak je dohodkovna kategorija do vse družbe. Ker dobiček, kot smo si ga zastavili s planom, kot vidimo pri obračunih, nc pokriva niti zalog, ki jih imamo, kje še pa so vse ostale naloge v zvezi z družbenim standardom in osebnimi potrebami, ki jih pokrivamo in zadovoljujemo iz dobi-čkat moramo biti do skrajnosti resni. Se enkrat poudarjam, da je prav zato uresničenje plana najmanj, kar moramo doseči!
Razkladanje in postavljanje TOGREL montažnih elementov za skladiščni aneks v Tovarni Celuloze v Kr Scem
V Slavonskem Brodu nas občudujejo!
Nekaj manj kot dve tretjini avtomobilske ceste od Zagreba do Beograda je treba prevoziti preden si v Slavonskem Brodu. Iz Novega mesta do Zagreba je 70 km po dobri avto cesti, nato je treba odpisati najmanj 20 minut za vožnjo skozi Zagreb, potem pa se začne avto cesta proti Beogradu. Avto cesta v pravem pomenu besede to ni. Na
vsakem križpotju moraš biti za volanom čuječ, saj od Zagreba dalje ni nadvozov ampak so vsa križanja speljana v ravnini ceste. Za Novsko je treba računati tudi na to, da se bo z leve ali z desne pripodila čez cesto kakšna konjska vprega ali traktor, da boš iznenada zašel v nepregledno čredo ovac, ki prečkajo cesto in podobno. Vsega tega ne omenjamo kot zanimivost pač pa zato, ker so na vse te nevarnosti morali računati naši vozniki, ko so na gradbišče v Slavonskem Brodu vozili material in strojno opremo.
Za vstop v Slavonski Brod sta na voljo dva odcepa: prvi, ki je tako neugleden, da ga zlahka prezreš, pa je za tistega, ki prihaja v Slavonski Brod prvič, in kraja ne pozna, boljši, ker ga pripelje naravnost v mesto, in drugi, kije glede tega nekoliko slabši, njegovo vozišče pa zato širše. Mi smo zavili po prvem odcepu in čakali, kdaj bomo zagledali visoke mestne stavbe, pa zaman. Ob cesti so na vsako stran nizke hiše z vrtički in nič drugega. Ko smo že malo zašli, smo povprašali za Pionirjevo gradbišče. Bili smo presenečeni, ko so nam takoj -razložili kje j^.„gde grade Sloven-ci“ kot so rekli. Samo še enkrat smo malo zašli na nekem križišču in že smo vozili ob tovarni „Djuro Djakovič11, nato pa zagledali Togrel dvorano, ob njej IMV prikolico in lesenjačo za nastanitev delavcev.
Komajda smo se dobro razgledali, če smo na pravem gradbišču ni bilo treba povpraševati, saj je bila pred nami velika Togrel dvorana v vsej svoji razsežnosti in napisna tabla, ki je povedala, da gradi tu Pionir, že se je pripeljal s kombijem vodja gradbišča, gradbeni tehnik Jože Strnad. V IMV prikolici, v
kateri je bila nameščena zasilna pisarna vodstva gradbišča je nato stekel pogovor, v katerem je Jože Strnad povedal:
— Investitor gradnje je Trgovsko podjetje Brod Slavonski Brod, v Togrel dvoranah v skupni izmeri
10.000	m2 bodo skladišča za to trgovsko podjetje, v aneksu ki je potegnjen ob širini vseh treh dvoran pa bodo upravni prostori. Investicijska vrednost naših del je
9.460.000	dinarjev. Temelje za stebre je opravilo Podjetje za ceste Slavonski Brod, mi pa smo postavili samo Togrel konstrukcijo. Vsa ostala dela bo investitor oddal drugim.
Prve stebre smo postavili 10. julija letos, 23. septembra pa predajamo končani objekt. Na gradbišču smo imeli povprečno 16 delavcev skozi tri tedne, v preostalem času pa od 8 do 10 delavcev. V to število so všteti tudi tisti iz Togrel skupin. Od strojev smo imeli ves čas eno Potein dvigalo, drugo takšno dvigalo smo dobili v pomoč za 3 tedne, razen tega pa smo uporabljali še avtodvigalo Colles.
S pogodbo dogovorjena dela smo opravili nekaj dni pred rokom. Če bi dobava materiala iz Togrela v Novi Gorici potekala boljše, v mislih imam predvsem korita in krovne ter stropne plošče za aneks, bi
lahko dela končali še 10 dni preje kot smo jih.
Že takoj v začetku smo imeli največ težav s slabo tamponsko podlago v dvoranah, zaradi katere je bil dovoz Togrel elementov med montažo oviran. Vozila so se zaradi močvirnatega terena ugrezala. Težavo smo reševali tako, da smo kamijone šlepali v notranjosti dvoran s Tatro, ki jo je oskrbel investitor.
Med gradnjo nam je zmanjkovalo betona, ki nam ga je dobavljal Vladimir Gortan. Pri tem nam je pomagalo tukajšnje	gradbeno
podjetje Gradjevinar	Slavonski
Brod, ki nam je prodajalo manjkajoče količine.
Nadzor gradnje je opravljal Projektivni biro Slavonski brod, s katerim ni bilo nobenih težav, ker je bila konstrukcija dobro rešena, čeprav si investitor ni bil dovolj na jasnem, kaj mora po pogodbi narediti Pionir in kaj drugi.
Montaža je potekala zelo dobro, saj smo stebre za površino dvoran v izmeri 10.000 m2 postavili v 7 dneh. Enako hitro je šla montaža strešne konstrukcije in obe brigadi, ona Fadila Serajliča in Marjana Ogulina zaslužita vso pohvalo. Medtem ko sta bila omenjena dva brigadirja odsotna, sta brigadi uspešno vodila Martin Rangus in
Alojz Ajdič. Dokaz, da so brigade dobro delale je podatek, da so bila vsa dela opravljena v akordu, povprečje akordnega presežka, ki smo ga ustvarili pa je od 43 do 45 odstotkov.
Kot ste sami videli, smo za nastanitev delavcev postavili lesenjačo Jelovica, pisarna gradbišča pa je v tej IMV prikolici Adria.
Tudi varčevanja smo se resno lotili, tako kot nam je to naložil program varčevanja, ki smo ga v podjetju sprejeli. O tem programu in o vseh samoupravnih odlokih, ki so bili v tem času sprejeti in dostavljeni na gradbišče, smo razpravljali na zborih in hkrati sprejemali ustrezne sklepe. O sklepih, ki smo jih sprejeli smo sproti obveščali splošno službo TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Ko smo razpravljali o programu varčevanja, smo svoj lasten program na gradbišču izoblikovali tako, da smo varčevali z dobrim in zavestnim delom. da ni nihče lenaril, da smo ves material kar smo ga uporabljali, rabili kar se da smotrno in tako zmanjšali stroške. Ves čas gradnje nismo imeli niti enega izostanka in niti enega bolniškega, razen dveh primerov odhoda na redni letni dopust, kamor sta odšla delavca, ki sta imela odobren dopust v počit-
(Nadalj. na nasl. str.)
Pogled na dvoetažno čelno stran Togrel skladišč v Slavonskem Brodu, na kateri štiri vzporedno postavljene Togrel dvorane povezuje aneks namenjen upravnim prostorom
V Slavonskem Brodu nas občudujejo!
(Prenos s prejš. strani >
niškem domu podjetja po planu. Objekt smo končali pred rokom in smo tudi s tem privarčevali podjetju in sebi nekaj denarja.
Nekaj težav nam je med gradnjo povzročila trafo postaja, kije stala tu že od prej, tik ob novem objektu, ter zračni električni vod visoke napetosti. Dosegli smo, da so električni zračni vod primerno izolirali. krovne plošče aneksa pa smo morali, zaradi stavbe trafopostaje prilagoditi. Podjetje Elektro Slavonija TOZD Slavonski Brod nam je zelo hitro naredilo priključek na omrežje za naše potrebe in vse običajne formalnosti, ki so zvezane s tem in tudi sam priključek, vse to je bilo urejeno v enem samem dnevu. Pitne vode v bližini gradbišča ni bilo. zato smo vodo napeljali iz bližnje stavbe.
Krovska in kleparska dela na stavbi je opravilo podjetje Izolater iz Zagreba v pogodbenih rokih in kvalitetno. Ko smo začeli z montažo stebrov nosilcev in strešne konstrukcije. prebivalci niso mogli verjeti. da lahko tako velik gradbeni
objekt raste tako hitro. Ob gradbišču je bilo vedno veliko radovednežev, ki so stali, gledali in opazovali ter se čudili. Celo gradbinci iz tukajšnjega gradbenega podjetja Gradjevinar. so težko verjeli, da je to mogoče. Naše delo so pozorno
Pehvala
našim brigadirjem
Od Občinske konference ZSMS Novo mesto smo prejeli pismeno zahvalo za udeležbo mladincev Pionirja na letošnjih mladinskih delovnih akcijah in javno zahvalo za njihovo prizadevanje na teh akcijah. Naši mladinci Isliab Imamovič, Bojan Putrih. Marjan Šekoranja in Junuz Hasagič so sodelovali na republiški mladinski delovni akciji „Suha Krajina 75“, mladinci Jure Špehar, Junuz Hasagič, Ishab Ima-movič in Petar Medič pa na republiški mladinski delovni akciji ..Brkini 75“. Naštetim mladincem za njihovo delo in k pohvali, ki so jo prejeli, naše iskrene čestitke!
Transformator, ki ga vidite na sliki je pri gradnji v Slavonskem Brodu precej nagajal, ker je stal tako tik ob na novo projektiranih Togrel skladiščih, da so morali krovne plošče aneksa prilagajati tej stavbi
spremljala tudi sredstva javnega obveščanja: o začetku gradnje in o njenem poteku je večkrat zelo po hvalno poročal Brodski list, tukaj šnje glasilo. O našem delu in grad bišču je poročal tudi list Zagreba čke vječernje novosti, ki so pouda rile, da takšne gradnje še niso vide li, nadvse pohvalno so ocenili hi trost gradnje in poudarili, da potek zagotavlja, da bo objekt dograjen v roku in da bo Trgovsko podjetje Brod Slavonski Brod dobilo prepotrebne skladiščne prostore, za oskrbo trga v Slavonskem Brodu in v okolici.
O naši gradnji sta poročala tudi RTV in Radio Ljubljana, kar lahko smatramo kot dokaz velike pozornosti, ki je je bila deležna naša gradnja. RTV in Radio Ljubljana sta žal narobe poročala, da gradimo avtobusno postajo v Slavonskem Brodu.
Med gradnjo smo imeli več obiskov in ogledov. Gradbišče in potek montaže so si ogledali poslovni sodelavci investitorja iz Kragujevca, iz Novega Sada, ter iz Lesne industrije Slavonija Slavonski Brod. Vsi ti obiskovalci so se zelo zanimali za Togrel gradnjo, povpraševali o njej in bili zlasti začudeni nad tem, kako hitro poteka. Vse to naštevam zato, ker nas veliko zanimanje obvezuje, da bi pri Pionirju tukajšnje tržišče bolj raziskali.
V prihodnjih dneh se selimo na novo gradbišče tu v Slavonskem Brodu, na Togrel dvorano v izmeri 2400 m2, ki jo bomo zgradili za potrebe Steklarskega in steklobru-saškega podjetja Staklo. Slavonski Brod. V enem mesecu bomo zgradili še to dvorano, tudi tokrat samo Togrel in tu zaenkrat končali.
živa kronikah
V času od 11. 9. do 15. 10. 1975 smo zabeležili naslednje kadrovske spremembe:
KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI:
Janez Bele, gradb. tehnik v TOZD gradb. >ektor Novo mesto, Jože Kastelic, gradb. tehnik v TOZD projektivni biro, Jože Muren, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Novo mesto, Vladimir Ražen. dipl. inž. strojništva v DSSS.
NA NOVO SO NASTOPILI DELO:
Jože Kranjc. Alojz Fink, Branko Škrubej, avtomehaniki v TOZD meh. kov. obrat, Slavko Selak, delavec v TOZD SPO, Fanika Peterle, kopirant v TOZD projektivni biro, Davorin Casparides, dipl. inž. gr. v TOZD gradb. sektor Zagreb.
IZ JLA SO SE VRNILI:
Anton Prus, avtoelektrikar v TOZD meh. kov. obrat.
V'JLA SO ODŠLI:
Ahrnet Hodžič, Branko Butko-vič, Omer Selimovič — vsi iz TOZD gradb. sektor Krško, Miha Colarič, Janez Šteblaj, Franc Lipo-glavšek, Božo Jekovič, Jožo Budi-mir, Ishak Ahmetovič in Redžo Okanovič — vsi iz TOZD gradb.
sektor Novo mesto, Jože Ličen in Karel Požek iz TOZD meh. kov. obrat, Kraljič Branko iz TOZD gradb. sektor Ljubljana.
NOVI ŠTIPENDISTI SO POSTALI:
FAGG - Marjan Knez, Milan Jamnik, Slavko Janežič, Marija Volk. VTŠ Maribor — Milan Čampa, Tomo Kovačič, Ekonomska fakulteta — Ervin Poredoš. Tatjana Kirar, VEKŠ Maribor — Jože Peterlin, GTŠ - Marjana Zaletel, Darko Homan, Jože Božič. Franc Zoran, Pavle Jenič, Karel Povše, Dušan Radešček, Jože Tisov, Bojan Saje, Mira Dragman, Slavko Mesojedec in Miroslav Miklavčič, ESS Vida Saje, Danica Miklič, Jožica Boben, Marija Pinterič.
V učno razmerje smo sprejeli 19 učencev tesarske stroke, 31 učencev zidarske stroke, 10 železokriv-cev, 1 avtoličarja, 2 obratovna elektrikarja, 1 avtoelektričarja, 8 ključavničarjev in 10 učencev avtomehanske stroke.
Novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej potekel in da bi se nato spet vrnili med nas, učencem, dijakom in študentom pa veliko uspeha pri šolanju oz. študiju.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3200 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.