56 Didakta september-oktober 2016 RAZVOJ KARIERE PRI PEDAGOŠKIH DELAVCIH / Teja Šuštar, diplomirana vzgojiteljica / Vrtec Litija UVOD Karierni razvoj posameznika je zani- miva in aktualna tema. Dejstvo je, da je to pomembno življenjsko obdobje, v katerem pedagoški delavec doživi veliko vzponov in padcev. Ključno je, da vsak posameznik načrtuje svojo ka- rierno pot, saj ta pomembno vpliva na osebni in profesionalni razvoj. Dober pedagoški delavec se uči ob različnih izzivih, ki mu pridejo na pot. Takšen pa lahko postane le, če pozna dejav- nike, ki vplivajo na njegov karierni razvoj. OPREDELITEV POJMA KARIERA Kaj je kariera oz. karierni razvoj? Ob- staja več definicij. Javrh pravi, da je karierna pot del po- klicne poti, ki jo posameznik »preho- di« v času aktivnega udejstvovanja v delovnih procesih (Javrh 2008). Greenhausa in sodelavci pojem ka- riere opredelijo kot vzorec z delom povezanih izkušenj, ki se razteza skozi posameznikovo življenje (Zuljan 2012). Brekić pravi, da je kariera uspešno napredovanje in promocija človeka v poklicu, pri čemer se pojavijo ovire, vzponi in padci. Navadno ni posledica naključij – odvisna je tako od posame- znika kot od politike razvoja kadrov v organizaciji, kjer je nekdo zaposlen (Majnik 2006). KARIERA Z VIDIKA POSAMEZNIKA IN Z VIDIKA ORGANIZACIJE Vsak posameznik mora skrbno načrto- vati svojo karierno pot, saj le on pozna svoje želje in cilje, ki ga bodo prileplja- li do končnega uspeha. Karierni uspeh bo vplival na večje osebno zadovoljstvo in to bo posledično vplivalo na kva- liteto življenja tako na osebni kot na poklicni poti. Konrad meni, da »vodenje svoje ka- riere pomeni evalvirati svojo dose- danjo poklicno pot in eksplorirati, v katere poklicne aktivnosti je smiselno investirati svoje interese, motive in zmožnosti. Pri tem nekateri ljudje več- krat pozabijo, da vodenje kariere ne temelji le na podlagi tega, kar racio- nalno hočejo, temveč tudi na podlagi tega, kar zmorejo (Kondar 1996). V organizaciji je odgovornost za razvoj kariere zaposlenih porazdeljena med različne subjekte. V naši organizaciji (v vrtcu) ima pomembno vlogo pri ra- zvoju kariere posameznika: ravnatelj, njegov pomočnik in vodje posameznih enot. Lipičnik pravi, da so pomembni cilji organizacije pri oblikovanju posame- znikove kariere: • » pomagati zaposlenim ugotoviti zmožnosti in odlike za sedanje in prihodnje delo, • približati in združiti osebne cilje in cilje organizacije, • razvijati nove smeri kariere in načrtovati vidno napredovanje v vseh smereh, ne samo navzgor, • spodbujati zaposlene, ki v svoji ka- rieri že nekaj časa ne napredujejo, • dati zaposlenim možnost, da bodo razvijali sebe in svojo kariero, • pridobiti vzajemne koristi za orga- nizacijo in posameznega zaposle- nega (Lipičnik 1998.)« • Od načrtovanja kariere ima korist tako organizacija kot posameznik. Posameznik, ki je pripravljen vloži- ti svoj trud v oblikovanje uspešne kariere, ki se trudi pri svojem delu, je v veliko korist tudi organizaciji. POTEK RAZVOJA KARIERE POSAMEZNIKA Pri poteku razvoja kariere posamezni- ka so v literaturi najpogosteje omenje- ne tri glavne faze: zgodnje, srednje in pozno obdobje kariere. Nekateri avtorji pa dodajo še predkarierno ob- dobje in upokojitev. Zgodnje obdobje, pravi Javrh, je prvo od treh poglavitnih obdobji kariere in zajema približno prvih pet let de- lovnih izkušenj posameznika. Za to obdobje je značilno, da se bojujemo, da bi obstali na delovnem mestu in da preverjamo možnosti, kako si utreti karierno pot. V tem obdobju naj bi prišli tudi do spoznanja, katero delo bi najraje opravljali (Javrh 2011). Javrh omenja, da srednje obdobje kari- ere obsega čas med petim in dvajsetim letom delovne dobe. V tem času sreča- mo mnogo izzivov, dilem in zahtev. To obdobje naj bi bilo najbolj dinamično obdobje poklicne poti. V tem času naj bi postali neodvisni, v svojem delu naj bi napredovali in izkazovali svoje moj- strstvo pri delu. V tem času se lahko pojavijo resne ovire, ki vzbujajo občut- ke, da v karieri ne moremo ali ne zna- mo biti uspešni. Strokovnjaki pravijo, da je v tem obdobju zelo pomembno, da začutimo občutek uspeha, kar je povezano z individualnim zadovolj- stvom razvojne kariere (Javrh 2011). Zrelo obdobje kariere Javrh umešča v čas med dvajsetimi in štiridesetimi leti delovnih izkušenj. Omenja, da je v tem času smiselno načrtovati spremembe in obenem že razmišljati o izzivih po upokojitvi. Velikokrat pa se zgodi, da v zrelem obdobju usihajo delovne moči, a s pomočjo bogatih izkušenj, ki smo jih dobili v dosedanji karieri, nadome- stimo zmanjšano raven zmožnosti. V tem času je treba tudi razmišljati, kako bomo po upokojitvi ohranili identiteto in samospoštovanje, brez vloge polno zaposlenega človeka (Javrh 2011). Upokojitev pa Javrh razlaga kot prenos težišča v druge življenjske vloge, poi- menuje jo tudi »druga kariera« (Javrh 2011). S-MODEL RAZVOJA KARIERE PRI PEDAGOŠKIH DELAVCIH S-model prikaže »zaželeno« in »neza- želeno« stran razvoja kariere, hkrati pa tudi »nevtralno«, običajno poklicno pot učiteljev. Prva faza S-modela je faza prežive- tje in odkrivanje. Poklicni začetki za Didakta september-oktober 2016 57 marsikaterega posameznika niso lahki. Počutijo se, kot da so na preizkušnji. Predvsem ženske morajo odkriti rav- notežje med obveznostmi dom – delo. Učitelja mučijo strahovi in skrbi, ali bo znal obvladati razred, njegovo do- življanje niha, vendar ne obupa. Prvi stik z razredom je izjemno pomemben, prav tako tudi odnos z mentorjem. Ta je ključnega pomena za dobro delo novinca. V ospredju so tudi odnosi z drugimi sodelavci, kjer je učitelj na začetku previden, saj do starejših so- delavcev čuti veliko spoštovanje. Tudi pozitivna vloga ravnatelja pripomore k temu, da se novinec počuti končno na pravem mestu. Pomembno je, da se vključi v kolektiv in ima dober odnos z ravnateljem. Nekateri učitelji so se znašli v tem poklicu naključno in že v začetku pozornost usmerijo navzven – kariera zunaj šolstva (Javrh 2011). Faza stabilizacija je pomembna, saj odloča o kakovosti posameznikovega kariernega razvoja v šolstvu. Hitro na- preduje v razvoju poklicnih kompe- tenc, veliko opazuje, eksperimentira, poglablja stroko, sodeluje v strokovnih krogih zunaj šole, poteka pa tudi kako- vosten prenos znanja z enega področja na drugega. Krepi se njegovo zaupanje vase. V tej fazi učitelj že izbere pred- met, ki ga najraje poučuje. Univerzalna značilnost faze je učiteljeva formalna zaposlenost. K temu pripomorejo »stik« z učenci, lepa doživetja ob vstopu ter prostovoljna odločitev za poklic. Na kakovost razvoja vpliva razmerje med domom in delom. V tej fazi se obve- znosti pogosto prekrivajo. Nekateri so prisiljeni v menjavo zaposlitve prav zaradi potreb družine. Napetosti se lahko porajajo v odnosih s sodelavci, pomembna pa je tudi pozitivna vloga ravnatelja (Javrh 2011). Za fazo poklicna aktivnost/ekspe- rimentiranje je značilen aktivizem, predanost delu, vpeljevanje inovacij … Učitelj je že potrjen. To sproža inten- zivnejšo osebno in strokovno zorenje. Odnos s sodelavci in ravnateljem je še vedno zelo pomemben. Ta točka razvoja omogoča učiteljevo vertikalno napredovanje, ker je v kolektivu po- stal prepoznaven glede svoje delovne zavzetosti, strokovnega znanja in ob- vladovanja socialnih spretnosti. Zna- čilnost mladih učiteljev je, da v zelo kratkem času dosežejo vse. Pomembno je, da napredujejo vertikalno. Ključen dejavnik te faze je študij ali stalno stro- kovno izpopolnjevanje za preseganje težav (Javrh 2011). V fazi negotovost/revizija je najpo- membnejša značilnost retrospekti- ven pogled na doseženo, ki učitelja navdaja z resignacijo ali nostalgijo ali monotonostjo trenutnega položaja. Izredno negativna izkušnja je zanj kot nekakšen ognjeni krst, ki ga ne more zlahka preboleti. To ga sili v samoe- valvacijo. Nekateri tega ne opravijo kakovostno, kar lahko privede do za- pletov v razvoju kariere. Značilno je, da z učenci ne morejo najti pristnega stika. Razmišljajo o umiku iz poklica in o spremembi kariere. »Trmoglav« učitelj zahaja v manjše spore z okoljem in postopno postaja konflikten. Delo že tako obvlada, da je postalo rutina in občuti nekakšno »odmiranje« v stroki (Javrh 2011). V fazi kritična odgovornost učitelj do- življa svoje poslanstvo, zato sprejema večje obremenitve, posega v globino, v vsebino pouka in se pri delu razdaja. Kritična odgovornost je izredno pou- darjena lastnost slovenskih učiteljev. »Stik« z učenci je živ in tesen. Učitelj ne bo miroval in se bo prilagajal oko- liščinam. Nadaljnje izobraževanje je velik katalizator njegovega strokov- nega napredka. Angažiranost, osebna rast in zadovoljstvo bodo učitelja vodili k osebni izpolnitvi na karierni poti (Javrh 2011). Za fazo sproščenost so značilni izzivi, iskanja in pozitivne potrditve. Stik z učenci je pristen, odnose pa oprede- ljujeta izkušenost in prava mera, saj učitelj poučuje že dve desetletji. Ima potrebo biti mentor in v sodelovanju z mlajšimi še kaj doseči. V tem obdo- bju sta za učitelja pomembna karie- ra in medsebojni odnosi. Čedalje bolj čustveno doživlja različne situacije v šoli. Kariera je lahko tudi neke vrste beg od doma, na drugi strani pa zao- krožanje vseh njegovih interesov, ko hobije integrira v svoje delo. Čuti učin- ke staranja, zato razvija strategije za blažitev prvih znakov. V svoji karieri je dosegel vse, novo poglavje v razvo- ju kariere vidi zunaj poučevanja ali v študiju. Učitelj je suveren, samosto- jen strokovnjak, ki ne čuti pretirane potrebe po tem, da bi pretirano gojil odnose z ožjim krogom sodelavcev, ki ga podpirajo. Je resnično izpolnjen. Pri delu opaža prve znake staranja, je strokovno avtonomen in jasno izraža svoja stališča. Odnosi z ravnateljem so urejeni, sam pa sprejema še večje obremenitve (Javrh 2011). V fazi nemoč se učitelj počuti zgara- nega, izgorelega, občuti vpliv starosti. Ima težave z zdravjem in nima več večjih ambicij. Miroval sicer ne bo povsem, vendar karierni razvoj vidi zunaj poklica. Trudi se zadržati pri- dobljeno. Učitelj ima krhke odnose z učenci in ima disciplinske težave. Prevladuje občutek negotovosti glede kariernega razvoja, krepi pa se tudi nezadovoljstvo (Javrh 2011). Faza izpreganje je dvodelna. Izpregajo učitelji, ki so napredovali na zaželeni strani modela, kot tisti, ki so zdrsnili v nemoč. Faza ima več značilnosti, ki se prekrivajo in opredeljujejo večino učiteljev, hkrati pa tudi značilnosti, ki so specifične glede na sproščeno izpreganje (Javrh 2011). V fazi »sproščeno« izpreganje, sprošče- ne učitelje opredeljujeta dva dejavni- ka. Učitelj ohranja dobro intelektualno kondicijo in pred sodelavci ne kaže pešanja svojih moči. Njegovo izreganje je vitalno. Še ima karierne ambicije in je hkrati tudi kakovosten mentor (Javrh 2011). V fazi »zagrenjeno« izpreganje je uči- telj zgaran, nič več suveren in neza- dovoljen. Zdravje mu peša. Je izžet in težko čaka upokojitev. Ker je karierno neizpolnjen, je zagrenjen in kriziter- ski. O sebi kot učitelju nima pozitivne podobe, niti ne načrtuje, da bi bil v tretjem življenjskem obdobju strokov- no dejaven (Javrh 2011). Izgorevanje (nevarna točka S-modela) 58 Didakta september-oktober 2016 Iščemo prodajnega zastopnika za področje šol in vrtcev. Vaše delo bo ob- segalo predstavitev in prodajo knjig ter drugih izdelkov. Pri kandidatu je zaželena razgledanost, visoka samoiniciativnost, etičnost in komunikativnost. Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami v zastopniški prodaji. Zaposlitev je prek s.p. Zainteresirani kandidati naj do 30. 9. 2016 pošljejo prijave z življenjepisom na naslov: Didakta, Gorenjska cesta 33c, 4240 Radovljica, ali po e-mailu: za- lozba@didakta.si z zadevo »Prijava za zaposlitev; zastopnik«. Iščemo urednika knjig in revij. Vaše delo bo obsegalo urejanje različnih zvrsti knjig in revij, koordinacijo z ob- likovalci, tiskarnami in drugimi zunanjimi izvajalci ter komunikacijo z avtorji oziroma tujimi založniškimi hišami. Sodelovali boste pri pripravi tiskovnih konferenc in drugih promocijskih ter prodajnih aktivnosti. Pri kandidatu je zaželena razgledanost, visoka samoiniciativnost in vsaj VII. stopnja izobrazbe humanistične smeri. Prednost bodo imeli kandidati z znanjem tujih jezikov in izkušnjami v založništvu. Zaposlitev je prek s.p. Zainteresirani kandi- dati naj do 30. 9. 2016 pošljejo prijave z življenjepisom na naslov: Didakta, Gorenjska cesta 33c, 4240 Radovljica ali po e-mailu: zalozba@didakta.si z zadevo »Prijava za zaposlitev; urednik«. Model prikaže, kje so nevarne točke. V S-modelu se pokaže, kdaj se pri po- sameznikih začnejo pojavljati resne posledice izgorevanja, ki izvirajo iz stalnega stresa. Že v začetku srednjega obdobja pride do pravega izgorevanja in posledic, saj je to tudi čas največje vključenosti v delo in razdajanja. Zna- čilno je, da se učitelji glede na model razvrščajo v dve skupini. Prva je sku- pina, ki se do konca iztroši in kmalu občuti negativne posledice, druga pa, ko učiteljem kljub izgorevanju vedno znova uspe pridobiti in doseči zdra- vo ravnotežje. Zbolevajo sicer oboji, vendar se ločijo glede na končni izid (Javrh, 2011). Izgorevanje je stanje fizične, miselne in čustvene izčrpanosti, pri čemer je en izmed glavnih znakov prav slednja. Človek, ki je izgorel, izgublja interes za delovne naloge in ljudi v njego- vem okolju, zmanjšuje socialne stike, je slabše delovno učinkovit in se po- stopoma počuti popolnoma prazno. ZADOVOLJSTVO V KARIERI Velik del dneva preživimo v službi, zato si želimo, da bi bili na delovnem mestu zadovoljni, hkrati pa tudi or- ganizacija, v kateri delujemo strmi k temu, da bi imela zadovoljne zapo- slene. Na zadovoljstvo pri pedagoških delavcih vpliva veliko dejavnikov, ki največkrat niso pogojeni z denarjem. Eden najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva, ki sem ga zasledila na moji poklicni poti, je, dober odnos z otroki, njihovimi starši in vodstvom. Mnenja sem, da dobri temelji postavijo trdnost hiše, enako pa je tudi v vrt- cu. Šele korektni, odkriti odnosi med vsemi udeleženci v procesu vzgoje in izobraževanja ti prinesejo dobro po- potnico za nadaljnje delo, hkrati pa ti prinašajo vsakodnevno zadovoljstvo pri delu. Dejavniki, ki vplivajo na naše zadovoljstvo, so še: dober odnos do sodelavcev, uspeh pri delu, delovni pogoji, napredovanje, pohvale nad- rejenih, možnost dodatnega izobra- ževanja, osebnostna rast. ZAKLJUČEK Karierna pot pri pedagoških delavcih zajema delovno obdobje in traja pri- bližno štirideset let. V tem času dela- vec doživi veliko vzponov in padcev. Pomembno je, da posamezniku vsak padec ali vzpon predstavlja izziv, s ka- terim se sooči. Pedagoški delavec mora skrbno načrtovati svojo karierno pot, saj le on pozna svoje želje in cilje, ki jih želi doseči. Organizacija, v kateri deluje, naj bi pomagala posamezniku pri razvoju kariere, saj je delavec, ki ima uspešno kariero, v veliko korist organizaciji. Zelo pomembno je, da pri razvoju karierne poti občutimo zadovoljstvo, ki ga pridobimo prek dobrih odnosov z otroki, starši, sode- lavci in vodstvom. Na svoji karierni poti pa moramo biti pozorni tudi na izgorevanje, ki nastane kot posledica stalnega stresa. Literatura Javrh Petra (2011) Razvoj učiteljeve poklicne poti; Učno gradivo 2: POKLI- CANOST. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Lipičnik Bogdan (1998) Ravnanje z lju- dmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. (stran 180-181). Konrad Edvard (1996) Delovne kariere. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Odde- lek za psihologijo. Majnik Vanda (2006) Možnosti kari- ernega razvoja medicinskih sester v Kliničnem centru. Maribor: Diplomsko delo. Zuljan Valenčič Milena (2012) Profesi- onalne poti pedagoških delavcev. Vr- šac: Visoka škola strukovnih studija za obrazovanje vaspitača.