\ \ / 225. Številka. Trat, v ponedeljek 14. novembra 1 SOS. Tečaj XXIII. ,,Edinost" izhaja dvakrat na dan, rar.nn nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob P. uri zjutraj. Naročnina x.n»4a : Obe izdanji na leto . . . gld. 21 •— Za samo večerno izdanje . 1SŽ-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino ^e plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. _ Na drobno ae prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Ktevilke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 9 nvČ. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdaje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Utv. «70. 4 nvč. T edinosti Je mo8! Oglasi ne računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. l'oHlann, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo nrednHtvu. Nefrankovani dopisi ne ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravnUtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpravnlStro, od-pravnIStro ln sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadstr. H ladajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konaorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie veati.) DunuJ 12. Proračunski '»dsck je nadaljeval specijalno razpravo o plačah državnih slug. Predlog poslanca dr. Verkuufa, naj bi se tudi pro-vizorični služabniki sprejeli pod ta zakon, se je odklonil s 23 proti 15 glasovom. Na to seje zaključila seja. Dunaj 12. Pododsek za banko in valuto je sprejel člen 11., tičoči se prehodnih določb glede sprejema plačil v gotovini, nadalje člena 4. in 114., tičoča sc zvišanja akcijskega kapitala, člena 102. in 84., tičoča se deleža obojnih državnih uprav na čistem dobičku banke, člen 103., tičoči se rezerve in penzijskega zaklada in člen 107., tičoči se evcntuvalnega prevzetja banke od strani obojestranskih vlad. S tem je resen bančni štatut. Dunaj 13. Cesar je [danes zjutraj dospel i/, < »»'»dolci na Dunaj. Dunaj 13. Danes zvečer dospe sem truplo velike vojvodinje Marije Antonije, katero pokopljejo jutri. Praga 12. »Prager Abendblatt« pripominja k demonstracijam v Pragi, da so iste nastale brez vsega vzroka in da so se jih udeležili nezreli fan-talini, ki so se vedli, kakor da demostrirajo iz političnih namenov. List so obrača do miroljubnih krogov, naj podpirajo oblasti, ki se trudijo, da bi vzdržale mir. CJen©ya 12. Preiskovalna komora je daues izrekla, naj se zaustavi preiskava proti onim anarhistom, ki so zaprti radi sokrivde na zl»>čiustvu Lucchenija. Monakovo 13. Vdova prestolonaslednika, Štefanija, je danes odpotovala v Regensburg. Carigrad 13. Danes so ostavili Kreto vsi turški častniki, uradniki iu vojaki, razveu onega malega šlevila, ki ostane se naprej na otoku. PODLISTEK. BARON IVICA •Spisal A. ŠENOA. Poslovenil Vefiealavov. Janko je zaprl premišljeno pokrov gorečej pipi in je shranil isto v žep. Na to je svojimi debelimi prstmi jel čudno motati smotko, kakor da bi premišljal o čem. Ponudil sem mu ognja. Vžgavši smotko je sel in naslonivši glavo na desno roko, začel praviti: »Vprašujete ine za mnogo,spoštovani gospod, za mnogo. To vam je cela knjiga, iu kruto žalostna knjiga. Stokrat sem pripovedoval vse to, leže sam v svoji sobici pri odprtem oknu, ko je svetil lepi mesec. Tega se ne pripoveduje vsakemur. Ljudje bo hudobni, brbljavci. Cemu stavljati svojo sramoto in žalost na jezik vsakogar ?! Kakšenkrat se spominjam tega, pa joj moji glavi! Napijem se, gospod, napijem se kakor čep. Hudo jo tedaj, hudo. Vse se mi medli prod očmi. Marsikatero noč sem radi tega prespal v vaši mestni hiši; niso me sicer prav lepo počastili vaši gospodje panduri. — A kako bi tudi ?! Razcapan sem. Uh! Ljudje so mi prisili marsikako krpo. Briga me! Ce si na svetu kakor Fartz 12. Neka dobro oblečena ženska je danes popoludne dvakrat ustrelila na preiskovalnega sodnika Boursv-ja in ga je ranila na levi čeljusti. Žena, katero so prijeli Jtakoj, je rekla, da se imenuje Hitnpie in da je stara 32 let. Dejala je, da se je hotela na sodniku maščevati, ker se je branil dati pravico njenemu očetu. Preiskovalnega sodnika s»> prevedli v njegovo stanovanje. Njegova rana ni smrtna. Kaneja 13. Ustaši so obljubili, da oddajo orožje, k»> pride princ Jurij Grški, katerega pričakujejo v kratkih dnevih. Prebivalstvo dela velike priprave za vsprejem. Havana 13. Dve kompaniji policijskih agentov sta se uprli, zahtevajoči, naj se jim da njihova plaču. Policiste so razorožili in jih zaklenili v kasarno, na kar je nastal zopet inir. Srcdcc 12. Sobranje je imelo v četrtek in včeraj več sej, v katerih je bilo posvetovanje o odgovoru na prestolni govor. Včeraj zvečer je govoril ministeroki predsednik Stojlov inje rekel med drugim: Mi smo v dobri in odkriti zvezi z vsemi državami. O obisku knežje dvojice v Romuniji se za to ni govorilo v prestolnem govoru, ker se je zgodilo to že v lanskem prestolnein govoru. Obiska na dunajskem dvoru se ni omenjalo vsled žalostnega dogodka, ki se je naključil eesarflki rodbini. Sprejem knežje rodbine v Rusiji je najbolji dokaz za izvrstno in odkrito razmerje, ki vlada med obema deželama. Trgovinske konvencije, ki so se sklenile z Avstro-Ogersko iu drugimi deželami, so na veliko korist Bulgariji. Govor je bil vsprejet z veliko pohvalo. Carigrad 13. Napituiea nemškega cesarja v Damasku, v kateri je naglašal, da 300 milijonov mohamedancev časti sultana kakor kalifa, je silno razveselila sultana, ki se je gorko zahvalil za cesarjeve besede. Pričakuje se, da razglašenje te napitnicc v turškem jeziku napravi velik u tis na mohamedanski svet in poviša upliv sultana. prst, naj le govorč, saj ne bode nikogar sram radi tebe. No, vi veste, kakšen je svet, vi ste meščanski gospod. Ali ne veste vsega. Ker — ste me že prijeli, povedati vam hočem vse. Pravijo mi »baron Ivica«. Vražja baronija, je-li? Prsti ji silijo iz opank, a gola kost ji je gosposka večerja. A ve-ste-li, zakaj mi pravijo tako? To vam je tisto. Sedaj .sem razcapan, pometam in polivam vaše ulice; to mi je kruh. Sedaj me nikdo ne gleda, a ako gleda kaka božja duša, kako zbiram travo po ulicah, misli si: »To je prava ničarija!« Drf, gospod, ničarija! Tako sedaj, ali nekdaj — in o tem so se inu zasvetile oči čudnim plamenom — ej, da ste me videli takrat! Prosim vas za malo ognja!« je nadalje vel bolj tiho, stiskaje med zobmi smotko — mej Bog, kakšen sem bil takrat! Vse se je rušilo po poti izpred mojega zelenca, a ni bilo plota, izza katerega bi ne gledala dekliška glava, kadar sem se vozil mimo na svojem štajerskem vozu. Bilo, prešlo, kdo pa praša za to? Ali dolenje, prokleto delenje je krivo na vsem. To vam je tisto.« Janko je potihnil za trenotek, sklonivši glavo žalostno; za tem je nadaljeval: Poglejte ono lepo hišo na drugem bregu ; od čvrste hrastovine je. Pravijo, da jo je gradil moj praded. Okolo hiše so lepa ograja, vrt in dalje vinograd. Kraj hiše lep hlev, a doli v jarku mlin na S severa.' i. Nepozabljeni Edvard Jeli nek je napisal na čelo svojemu »Slovanskemu sbomiku« geslo: »Poznejme se!« Da. Spoznavajmo se, toda samo ne površno, jednostransko, temveč vsestransko in temeljito. Mnogokrat sem že grajal, da smo mi Slovenci preveč sangvinični. Ne vem, smo-li dobili to od — Italijanov ali od koga drugega . . . Faktu m je, da se v momentu tako navdušujemo, da bi vse dali »za narod mili in ljubi dom«. Ko pa je poleglo navdušenje, pa ne damo navadno prav nič! Geslo velikega Palackega : Svt»ji k svemu — se v nas izušča tolikokrati, da je morajo čivkati že vrabci po strehah, a kolikokrat se vrši v resnici ?! Mi so napajamo germanskim duhom, naša mladina hiti v Gradec, Dunaj, Jnomost zajemat iz vira učenosti, mesto da bi hodila v Prago, Krakov, Lvov, Varšavo . . . Vsi hočemo biti klasično izobraženi. Realne vede puščamo v nemar. Koliko je slovenskih tehnikov na visokih šolah, koliko slovenskih slušateljev na rudarskih, gospodarskih, trgovskih akademijah ? Malo 1 Malo!! Saj tega ni potreba, ko n. pr. Nemec Mahr*) v Ljubljani lahko spravlja (mesto kakega Slovenca) one srbske, hrvatske in slovenske novce ! . . . Navdušujemo se . . . V tej navdušenosti pa mnogokrati no vemo, kaj delamo. Trije prvaki našo katoliško-narodne stranke so šli na Sušak, na skupščino stranke prava, kjer so izrekli svečano, *) Povdariti moramo uajprvo, tla se v »mogočem ne strinjamo z gospodom dopisnikom; »osebno se ne hi hoteli identifikovbti z sodbo g. dopisnika o vrednosti zgodovinskega prava v sedanjem gigantskem boju mej Slovanstvom in neslovaustvom. V mnogočem ima gosp. dopisnik prav. Ali gotovo je predmet, o katerem je govor tu. med najvaž-nejimi, tako, da je pač nujno potrebno, da se zbistrijo pojmi o njem, kar bode možno jedino le po primernih razpravah. Zato smo uverjeni, da je le koristno za stvar, ako prihaja v unSo javnost vsako menenje. Uredništvo. **) Trgovska Sola, nemška seveda! Op. pisca. dva kolesa iu gozdovi in polju in kaj jaz vera. To vam je bila moja baronija. Trideset in več oralov lepe zemlje, gospod, zemlje črne kakor »>glje, a fine kakor moka; vse to je bilo moje, vse! Sedaj ni več, kaj hočemo ? Tam me je rodila mati. lvru-šiei so bili sto iu več let mestni svobodnjaki. Tako vsaj govore pismeni ljudje, a tudi to dobro vem, da smo imeli v hiši kij) matere božje bistriške, ki je zmirom bil v naši družini in govorilo so je, »la je temu kipu preko sto let. Krušideva hiša je bila dobra, nikoli brez božjega blagoslova. Kakor da sreča ni hotela od nje. Najbrže jo zapisano nekje v vaših pismih v mestu, da je moj pokojni oče — B»»g daj lahko duši njegovi — bil kaprol v gardi, ko so tam onkraj Save stali Francozi. Vsega, rekel som, je bilo polno. Pšenice, debele, kakor da so jo golobje zbrali, vina, da uisi zmagal toliko posode, češpelj, de so se veje zvijale, zmirom molznih krav, prašiči s»» komaj hodili »»»I debelosti, a perutnine po dvorišču kakor mravlj. Moj oče, stari Krušid, je bil dober gospodar; no, to veste ! Kaj pa da! Ne veste, mladi ste! Težko da je pop, ki ga je zakopal, doživel vaš krst. Povedati hočem vani jaz, česar sc spominjam in kar so mi pravili sta-reji. Bode temu dvaintrideset let, da smo ga zakopali tam v kotu. Bil je človek po stari navadi, zdrav, močan. (Pride še.) da smo Slo venci za hrvatsko državno pravo! Ko je »Obzor« vprašal »Hrvuitko miitel«, priznava-li hrvatsko državno pravo, rim je ta odgovorila v članku »Da se razumijemo«. (1. broj 2* str.) »Vemo, da so Hrvati osnovali svojo samostalno državo že v osmem stoletju; vemo, da so jim do 1. 1102. vladali hrvatski kralji neodvisno od zapadnoga in vstopnega eesaistva; vemo, da ho 1. 1102. stopili v personalno unijo z Ogersko: vemo, da se je se le v XVI. stoletju, torej pod Habsburgovci, započela realna unija z Oger-sko; vemo, da so Hrvati 1. 1667 samostalno izbrali Halmburge za svoje vladarje; vemo, da so jim 1. 1721. samostalno priznali vladarsko pravo tudi za ženski rod; vemo, da so leta 171»0 sklopili najožjo unijo z Ogersko, ali da se tudi tedaj niso odrekli svoji državni samostalnosti; vemo, da sol. 1*48. faktično in pravno pretrgali vsako zvezo z Ogersko. »Poznamo in priznavamo torej historijsko hrvatsko državno pravo. »Nadalje vemo, da je poslanstvo oktroiranoga hrvatskega sabora 1. lHfiH. sklopilo državno pogodbo z istoitevilnim poslanstvom sabora oger-skega, tako, da je po tej pogodbi pravno Hrvatska popolnoma jednakopravna Ogerski (§ 1.—6. in $ 70. zak. 61. I. [XXX.] 1868.); vemo, da ima Hrvatska pravno svoj politični teritorij (JJ 59) izključno hrvatskim službenim jezikom na tem teritoriju (j? 50 in 57), ali vidimo, da je Hrvatska faktično madjarska pokrajina z široko avtonomijo, nad katero budnim očesom bedi »pouzdanik madjarske vlade«. »Pozitivno hrvatsko državno ptavo je samo na papi i ju. »Da pa pride h i s t o r i j k o hrvatsko državno pravo samo na papir kakor pozitivni zakon, treba biti Hrvatom jačim nego so Madjari. A to niso in tudi sami na morejo biti. »Poleg vsega tega pa hrvatsko državno pravo (niti historijsko, niti pozitivno) ne obsega niti Istre in prekodravskih Hrvatov, niti Slovencev, da ne spominjamo op rek, katere to pravo i z z i vi j e v Srbih. Hrvatsko državno se križa z hrvatskim narodnim pravom. »Zato pa mi stojimo na temelju narodnega načela, narodno svesti, narodne moči. »Hrvatsko državno pravo je za znanstveno razpravo, za časnikarsko polemiko, ali za življenje, za borbo pak velja samo narodno pravo, v kolikor gu je v narodni svesti.« Hrvati se torej sami drže načela: Po pisanih dokumentih, po »legitimitetu« se more tudi oni, ki je nesposoben za življenje, visoko popeti, ali po pravu prirodnem je pak zagotovljeno prvo mesto le najsposobnejšim in tudi moralno ter fizično najjačim. Mi pak odklanjamo to načelo, ter se hočemo skriti v hrvatsko državno pravo, v stranko prava .. . No, taki niso samo naši klerikalci, taki so tudi naši liberalci! Čemu bi se mi skrivali v hrvatsko državno pravo, ko smo z Hrvati in — horribile dietu — z Srbi jeden narod ! Cemu bi se vnemali za slogo ? Znano, je, da se treba za slogo razgovarjati; o razgovorih se tu pa tam popušča . . . no, čemu bi mi popuščali, ko smo jedno! Popuščajo samo različni elementi. Bili so na skupščini stranke prava. Govorili so na nji, ploskali so jim . . . Listi so pisali cele članke o tem, sedaj se pa že nekako pozablja na vse to. Pisale so se grozne stvari; tu se je videlo uprav sijajno, kako se prav nič ne poznamo (pr.: Slovenec, Slovanski Svet, Domovina in en gross Slovenski Gospodar!) Stossmayer, ta veliki prijatelj narodnega jedinstva, se je proglašal za p r-v a k a stranke prav a, veleč. g. Kalan je postal nakrat doktor in dr. Breje pa »narodnim zastupnikom v saboru« itd. Res so to malenkosti, ali včasih tudi malenkosti značijo mnogo . . . Mnogo bi imel še povedati, ali nikakor nočem, da bi povedal vse, kar mislim. Navdušujemo se . .. Slovenci smo veliki prijatelji »slovanske solidarnosti«; vedno govorimo o nji. Seveda so to same fraze, krilate besede in druzega nič! Mi se ne trudimo, da bi nas drugi poznali, ne trudimo se pa zopet ne, da bi mi spoznali druge. V čem pa sestoji ta slovanska vzajemnost? Mar li v tem, da se vsako leto zbirajo razni zastopniki posamičnih slovanskih rodov na kako zborovanje ? Xe! Ta zborovanja nam še niso nič koristila nikdar! Tu se govori in govori ... a o vsem tem st» ne stori ničesar! Jedino z delom, pozitivnim delom pridemo do te vzajemnosti! Seveda bodemo morali najprvo brezpogojno zaupati v samega sebe; če bo pa treba, morali se bodemo seveda tudi vzajemno podpirati, živeti pak ob milosti koga drugega, ne bodemo smeli nikdar! Izmej avstrijskih Slovanov so že počeli Čehi. Delajo marljivo; nekateri celo po popolnoma pravem praven. Eto Vam »Slovanski Pfehled«!*) List ima v prvi vrsti nalogo seznanjati Cehe in jedino Čehe (pisan je jedino v češčini, kar je popolnoma prav) z vsem, karkoli se dogaja mej Slovani. Urejevan je vrlo spretno! Mi Slovenci kaj takega ne zmoremo! Da bi pa ipak nekako nadomestili tak »pregled«, ozrimo se vsaj malo bolj resno na češko pisani »Slovansk^ pfehled«! Slovenci smo veliki prijatelji »slovanske vzajemnosti«, na faktorje, na važne faktorje te vzajemnosti se pa oziramo prav malo. Kateri slovenski lisi (razen »Slovenskega Lista«) je pa prinesel še kak pošten referat o tem zeltf važnem činitelju »slovanske so-lidarnasti« ? ! No, seveda tega ni potreba. Jaz pa kljub temu spregovorim v prihodnjem svojem dopisu o njem. V Pragi, 9. novembra 1898. A. K. G. Politični pregled. V TRSTU, dne 14. novembra. K položaju. Naša politična prognoza se po-trja vsestransko. Težišče situvacijc — to se priznava povsod — je na Ogerskem. Tam pa jo ministerstvo Bantfy zabredlo popolnoma in ne preostaje mu druzega, nego da zahteva provizorij od Avstrije, oziroma od lastnega državnega zbora. Na Ogerskem gredo stvari počasno dalje svojo pot. Tu na naši strani delujejo pododseki še precej naglo, tako, da se nagodbeni odsek sestane menda v čotrtek. Pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo, torej za najvažneje, je dogotovil svoja dela že v petek in poslanec Kaftan bode ustmeno poročal v njegovem imenu. Do srede bodeta menda gotova tudi ostala dva pododseka Koliko časa bode trebal nagodbeni odsek, da dogotovi svoje delo, o tem se ne moro naprej določiti ničesar. Dvomi se, da-li bode radikalnim elementom do tačas možno organizovati vspešno ob-strukcijo. V drugi polovici toga tedna bode morda veliki nagodbeni odsek mogel zapričeti svoje delovanje. Ako ne pride kaj posebnega vmes, bode nagodbeni odsek gotov do božičnih počitnic. Da bi se v tem letu votirala nagodba v plenumu, na to pač ni misliti; to delo se mora prihraniti za leto 1899. Ako in kako baron Bantlv reši nagodbo na Ogerskem, o tem še niso na jasnem (kakor se vidi) niti v Budimpešti. Nekateri menijo, da bi se v ogerskem državnem zboru dal provizorij privleči za lase, drugi menijo zopet, da tudi to ne pojde in da ogerski vladi no bode preostujalo druzega, nego pomagati si s tem, kar imenujejo na Ogerskem ex lex in dopustiti, da ostane status quo (dosedanje stanje) tudi brez parlamentaričnega dovoljenja, s pridržkom, da se pozneje doseže idemniteta. V državnem zboru avstrijskem pač ne bode težko dovesti do tega, da se vsprejme provizorij, in za vse slučaje jo tu na razpolago $ 14., toda težko da bodo trebali ta S za provizorij. Situvaoija je torej spremenjena popolnoma. Državna bolezen sicer še ni ozdravljena, ali ona ne tiči več toliko v avstrijski, temveč v ogerski polovici. Domače vesti. Dopolnilna volitev v deželni zbor Istrski. Vslcd smrti posl. Nikolaja Vcnjora bode nova dopolnilna volitev v deželni zbor za mestni volilni *) Slovanskv prehled, zbornik stuti, dopisu v a z prav 7.v života Blovanskćho. Redaktor licrn y. V Praze. Kniohtiskarna F. &imaček, nakladati'. Jeruzalemska nI. č. 11. Izhaja jedenkrat na mesec. Cena 8-UO gld. okraj Piran dne 19. decembra t. 1. Volišče je v Piranu. Občui zbor pol. društva „Edinost" se je vršil včeraj na veličasten način. Udeležba je bila velika, a razprave so se vršile tako, da smemo biti ponosni. Čast govornikom in čast našemu ljudstvu! Sosebno je bil zanimiv oni del zborovanja, ko so sc utemeljevale in razpravljale predložene resolucije. G. Cotič je utemeljeval resolucijo za okrajno glavarstvo in je žel veliko pohvalo, gospod dr. Protner je utemeljeval resolucije gospodarske nravi tako temeljito, da mu moramo biti res prav hvaležni; g. dr. Gregor in je ob burnih vzklikih ogorčenja risal šolsko vpra-šanje; gosp. prof. Mandid je utemeljeval resolucijo o ljudskem šolstvu v Istri; uprav senzacijo-nelen je bil gosp. dr. Rvbrff svojim govorom o politični in sodni upravi na Primorskem. To je bil aplavz, da ga menda ona dvorana še ni čula ta-cega. Bilo je še več druzih resolucij oz. predlogov, n. pr. za gimnazij v Pazin, za zboljšanje plač učiteljem itd. Gledali bodemo, da prinesemo h kratil vse poročilo, ki bode dokaj obsežno. Le poročilo tajnikovo o delovanju društva prinesemo že jutri. Dcžcliiozborski mandat je odložil zastopnik kranjskega veleposestva, poslanec grof Ervin Auersperg. Delavsko zavarovalnico za starost snujejo slovenski krščanski socijalisti. Volitve v okrajni bolniški blagajni t Trstu. Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Trstu naznanja, da so bodo volitve v zmislu člena 19. statuta blagajne vršile: v vseh treh razredih de-lavccv-volilcev dne 27. novembra, v vseh treh razredih gospodarjev dne 5. decempra. Ura in kraj volitev sc objavi posebnimi naznanili. Volilne liste so izložene od danes naprej v pisarni blagajne, ulica Gelsi, št. 5. Glasovnice se dobivajo istotam od danes do 26. t. m. Glasovnice imajo toliko rubrik, kolikor kandidatov je izvoliti. Kdor hoče imeti glasovnico, mora se izkazati s knjižico, pravilno podpisano od gospodarja. Mala sličica! Piše se nam; Nekdaj je šel nekdo na c. kr. pošto v ulici Barriera, da tam odpošlje priporočeno pismo. Naslov je bil »N. N., Tu«, kar je dalo mnogo posla oni gospici, katera ima te stvari v rokah. Preiskala je vso knjige, toda mesta, trga ali vasi z imenom »Tu« ni našla! Lastnik pisma, videči zadrego gospodičino, je vsklik-nil: »Za božjo voljo, saj smo vendar v Trstu in ne v Kalabrijil« Jaz mislim, da bi gospodiČina morala vedeti da v Trstu pomenja »tu« Trst. V tem slučaju bi bila morala vedeti tem bolj, ker je bilo pridejano ime splošno znane ulice. »Da, prav zato, ker smo v Trstu, ne razumen tega jezika!« Potem so prišli zraven Še nekateri viši gospodje, ki so skušali zagovarjati, kar se zagovarjati ne da in konečno so srečno našli to mesto »Tu«, kije za Lahe v — deveti deželi! Naš »Nekdo« je dostavil: »Ako gospodična ni zmožna za to službo, naj se gre učit, a na njeno mesto naj pride katera, ki je zmožna za to službo. Rop ali obrekovanje J! Neki Primo Lizzi se je te dni predstavil v mestni bolnici, ranjen na več mestih. Pripovedoval je, da jo te dni čel v neko vas na Kras z nekim tovarišem svojim, katerega ime mu ni znano. Nasproti jima je došla družba 8 ali 9 oseb. Ker to osebe niso izgledale tako, da bi vzbujale zaupanje, se je tovariš Lizzijev zbal in se je vrnil, Lizzi pa je šel dalje. Hkratu so ga napadli in mu odvzeli 80 gld. Potem so ga odveli v neki hlev, kjer so ga držali zaprtega 3 dni. Še le tretji dan je mogel uiti, porabivši priliko, ko je ona oseba, ki mu je donesla kruha in mleka, pustila vrata odprta. Prosimo, čitajte pozorno, da sc uverite, da lt ima vsa ta pripovedka pečat neverjetnosti na čelu. Mož ne ve, kako 8e je imenoval njega tovariš in ne pove ni v katero vas je šol in kje prav za prav je bil napaden. Še manje pa je verjetno, da bi mu oni, ki naj bi ga bili napali, še stregli z mlekom in mu dali prilike, da jih spozna šo bolje. Vsa stvar je neverjetna in mi dvomimo, da se je res dogodilo, in če se je kaj zgodilo, smo uverjeni, da je bila stvar drugačna, izključeno pa ni, da je bil mož natrkan in da se je o tem pobil in zgubil denar. Vsakako pa bi prosili slavno oblast da pride stvari do dna. Kajti mi ne moremo molčati k temu, da se naši slovenski kraji vsaki hip opisujejo kakor zavetišče — razbojnikov. Ako treba hraniti čast posamični kov, koliko bolj treba braniti čast celih pokrajin. Ako se torej pokaže, »laje ta »rop« izmišljen, pričakujemo od slavne oblasti, da žaljeni pokrajini preskrbi zadoščenja v tej ali oni obliki. Na dopis i/ učiteljskih krovov istrskih, pri občen v četrtek, smo prejeeli iz Gorice to-le pojasnilo: »Dopisnik se čudi, zakaj se nisem udeležil zborovanja primorskih učiteljev v Trstu 2. t. m., »lasi sem bil tamkaj. Odgovor je kratek: ker nisem bil povabljen! Govoril sem z mnogimi gg. nčitelji pred zborovanjem, a nikdo se ni zmislil, da bi mi preskrbel povabilo, brez katerega pač nisem mogel priti na zborovanje. — Sicer sem pa imel priliko pojasniti raznim gg. učiteljem stališče vodilnih krogov naše politike, a sem razvidel, da je v marsikaterem oziru zaman vsaka beseda. — V Gorici, 11. nov. 1898. A. G a h r š č e k«. Štajerske novice. Pri sv. Marjeti niže Ptuja so ustanovili dne 30. oktobra bralno društvo. — V Pišccah je gospa Ana Gerec darovala v proslavo vladarskega jubileja 1000 gld., da sc napravi ustanova za občinske reveže. — V Hodošah pri Ptuju je dne 31. oktobra posestniku Boštjanu Brodjaku zgorelo gospodarsko poslopje z vso vsebino. — Celo krdelo ciganov, ki so sc klatili po ljutomerski okolici in kradli, kar jim je prišlo pod roke, so zasačili pred kratkim in jih izročili sodišču. — Slabe čase imajo muzikanti v celjski nemški godbi, ki je vsem členom znižala plače nakrat na 20 gld., dočim so imeli dosedaj po 60—70 gld. Jeden teh, imenom H. Halbrittor, se je obesil, ker se mu je preslabo godilo o tako »sijajni« plači. Koroške novice. »Narodna šola v Velikovcu šteje 150 otrok. Lani jih je bilo 120. Število učencev na tej šoli, katero vzdržuj o družba sv. Cirila in Metoda, rase torej od leta do leta. — Dne 25. oktobra je pogorela Nogradnikova bajta na Viznoški gori pri Rudi. — Dan pozneje je pogorel Matevžnjakov hlev in skedenj v Kotmarivesi. Živino ho rešili, krma pa je zgorela. — V Celovcu in celovški okolici še vedno razsajajo nalezljive bolezni. Za to je šolski pouk zelo nereden, nekaj šol je zaprtih. — V Ukvah so ustanovili kmetijsko zadrugo. — Cesar je daroval požarni brambi v Ločah 80 gld. Zanmarchi contra Milia Košuta. Kakor smo javili svoječasno vršila se je na tuk. okrajnem sodišču kazenska pravda proti gg. Ivanu Naber-goju in Mihi Košuta radi razžaljenja časti, storjenega s tem, da sta poslednja trdila, da jo bil po okolici znani ex-stražmojster Zanmarchi dvakrat v službi pijan. (Zanmarchi je po tej razpravi zaprosil za penzijo ter je sedaj v službi na magistratu). Gospod Nabergoj jo bil oproščen, a Miha Košuta je bil obsojen na tri tedne zapora. Dokazov, katere je predlagal Miha Košuta o pijanosti Zan-marohi-jevi, prvi sodnik ni sprejel. V sredo dne 9. t. m. se je pa vršila razprava v drugi instanci in sicer o vzklicu Mihe Košuta, zastopanega po odvetniku dr. G. Gregor in n. Poslednji je predlagal na tej razpravi v dokaz resnice trditve obtoženca Miho Košuta, da se pozovejo na razpravo naslednje pričo: obtoženčev sin Ivan Košuta o okolnosti, da je bil Zanmarchi dne 9. doc. 1895. v Košutovi hiši, kjer so bili on, Vidusso in Kristijan Bogatce tako pijani, da je pala Zanmarchiju puška iz rok ter da jo je Miha Košuta ml. pobral in da sta peljala Zanmarchija Vidusso in Bogateč iz hiše do voza, podpiraje ga pod pazduho; dalje obtoženčeva soproga Marija Košuta o okolnosti, da je bil Zanmarchi vprašav-nega dne v njeni hiši močno pijan in da sc je tam pilo dosti belega in črnega vina; Hijacint Noyelli, kamnosek v Sv. Križu, stanujoči v hiši Frana Košuta nasproti gostilni Ipav-čevi v Križu, o okolnosti, da je videl omenjenega dne Zanmarchija v gostilni IpavČevi tako pijanega, kakor še ni videl osebe, v katerem smislu se je proti Košuti izrazil; Karolina Ipavic, gostilničarka v Križu o okolnosti, da je bil Zanmarchi vprašavnega dne močno pijan; Ivan Godina, gostilničar na Prošeku in gosp. Alojzij Gorjup, deželni poslanec, o okolnosti, da je Karolina Ipavec izpovedala njima, da je bil Zanmarchi v njeni gostilni močno pijan ; Fran Kt»šuta iz Sv. Križa št. 34. o okolnosti, da je videl dne 9. deeembra 1895. 1. Zanmarchija, ko so mu pomagali pijanemu pred gostilno Karo-line Ipavčeve v voz ter da mu je vaški načelnik Kristijan Bogateč sam izpovedal drugi dan po faktu, da sta Zanmarehi in Vidusso zgubila na potu puško, da so pili v Košutovi hiši dosti vina ter da so bili vsi pijani, in slednjič Jernej Stare v službi pri Marangonu na Prošeku o okolnosti, da ni res, da sta šla iskat zgubljeno puško Zanmarchi in Vidusso, ampak da jo je šel iskat on (svedok) z Vidussom brez Zanmarchija, ter da mu je rekel Vidusso, ko sta našla puško: ako bi ga kdo vprašal, naj reče, da je bila puška Vidussova. Vse navedene okolnosti, ako bi bile potrjene od prič, bile bi gotovo take, da bi se moral oprostiti obtoženec Miha Košuta, radi česar je predlagal branitelj, da sodni dvor ne le] v interesu obtoženea, nego tudi v interesu pravosodstva samega, kateremu je nalog, da išče in najde resnico, zasliši gornje priče ter v to svrho razpiše novo razpravo. Državnega pravdnika namestnik g. Clarici se je protivil temu predlogu, sklicujd se na že zaslišane priče, vaškega načelnika Bogatca in bivšega okrajnega načelnika Vidusso, katerima da je verovati in katera sta izključila, da bi bil Zanmarchi pijan. Branitelj je repliciral na to, da ravno omenjeni priči nista v tem slučaju nikakor klasični priči, ker sta sama popivala v družbi Zanmar-chijem ter se ne more zahtevati od njiu, da bi obdolžila sama sebe s tem, da bi priznala, da sta kakor javna funeijonarja pila v privatni hiši ter bila mogoče tudi pijana, kar trdi obtoženec in kar potrde tudi priče. Sodni dvor pod predsedstvom gospoda viteza Nudamlenskega je sklenil, da se dopuste vse predlagane priče, z motivacijo, da bi znale biti izpo-vedbe istih odločilne v tej pravdi, ter da Be vse dopuščeno priče zaslišijo na bodoči razpravi v drugi instanciji. Razprava proti I. partiji izgrednikov na-brežinskih (glej priobčeno obtožnico) se je vršila * do 2. ure popoludnc in sc je nadaljevala ob 5. uri. Predpoludne je bila pročitana obtožnica v laškem in slovenskem jeziku, obtoženci pa so bili zaslišani vsaki v svojom materinem jeziku (med obtoženci je tudi nekaj Furlanov.) Skoro vsi obtoženci so tajili dejanja, radi katerih so toženi, nekateri so celo trdili, da niti niso bili na licu mesta. Priče stružmojster Cigoj, Delorenzi mati, hči, sin, in Grattoni Carlo so večinoma potrdili, kar so izrekli že v preiskavi, samo Deloronzi Redentore je izjavil, da ni čul kričati obtoženega Roka Ca-harija, ampak n jegovega brata, ki ni [obtožen. Senzacijo je vzbudila izpoved priče Matevža Furlana, občinskega redarja v Nabrežini, ki je rekel, da je videl lučati kamenje samo nekega Sulčiča, gledd drugih pa, da jih je le videl na cesti, v množici, da pa ni vidil nič posebnega. Na to ga je opozoril predsednik, da je v preiskavi izrecno obdolžil večino obtožencev in da saj je bil v zaporih konfrontirali z obtoženci. Priča jc odvrnil, da je vedno le govoril, da jih je videl v množici in glede nekaterih celo, da se mu to le zdi. Po tej izjavi je branitelj dr. R^bar povdarjal, da je Furlan že pred komenskim sodnikom izrekel istotako kakor danes. Vsled tega opozorjenja sc je prečital komenski zapisnik, iz katerega jo razvidno, daje res temu tako. Državni pravdnik se je pa vedno skliceval na konfrontaciji v zaporu in ko je bil priča potem pozvan, naj pojasni protislovje, je izjavil: da na konfrontacijo ni bilo sodnika poleg in enkrat niti zapisnikarja, ampak lc navaden sluga, da se torej ni tako zapisalo, kakor je izjavil on. Državni pravdnik se je sc vedno skliceval na zapisnik o konfrontaciji in je predlagal, naj se priča stavi pred preiskovalnega sodnika, radi suma, da jc izpovedal krivo. Sodni dvor pa si jc pridržal sklepanje o tem za kasneje in je preložil razpravo na 5. uro popoludne. Vsled tega prizora jc navstalo nenavadno gibanje po dvorani in ob živem ko-mentovanju so se razšli sodniki in občinstvo. Kartel prodajalcev premoga v Ljubljani. V Ljubljani so nameravali prodajalci premoga združiti se v kartel in tako podražiti premog. Toda vsled lastne nesloge so jim ta nakana ni posrečila in sedaj so že pričeli nekateri prodajati eent po 45 kr. Kartel se jim je razbil popolnoma. Zldje na Reki. Neka židovska banka je poklicala te dni 150 Židov v službo. Mesto Reka je sicer krščansko a vidi se, kako od dne do dne narašča v njem madjarsko židovski upliv. — Pred nekaj dnevi je bila pred guvernerjem deputacija iz »Mlake«, to je del mesta, ki šteje okolu 10.(MX) prebivalcev. Ta deputacija je prosila za toliko potrebno cerkev, ker imajo samo malo kapelico, v kateri je prostora za komaj 200 ljudij. Guverner jim je rekel naravnost, da jim oerkve ne dovoli, ker so avtonomaši in protivni vladi. S takimi dejstvi pač kažejo Madjari svoje nasilstvo, nikakor pa ne svoje »kulture«. Kakor pa traja vsako nasilje samo nekoliko časa, tako utegnejo priti tudi Madjari kdaj do prepričanja, da se z zatiranjem narodov no pride daleč. Tatvine. 19-letna dekla Marija V. iz Zaloga pri Ljubljani je bila v petek aretirana v lastnem stanovanju, ker je ukradla znesek 200 gld. Izročili so jo deželnemu sodišču. — 22-letni mlinar Ivan S. je bil v petek aretiran v ulici Acfjuedotto, ker je ukradel vrečo fižola, vrednega 10 gld. Izgnali anarhist. Z ozirom na našo notico o anarhistu Tellariniju, ki je bil ininoli torek zvečer aretiran v neki pekarni v ulici Caserma, nam je še pripomniti, da je Ivan Tellarini izgnan iz Avstrije in so ga v soboto zvečer prevedli preko avstrijske meje^kjer so ga izročili italijanskim oblastim. Izpred sodišča. 19-letni Ettorc Gudagni je bil obtožen po § 305. k. z,, da je dne 26. t. m. mej predstavo »Norme« v gledališču »Fenice« kričal : ven z Italijani! Razprava se bila svojedobno preložila v svrho zaslišanja novih prič in se nadaljevala minolo soboto. Ker ni dokazano, da jo prav ta obtoženec kričal kakor rečeno, ga je sodišče rešilo obtožbe. Loterijske Številke, izžrebane dne 12. t. m.: Dunaj 82 14 46 77 31 Gradec 9 3 37 16 8 Inomost 60 7 56 29 Kazenske razprave ratll izgredov m osem septembra v Nabrežini in v Devinu bo se pričele danes. Državno pravdništvo toži: 1. Antona Buka veo, sina Antonovega in Marije Briščakove, pristojnega v Trstu, 19 let starega (rojenega 10. junija 1879), katoliške vere, neoženjenega, klesarja, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega; 2. Benedikta Primožič, sina Antonovega in Terezije roj. Okrctičeve, rojenega v Kostanjevici, pristojnega v Temnici, 23 let stnrega (roj. 26. marca 1875), katoliške vere, neoženjenega, kamenolomea, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega ; 3. Josipa Marica pok. Ivana in od Nože iz Nabrežine, pristojnega v Gradiški, 22 let starega (roj. 6. maja 1877), katoliško vere, neoženjenega, kamenolomea, vedočega Čitati in pisati, že kaznovanega; 4. Viljelma Klarič, sina Josipine iz Trsta, pristojnega v Nabrežini, 20 let starega, (rojenega 29. januvarija 1878), katoliške vere, neoženjenega, klesarja, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega ; 5. Ivana C a h a r i j o, sina Antonovega in in Katarine, rojenega in pristojnega v Nabrežini, 19 let starega (roj. 6. marca 1878), katoliške vere, neoženjenega, kamenolomea, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega; 6. Friderika Deve ta k pok. Josipa in od Marije iz Nabrežine, pristojnega v Opatjem selu, 21 let starega (roj. 5, julija 1877), katoliške vere, neoženjenega, kamenolomea, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega; 7. Vineenca Toros, sina Ivanovega fn Katarine, rojenega in pristojnega v Gradiški, bivajo-čega v Nabrežini, 22 let starega (roj. 10. januvarija 1877), katoliške vere, neoženjenega, krojača, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega; 8. Andreja Ferfolja, sina Lavrencije, iz Sela št. 31, 25 let starega, katoliške vere, ne- nieajenega, kamenolomca, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega; 1). Leonar8. v Nabrežini, vseb deset po prejšnjem medsebojnem dogovoru in še z drugimi osebami, vrgši mnogo kamenja proti hiši Angeli, kjer sta stanovala Karlo Gratton iu Terezija Pizzutti, in razbivši stekla, pohištvo in druge stvari, provzročili hudobno poškodbo Gruttonove lastnine, presegajočo gld. 25, dočim je nastopila razun tega nevarnost za telesno var-noit ljudi, nahajajočih se v hiši ; B: da so takoj po priložnosti ad A vseh deset po prejšnjem medsebojnem dogovoru in še z drugimi ljudmi, vrgši mnogo kamenja proti hiši Jo-sipine Delorenzi in udarivši večkrat po vratih, razbivši Btekla oken, poškodovali pročelje hiše in vrata ter razbili nekoliko pohištva in s tem hudobno poškodovali lastnino iste Josipine udove Delorenzi, vsled česar so ji provzročili škodo na premoženju, presegajočo gld. 25, dočim je nastopila razun tega nevarnost za telesno varnost ljudi, nahajajočih se v hiši, — torej radi hudodelstva javnega nasilstva, predvidjenega v § 85 a in b k. zak., kažnjivega v zmislu § 86 k. zak.; C: da so vseh deset po prejšnjem medsebojnem dogovoru in še z drugimi ljudmi a) v priložnosti ad A v svrho, da prisilijo Karla Grattoni in Terezijo Pizzutti, naj bi zapustili Nabrežino, b) v priložnosti ad B v svrho, da prisilijo Josipi no vdovo Delorenzi in njene domačine, naj bi zapustili Nabrežino, pretili istim s poškodovanjem na životu ali svobodi in smrtjo, katere pratilje, z ozirom na znamenitost zažuganega zla, in na posebne okolščine onega časa, so bile take, da so morali oni, katerim se je pretilo, biti v strahu iu so tudi bili po pravici v strahu, — torej radi hudodelstva javnega nasilstva, predvidjenega v § 98 k. z., kažnjivega po § 100 istega zakona % večjo mero kazni; 11. Josipa Ca barija Mihetovega in od Katarine, rojenega iu pristojnega v Nabrežini, 16 let starega (roj. 8. avgusta 1882), katoliške vere, neoženjenega, klesarja, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega; D: da je v priložnosti ad A po prejšnjem dogovoru z mnogimi drugimi, vrgši kamenja proti hiši Angeli, kjer sta stanovala Karlo Grattoni in Terezija Pizzutti in razbivši stekla oken, pohištvo in dru^e stvari, poškodoval hudobno lastnino ločenega Karla Grattoni in v tem provzročil škodo v premoženju, presegajočo gld. 25, dočim je nastopila nevarnost za telesno varnost ljudi, nahajajočih se v hiši — torej radi hudodelstva javnega nasilstva, predvidjenega v § 85 a in b k. z., kažnjivega v zmislu sledečega § istega zak. ; E: da je vedno v priložnosti ad A po prejšnjem dogovoru in v družbi z mnogimi drugimi, v svrho da prisili Karla Grattoni in Terezijo Pizzutti, naj bi zapustili Nabrežino, pretil istim s poškodovanjem na životu ali na svobodi in smrtjo, katere pretnje z ozirom na znamenitost zažuganega zla in na druge posebne okolščine onega časa, so bile take, da so morali oni, katerim se je pretilo, biti v strahu in so tudi bili v opravičenim strahu, torej hudodelstva javnega nasilstva, predvidjenega v S 98. kz. kažnjivega v smislu S 100. istega z. z večjo mero kazni; 12. Josipa Gruden pok. Valentina in od Marije Skoncu, rojenega in pristojnega v Nabrežini, 22 let starega (roj. 2. marca 1877.), katoliške vere. neoženjenega, seljaka, vedočega čitati in pisati, že kaznovanega; 13. K o k a C a h a r i j a, sina Martinovega in Katarine, rojenega in pristojnega v Nabrežini, 19 let starega (roj. 12. avgusta 1879.), katoliške vere, neoženjenega, klesarja, vedočega citati in pisati; 14. Ermenegilda Bressan, sina Bla-ževega in Uršule roj. Medes, iz Fare, pristojnega v Gradiški, 17 let starega, (roj. 13. aprila 1881.), katoliške vere, neoženjenega, klesarja, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega ; K : da so v priložnosti ad K vsi trije po prejšnjem medsebojnem dogovoru in združeni z mnogimi drugimi, baeivši mnogo kamenja proti hiši Josipine vdove Delorenzi in vdarivši večkrat po vratih, razbili stekla oken, poškodovali pročelje hiše in vrata ter razbili nekaj pohištva in s tem poškodovali lastnino hudobno, rečene Josipine vdove Delorenzi, vsled če.sur je imela škodo v premoženju presegajočo gld. 25 — dočim je nastopila nevarnost za telesno varnost ljudi, nahajajočih se v hiši — torej radi hudodelstva javnega nasilstva, predvidjenega v t? 85. a in b kz., kažnjivega v smislu sledečega § 86. G : da so v priložnosti ad B vsi trije po prejšnjem medsebojnem dogovoru in združeni z drugimi, v svrho, da prisilijo Josipino vdovo Delorenzi in njene domačine, naj hi zapustili Nabrežino, pretili istim s poškodovanjem na životu, na svobodi in smrtjo, katere pretnje, z ozirom na znamenitost zažuganega zla in na posebne okolščine onega časa, so bile take, da so morali oni, katerim se je pretilo, biti v strahu, in so tudi bili v opravičenem strahu — torej radi hudodelstva javnega nasilstva, predvidjenega v § 98 b k. z., kažnjivega v smislu $ 100. z večjo mero kazni. Nadalje omenjenega : Benedikta Primožiča Antonovega H : daje dne 14. septembra 1998., v bližini Nabrežino, po prejšnjem dogovoru in v družbi z mnogimi drugimi, baeivši mnogo kamenja proti hiši iu delavnici Josipa Juch — in razbivši stekla ter inače poškodovavši vrata iu okna — hudobno poškodoval lastnino rečenega Juch-a in mu provzročil škodo na premoženju presegajočo 25 gld., dočim je nastopila nevarnost za telesno varnost v hiši se nahajajočih oseb — torej radi hudodelstva javnega nasilstva po § 85. a in b kz. kažnjivega v smislu sledečega § 86. I: daje v priložnosti ad H po prejšnjem dogovoru in združen z mnogimi drugimi v svrho, da prisili Adama Desimou in njegove italijanske delavce v službi Josipa Juch, naj bi zapustili Nabrežino, odnosno Juch-a naj bi jih odpustil, pretil istim s poškodovanjem na životu, na svobodi in smrtjo, katere pretnje z ozirom na znamenitost zažuganega zla iu na druge posebne okolščine v onem času, so bile take, da so oni, katerim seje pustilo, morali biti v strahu, iu so tudi bili v opravičenem strahu —-torej radi hudodelstva javnega nasilstva, predvidjenega v § 98. li kz, kažnjivega po § 100. z večjo mero kazni. Omenjenega: Benedikta Primožiča Antonovega iu Antoua B u k a v e o Antonovega, K : da sta dne 14. septembra 1898., v bližiniNa-brežine po prejšnjem dogovoru in združena še z mnogimi drugimi, baeivši kamenja proti hiši Ivana Wildi, razbivši stekla oken in druge stvari, zru-šivši vrata, uuičivši vrt in še inače — hudobno poškodovala lastnino rečenega "VVildija in s tem mu provzročila škodo na premoženju presegajočo gld. 25, dočim je nastopila nevarnost za telesno varnost ljudi, nahajajočih se v hiši — torej radi hudodelstva predvidjenega v § 85. u in b kz., kažnjivega po sledečem $ 8(i. L: da sta v priložnosti ad K po prejšnjem medsebojnem dogovoru iu združina se z mnogimi drugimi, pridrla — nekateri tudi obdani orožjem — v dvorišče in vrt hiše Ivana AVildi, a nekateri tudi v isto hišo iu da sta potem, bilo v dvorišču in vrtu, bilo v hiši, delala silo na premoženju \Vil-dijevem bacanjem kamenja proti hiši in na drug način s kamenjem, ter s tem, tla sta poterala Karla Banohi, v službi omenjenega NVildija do notri v hišo in to vse v svrho, da ugodita svoji sovražnosti — torej hudodelstva javnega nasilstva predvidjenega v § 83. Kz., kažnjivega po t; 84. ist. z. M : da sta, vedno v priložnosti K po prejšnjem medsebojnem dogovoru in združena še z mnogimi drugimi v svrho, da prisilijo Karla Banchi in druge italijanske delavce, v službi Ivana \Vildija, naj bi zapustili Nabrežino, odnosno Wildija, uaj bi bil odpustil, pretila istim s poškodovanjem na životu, na svobodi m smrtjo — katere pretnje z ozirom na znamenitost zažuganega zla in na posebne druge okolščine v onem času so bile take, da so morali oni, katerim se je pretilo, biti v strahu, in so tudi bili v opravičenem strahu — torej radi hudodelstva previdjenega v § 98. b. k. z., kažnjivega v smislu Jj 100. i s t. zak. z večjo mero kazni. Antona Bukavec Antonovega ko-nečno, tla je v priložnosti ad H, kadar je žandar-merijski poNtajevodja Vincenc Cigoj o odstranjivanju preteče množice iz vrta VVildijevega držal naperjeno puško proti isti v svrho, da bi šla nazaj in zapustila ono mesto, — s kamnom v roki zakričal proti istemu, da hoče s puško ubiti onega ali dva njih, ali pozneje da hoče tudi on ostati ubit, — in da se je s tem z nevarnim pretenjem postavil nasproti eni osebi, v § 68. k. z. imenovanih, katera je izpolnjevala opravke svoje službe, v namenu to spolnjenje ovreti, dočim je protimba sledila z orožjem torej radi hudodelstva javnega, nasilstva predvidjenega v § 81. kz., kažnjivega v smislu sledečega S z večjo mero kazni. 15. Frana P e r t o 11 v a n o v e g a in Marije po domače »Jakopo« iz Nabrežine, 19 let starega, (rojenega 2. aprila 1879) katoliške vere, neoženjenega, kamenolomea, vedočega čitati in pisati, nekaznovanega : O: da je dne 13. septembra 1898. v Nabrežini javno in v pričo več oseb kričal: »morate spoditi ven Talijane, mi imamo nalog od župana, da jih spodimo« in potem: »ven Talijani, ven razbojniki« in s tem nagovarjal druge na sovražne izgrede in nasilstva proti osebam italijanske narodnosti torej na nenravna in po zakonih prepovedana dejanja, vsled česar, je postal krivim prestopka, pretl-vidnjega v § 305. kz., kažnjivoga v smislu istega §. Obtožuje naposled: Benedikta Primožiča Antonovega; P: daje na večer dne 14. Beptembra 1898., v Kostanjevici, združen z mnogimi drugimi ljudmi, hudobno razbil nekoliko steklenic in kozarcev, vsled česar je Andrej Umek pretrpel škodo na lastnini presegajočo gld. 25,— torej radi pregreška ex § 468. kz., kažnjivega v smislu istega tj. Poklicanih je na razpravo 14 prič, ter predlaganih v prečitanje 48 zapisnikov. Branitelj je dr. R y b a P. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje veati.) Dunaj 14. Danes predpoludne je bilo mini-stersko posvetovanje pod predsedništvoin grofa Thuna. Dunaj 14. Danes se je razpostavilo v dvorni cerkvi truplo nadvojvodiuje Marijo Antonije. Obiskovanje od strani ljudstva je ogromno. Na krsto e bilo položenih mnogo vencev. Wa»hington 14. Ministarstvo je odposlalo sinoči v Pariz brzojavko, s katero nalaga komisarjem na mirovnih pogajanjih, da naj no dopuste več nikakega pogajanja o pravici do razpolaganja z Filipini, Jedinim predmetom posvetovanja da bodi način, kako se predajo otoki. Pariz 14. Govori se, da jo Dreyfus umrl. Tast Drevfusa izjavlja, da ne veruje tej govorici. Policija nima nikakega obvestila. Minister zn kolonije je prejel zvečer depešo iz Cavenne, ki pa govori le o službenih stvareh in ne ve ničesar o smrti Drevfusa. »Petit Republitjue« smatra za najverjetneje, tla Dreyfusa privedejo nazaj na Francozko za konfrontacijo z Lebrun Renauldom. Rini 13. Vatikan se je obrnil baje do onih vlasti, s katerimi je v tesni zvezi, naj bi poskusile iste, da bi se konferenca proti anarhistom vršila v Florenci. Italija pa je odločno odklonila ta predlog. lVashingtoil 14. Admiral Sehlov je imenovan poveljnikom evropske eskadre, ki se zasnuje skoro iz nekaterih najboljih ladij. Najnoveja trgovinska vest. New-York 13. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 747-i, za maj 71 *U. Koruza za december 38, za maj 387/a. Mast 525. Velik zaslužek! za posestnike menjalnic, kupce, agente itd. originalne srečke (ne pisma na obroke), katere se oddajo lahko V velikem številu. Ponudbe pod »Losgeschaft 7214« na Haasenstein & Vogler, Dunaj.