122. številka.
Ljubljana, v torek 30. maja 1899.
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
lakaja mk dan avsčsr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejemati la avstro-o gerske deftele za vse leto 15 «11., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. le Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje delale toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. —Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon hI. 3-4.
Zavarovanje poslov.
Oovor posl. P. Grassellija v deželnem zboru kranjskem.
Visoka zbornica!   Od vsega letnega poročila torej je še preostala marg. st. 5. § 11., katera je v marsikaterem oziru zanimiva. Iz te marg. St. smo zvedeli, da je deželni odbor šleski pozval deželni odbor kranjski, naj mu oznani svoje mnenje o bolniških blagajnicah za posle ali pa naj provocira   deželnega   zastopa kranjskega sklep o ti stvari.   Deželni zbor šleski je namreč vlani povodom razprave o izpre-membi poselskega reda za Šlesko naročil svojemu deželnemu odboru,  naj predloži deželnemu zboru zakonski načrt o bolniških blagajnicah za posle.   Deželni zbor šleski se je z izpremembo poselskega reda bavil že celo vrsto let in v teh letih zavrgel tri ali štiri načrte poselskega reda, ki jih je bil predložil deželni odbor. To bodi mimogrede v tolažbo povedano našemu velecenjenemu deželnemu odboru, ki iz tega lahko izprevidi, da imajo tudi drugi deželni odbori svoje križe in težave s sitnimi  tovariši  deželnimi  poslanci. Poleg nekaterih kompetentnih vprašanj in poleg poaelskih spričeval se je sukal boj zaradi poselskega reda v deželnem zboru šleskem najbolj okoli določil glede skrbi za bolne posle. Vsi šleski poslanci so naglašali važnost te stvari, toda nekateri so jo raz-motrivali bolj s stališča gospodarja, drugi s stališča poslov, katero stališče se seveda bolj približuje nazorom, ki jih zastopa moderna socialna politika.  Naposled je dobil deželni odbor šleski, kakor rečeno, nalog, predložiti zakonski načrt o bolniških blagajnicah za posle, in deželni odbor šleski je najprej vprašal cesarsko vlado, ali bi ne hotela predlagati take izpremembe državnega zakona o bolniškem zavarovanji delavcev, da bi se zavarovali posli kar pri obstoječih okrajnih blagajnicah.
Odgovor   ministerstva   za notranje stvari je na to vprašanje doslovno na-
LISTEK.
„Erotika".
Napisal Vladimir Lovec. II. (Daljo.)
Vendar k biserom Cankarjevo muze bi ravno ne prišteval „Helene", dasi se najde tudi tu mnogo krasnih granesov, ki jih more zapisati le pravi pesnik. Grajati pa je na „Heleni" in — skoro bi rekel — na Cankarjevih pesm h v obče, da pesnik vsak motiv zelo razblini, kar je domala povsodi na veliko škodo dotični pesni. Da je ta graja popolnoma upravičena, se vidi takoj pri drugem poglavju „ I z lepih časov ', kjer so ravno one pesni, ki se odlikujejo po svoji kratkosti, brez dvoma najboljše in najlepše. Vzemimo na primer takoj prvo:
Oj ljubica iz prejšnjih dnij,
Iz polpozabljcnih, jasnih dnij,
Takd krasna, tako sladka,
Nocoj je mimo okna Sla.
In moje okd\ kot prejšnje dni, Zamišljeno za njd strmi, — Kak6 bi objel jo pretesnd, Kako bi poljubil jo pregorkd!
Za njd strmi oko solzno, In v srcu je meni tako" težkd, — Pozabila name Je bdgve kdaj, A jaz je na morem vekomaj.
tisnen v letnem poročilu pod marg. številko, s katero se baš bavimo. Ministrstvo je izreklo, daje pripravljeno, državni zakon o bolniškem zavarovanji delavcev tako dopolniti, da se razširi krog tistih osob, katere so upravičene pristopiti bolniškemu zavarovaju, če bi tako razširjenje ustreglo željam in potrebam ne le Šleske, nego tudi drugih dežela
Vsled tega je želel deželni odbor šleski zvedeti tudi mnenje deželnega odbora, eventuvalno deželnega zbora kranjskega. Velecenjeni naš deželni odbor je, žal, svojo luč postavil pod polovnik, zavil se je v molk in deželnemu zboru pustil popolnem prosto roko, zadeti pravo v ti kočljivi stvari. Odsek za letno poročilo se je kar čudil, da ga je doletela čast, reševati tako imeniten nalog in si je bil popolnem v svesti svoje dolžnosti, da skuša opravičiti laskavo zaupanje, katero je vanj stavil deželni odbor.
Pred vsem je opomniti, da spada uredba skrbi za bolne posle in specialno uredba bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev v področje deželnega zakonodaj stva. Državni zakon 30. marca 1888. L, Št. 33, tičoč se bolniškega zavarovanja delavcev, poslov sploh nikjer v misel ne jemlje, izrecno pa določa (§ 3), da je bolniško zavarovanje poljedelskih in gozdarskih delavcev urediti s posebnimi deželnimi zakoni. Dejansko deželno zakonodavstvo od tistihmal Še nikjer ni uredilo bolniškega zavarovanja poljedeljskih in gozdarskih delavcev, cesarska vlada pa je sama postavila na razgovor vprašanje, ali bi ne kazalo, razširiti obligatorno ali prisilno bolniško zavarovanje tudi na take osebe, katere dozdaj niso podvržene dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni.
Leta 1897 je namreč zborovala na Dunaji enketa, katero je sklicalo ministrstvo za notranje stvari zaradi preosnove zakona o bolniškem zavarovanju delavcev, in prvo vprašanje, o katerem se je bilo posvetovati enketi, merilo jo na to, kakšne
Koliko bolj neprisiljeno se to glasi, nego katerakoli pesem iz „Helene" ! Ravno tam, kjer postane Cankar lapidarno kratek, — žal, da je velikokrat tudi nejasen in mističen — ravno tam se mu posreči najbolje:
Tam sredi morja, tam sredi morja, Tam čolna letita dva; Oblaki zakrivajo nočno nebo. Srdito se črni valovi tepd In čiiln so zadene ob Culn.
Čoln prvi zleti čez Široko morjĆ,
Če vScl jo pogubi, — kdo ve ?
A drugi več doma ni našel nikdar,
OIj valu visokem zdrobi ga vihar, —
Z ostanki so umrje igni.
Naravnost dovršeno lakonično postavi tu pesnik čitatelja v situacijo, ki jo potrebuje pesem; v malo besedah je skoro ne-dosežno kratko in izborno naslikana temna tragedija izgrešenega človeškega življenja.
Vsebinsko se da ciklu« ,Iz lepih časov" popolnoma primerjati »Heleni". Tiha, sanjarska, malo sentimentalna ljubezen brez vsakega globokejšega duševnega razburjenja, brez vsake divje, uničujoče strasti; nežno hrepenenje pesnikovega srca po izvoljeni devici; nema žalost vsled neuslišane ljubavi — to je rdeča nit, ki se vije skozi to poglavje. Le semterja prodro morda malo, pa prav malo ironije, kakor v pesmi na strani 40, ko odgovarja ljubici-nezvestnici na vprašanje, kam se mu U mudi tako, zakaj mu je lioe bledo in oči mrtve:
želje imajo interesovani krogi glede razširjanja bolniškega zavarovanja. Kciketa se je shajala v skupinah, in sicer je bilo teh skupin sedem. I. skupina je sestajala iz zastopnikov Moravske in Šleske ; II. iz zastopnikov Češke; III. iz zastopnikov Ga-liške in Bukovine; IV. iz zastopnikov Gorenje Avstrijske, Solnogradske, Tirolske in Predarlske; V. iz zastopnikov Štajerske, Koroške, Kranjske, Primorske in Dalmacije;
VI. iz zastopnikov knapovskih blagajnic in
VII. in zastopnikov dolenjeavstrijskih.
Ogromna večina vseh ekspertov pri ti enketi se je izrekla za razširjanje bolniškega zavarovanja na vse tiste, ki proti mezdi ali plači (Lohn oder Gehalt> delajo. Torej so mej tem zapopadeni tudi polje delski in gozdarski delavci in posebno pa domači posli. Pri ti priliki omenim, da se je v enketi število poljedelskega in gozdarskega delavstva cislitvanskega taksiralo na 6k/3 milijona oseb,  izmej katerih jih pripada 800.000 domači služinčadi ali poslom v ožjem pomenu.   Torej večina ekspertov vseh skupin  se je izrekla za  to, da se tudi posli pritegnejo splošnemu prisilnemu zavarovanju za slučaj bolezni.   Samo dva eksperta, oba iz Dolenje Avstrijske (župan Wimrner iz Scheibsa in pa posestnik rudnikov Neudhofer iz Ybbsa), sta ugovarjala razširjanju    bolniškega    zavarovanja na kmetske posle ali poljedelske delavce, dva eksperta, jeden iz Tirolske in pa kranjski naš gospod Klun, sta se potezala za bolniško zavarovanje samo domaČe služinčadi. Dva eksperta (jeden s Češkega in jeden s Štajerskega)   sta trdila,  da je vzrok pomanjkanja poljedelskih delavcev in sploh poslov na kmetih to, da kmetsko ljudstvo sili v mesta k obrtnim in industrialnim podjetjem, ker hoče biti deležno dobrot bolniškega zavarovanja. Nekoliko resnice utegne biti tudi v teh besedah,  vendar jih je — vsaj pri nas — potrditi cum grano   salis: pri nas se prepričanje o dobrotah bolniškega zavarovanja mej kmetskim ljudstvom menda pač ni Še tako globoko ukoreninilo,
..Kaj okd W bilo mrtvo, Kaj bi bil obraz mi bled? Tja hitim v tujino jasno, V daljni, nepozabni svet.
Ti si mene zapustila, Jaz pozabim tc lahko ; Drugo deklico bom ljubil, Bolj lepo in bolj zvesto .. .u
Pa v tej ironiji ne ostane, sentimentalnost premaga zopet:
Da so laž besede moje. Ljubica nezvesta vc, — Sladko so nasmeje ona, Meni pa teko solze.
To je ravno značilno za pesnika, da mu pri spominu na nezvesto deklico nikdar ne vzkipi in vztrepeče srce burne strasti, da se mu nikoli ne upogne duša v šumnem in hrupnem viharju. Sovražiti nevrednice ne more :
Vso svojo ljubezen iskreno, Vso srečo najjasnejših dnij, Vso dal sem ti, ljubica moja, — In kaj si vrnila mi ti ? . . .
Če danes so nate spominjam, Gori mi v sramoti obraz, Oj ljubica, da sovražiti No morem, no morem to jaz !
In še vedno ni pokopal vseh misli, še vedno upa, da se mu izpolnijo njegove nađe:
Kakor Dijana od mrzloga mnimorja — Tih je in hladen tvoj bledi obrta; Ali poglej samd, tja na zahod poglej: Bolnce umira in prliel bo Caa —
da bi to prepričanje jedino provzročilo fak" tično vrvenje kmetskega stanovništva v mesta in zlasti v industrialne kraje. Pri nas tudi ni bilo še slišati, da so kmetski gospodarji tako vneti za bolniško zavarovanje, kakor baje na Gorenjem Avstrijskem. Ekspert z Gornjeavstrijskega je pri omenjeni enketi namreč jako toplo priporočal razširjanje obligatornega bolniškega zavarovanja za posle in v dokaz te potrebe navajal, da so na Gornjem Avstrijskem že zdaj mnogi gospodarji prostovoljno vpisali svoje posle pri okrajnih bolniških blagajnicah in zanje plačujejo določene prispevke.
Samo ob sebi se urneje, da so imeli vsi eksperti pri enketi v mislih obligatorno bolniško zavarovanje, kakoršno v prvi vrsti ustanovlja državni zakon z 30. marca l&rf«. Večina ekspertov se je tudi izrekla za uredbo razširjenega bolniškega zavarovanja potom državnega zakonodajstva in le posamični eksperti so zavzemali stališče, da ostani uredba bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev pa poslov pridržana deželnemu zakonodajstvu.
Ni se čuditi, da so bili eksperti pri enkC-ti tako soglasno zavzeti za razširjenje bolniškega zavarovanja. Vlada je bila na enkC-to povabila samo zastopnike tistih krogov, ki so že v kakšni zvezi z obstoječim bolniškim zavarovanjem delavcev; eksperti so bili vzeti iz raznih vrst delavcev, kateri po zakonu spadajo pod obligatorno bolniško zavarovanje, dalje izmed dotičnih delodajalcev, izmed uradnikov bolniških blagajnic in zavarovalnic za slučaj nezgod in naposled izmed zdravnikov pa Iekamikov. Umevno je, da so bili vsi ti sloji složni glede razširjenja zavarovanja, pa da se niso upirali razteganjn zavarovalne dolžnosti: nekateri, v prvi vrsti delavci, morajo že iz „principa" biti za razširjenje bolniškega zavarovanja, in ti so tudi krepko naglašali ta princip, drugi bi se bili tudi lahko sklicevali na kakšen „princip-, pa se rajši niso, nego so navajali vse polno najlepših
Prišla bo noč nad gozdovi Šumečimi, Luna bo vstala nad daljno goro . . . (ilej, že s koraki boječimi, lahnimi Stopajo sence v alejo temnd.
In oživela bo soha od mnimorja, — Zatrepetalo bo tvoje sreč; Z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtečimi Tala buS meni v ljubečo roke . . .
Tretje poglavje je naslovljeno „ Dunajski večeri". Ne da se tajiti, da je v osmerici pesmi, ki so zbrane pod tem napisom, primeroma največ individualnega kolonta. Tu najbolj prodira in se nam najlepše knže pesnikov „jaz4. Po mojem mnenju ravno ta ciklus podaja neovržen dokaz za to, kar sem bil opomnil zgoraj, da nam ni iskati pri Cankarju nikjer in nikdar globlje, pretresujoče strasti. Kar se nam odkriva v teh slikah iz ponočnega dunajskega življenja, to ni strast, to je marveč tisto plitko, površno ljubimkanje, tista ljubezenska igrača, ki jo imenuje Nemec „Liebelei". Morda bi se dal najti celo ostrejši izraz, toda moja naloga ni moralizovanje . . . Tem manj, ker pesnik ne postaja nikjer naravnost Iasciven, dasi se giblje že čisto ob oni nevarni meji. Veliko pripomore prav gotovo k temu, da ne vzbude „ Dunajski večeri" v nas čuta skrajnje nezadovoljnosti, poleg omenjenega močnega individualnega kolorita tudi iz-bbrna dikcija in krasna melodijoznost Can-karjavih granesov, ki je ni mogoče dovoJ dostikrat povdarjati, (Dalje p
razlogov za svoje nazore Tistih, katerih se najbolj tiče razširjenje bolniškega zavarovanja, tistih namreč, kateri naj se na novo pritegnejo bolniškemu zavarovanju, tistih ni bilo zraven, tisti niso mogli izreči svojega mnenja, ker jih nihče za njihovo mnenje vprašal ni! Zato gre vsa čast in hvala tistim deželnim odborom, kateri so se uprli in vlado energično pozvali, naj opusti razširjenje bolniškega zavarovanja na poljedelske in gozdarske delavce pa na posle, toliko časa, dokler svojega stališča v tem vprašanji ne označijo deželni zbori, v katerih kompetenco po obstoječih zakonih spadajo določila glede bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev in pa glede poslov sploh.
Kateri deželni odbori so na ta način potegnili se za pravice deželnih zastopov, ne vem. posnel sem nekemu dopisu deželnega odbora dolenjeavstrijskega na ministrstvo za notranje stvari (z 28. januvarja 1899. Št. 1736), le toliko, da je več deželnih odborov to storilo, in da je deželni odbor dolenjeavstrijski se njim pridružil. Kar se tiče konkretnega vprašanja glede bolniškega zavarovanja poljedeljskih in gozdarskih delavcev, dotaknili so se ga trije deželni odbori: solnogradski. tirolski in dolenjeavstrijski. Tirolskemu deželnemu odboru ugaja sicer razširjenje bolniškega zavarovanja na poljedelske in gozdarske delavce, zajedno pa tirolski deželni odbor naglasa težave, s katerimi se bode baviti pri uredbi tacega zavarovanja ; ostala dva deželna odbora sta naravnost zoper razširjenje bolniškega zavarovanja za poljedelske in gozdarske delavce. Med deželnimi zastopi so se — kolikor sem se mogel poučiti — bavili z razširjenjem bolniškega zavarovanja trije dež. zbori, namreč solnograški, šleski in gališki. Poslednja dva sta razpravljala stvar le v obče, ne da bi se bila izrekla niti pro, niti contra razširjenju bolniškega zavarovanja glede poslov kmetskih delavcev, vendar je videti, da utegne deželni zbor šleski zavzeti tisto stališče, kakor solnogradski, ki se je izrekel proti bolniškemu zavarovanju p~lje-delskih in gozdarskih delavcev, kakor tudi domačih poslov pri državnih bolniških blagajnicah.
Glede vojvodine Solnogradske je to tudi popolnem naravno.
Izpočetka sem dejal, da deželno za konodajstvo še nikjer ni uredilo bolniškega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih delavcev, oziroma poslov, kar je v veljavi državni zakon s 30. marca 1888. leta, državni zakonik št. 33. To je istina. Vojvodina Solnogradska pa je že prej imela zakonitim potom urejeno skrb za bolne posle in dninarje, torej vsaj za jeden del poljedelskih in gozdarskih delavcev-
Dotični zdaj veljavni deželni zakon solnogradski je sicer res z 29. novembra 1888., torej nekoliko mesecev mlajši, nego državni zakon o bolniškem zavarovanju delavcev, toda ta deželni zakon je le nekoliko izpremenil deželni zakon z 22. febru-varja 188G štev. 22, s katerim se določa ustanovitev občinskih bolniških podpornih blagajnic za posle in dninarje vojvodine Solnogradske. Pa tudi že pred tem zakonom so obstajale na Solnogradskem občinske bolniške blagajnice na podstavi „Ubožnega zakona" za vojvodino Solnogradsko z 30. decembra 1874   (dež. zak. št. 7 ex 1872).
Ta zakon je dal občinam pravico snovati bolniške blagajnice ; kjer se je pa osnovala taka blagajnica, tam so morali vanjo vplačevati prispevke posli, delavci itd., ljudje, ki so služili ali delali v občini, Če niso bili dolžni vplačevati v druge bolniške blagajnice.
Na mesto teh določil ubožnega zakona je stopil deželni zakon z 22. februvarja 1886, oziroma oni z 29 novembra 1888- Deželni zakon z 20. decembra 1888. določa v § 1., da je v vsaki občini vojvodine Solnogradske izimši deželno stolno mesto ustanoviti bolniško blagajnico v svrho podpiranja poslov in dninarjev, kateri zbole. Dovoljeno je pa, da se več občin združi in skupno ustanovi tako blagajnico. Vsak posel, bodisi moškega ali ženskega spola, ki služi v vojvodini Solnogradski, razen deželnega stolnega mesta in istotako vsak dninar in vsaka dninarica mora v občinsko bolniško podporno blagajnico plačevati mesečne prispevke, kateri znašajo za moške posle 16 kr. in za ženske posle po 12 kr, na mesec, za dninarja pa 20 kr. in za dninarico 15 kr. na mesec. Istotako mora tudi vsak gospodar v vojvodini solnogradski zunaj deželnega stolnega
mesta prispevati v občinsko bolniško podporno blagajnico in sicer za moške posle po 4 kr. in za ženske po 3 kr. na mesec. Zato je gospodar oproščen vsacega plačila, če mu kateri posel zboli.
Če občinska podporna blagajnica ne more izhajati z omenjenimi prispevki, a prihranki in drugimi dohodki, mora občina, oziroma morajo občine, katere so si ustanovile blagajnico, če ni drugače, vsako leto nedostatek proti povračilu brezobrestno posoditi. V nekaterih slučajih je deželni odbor, ki nadzira ustanovitev in upravo vsake take blagajnice, opravičen občinski bolniški podporni blagajnici priskočiti s posojilom, katero se v obče vrednih primerljajih tudi odpusti. Gospodar jamči za vplačilo prispevkov svojih poslov v blagajnico in je opravičen, jih poslom pri mezdi odtegniti. Dninarji so dolžni sami, prispevke v blagajnico vplačevati. Vsi prispevki v občinsko bolniško podporno blagajnico mogo i/terje-vati se upravnim potem.
Opravila posamičnih občinskih bolniških blagajnic vodi posebno s ve t o val s t vo, sestoječe iz najmanj treh členov. To sveto-valstvo določa, ali je zbolele posle in dninarje zdraviti doma, ali jih je oddati v bolnico, in skrbeti mu je za to, da se ustanove bolnice, kjer je potreba.
Vsak posel in vsak dninar, ki zboli, ima, če je redno vplačeval svoj prispevek, pravico na polno brezplačno oskrbovanje, toda k večjemu le za 60 dni. K oskrbovanju pripada zdravniška pomoč, zdravila, stanovanje, hrana in postrežba. Gospodar ima pa vendar pravico svojega bolnega posla, Če je ta zadovoljen, doma imeti, ali ga na svoje stroške v kako bolnico dati; če ga pa neče doma imeti, mora v treh dneh, ko posel zboli, bolnika zglasiti pri upravnem svetovalstvu.
Te občinske bolniške blagajnice, katere so izprva imele hude nasprotnike, so se zdaj na Solnogradskem popolnem udomačile in večina občinskih zastopov solno-gradskih, se je na vprašanje deželnega odbora izjavila za nadaljni obstanek teh blagajnic, pa zoper zavarovanje poljedelskih in gozdarskih delavcev pri državnih blagajnicah, češ, da bi to zavarovanje preveč obremenilo gospodarje.
Kakor kaže prijaj o te solnogradske občinske bolniške podporne blagajnice tudi deželnemu zboru šleskemu in deželnemu odboru dolenjeavstrijskemu, kar je lahko umevno, ker se nahaja na Dolnjem Avstrijskem, razen Dunaja, ki ima svojo mestno poselsko bolniško blagajnico, kacih 20 po-selskih bolniških blagajnic, s katerimi je občinstvu popolnem ustreženo.
Letno vplačilo gospodarja je prilično zmerno in znaša 1—l1, gold., 2—3 gold. k večjemu, zato mu ni treba plačevati oskrbnih stroškov v bolnici, če posla vanjo odda, niti ne zdravnika in zdravil, če bolnega posla doma obdrži.
Istotako je na Šleskem več občin pri -pravljenih ustanoviti take poselke bolniške blagajnice.
Deželni odbor dolenjeavstrijski je hotel zvedeti mnenje okrajnih glavarstev, župnih uradov in občinskih zastopov o splošnem uvedenji poselskih bolniških blagajnic na Dolenjem Avstrijskem, in je v to svrho razposlal vprašalne pole. Ne morem se spuščati v podrobnostih vseh šest vprašanj, ki so bila stavljena, nego samo to navajam, da je izreklo 710,0 vprašanih oblastev za ustanovitev željo, naj se poselske bolniške blagajnice osnujejo tako, da se bodo s časoma razvile v zavode, ki se bodo raztezali tudi na starostno preskrbovanje poslov. Pogosto pa so se v odgovorih ostro napadale zavarovalnice za sa slučaj nezgod in okrajne sploh obligatorne bolniške blagajnice, katere so potem takem na Dolenjem Avstrijskem po deželi in sicer zaradi kompliciranega buraaukratskega ope-rata in silno visocih premij skrajno nepriljubljene.
Poleg teh vprašalnih pol se je deželni odbor dolenjeavstrijski posvetoval o stvari tudi s praktičnimi kmetskimi gospodarji in veČina teh gospodarjev je priporočala bolniško zavarovanje kmetskih poslov in delavcev pri okrajnih bolniških blagajnioah v smislu § 3. državnega zakona o bolniškem zavarovanji delavcev, toda s pristavkom, da morajo delavci in posli tudi sami prispevati. Zavarovanje kmetskih delavoev in poslov naj bi bilo obligatorno, pristop malih kmetskih gospodarjev in njihovih družin pa fakultativen.
Končno ne smemo prezreti, da je tudi c. kr. dolenjeavstrijsko namestništvo de želnemu odboru Dolenjeavstrijske rasodelo svoje nazore o stvari. Ono od ob raje namero ustanovitve poselskih bolniških blagajnic ter ji pripisuje važen aocijalnopolitičen pomen; za združenje kmetskih delavcev a pravimi posli se namestništvo ne more ogreti; vrhu tega nasvetuje, da se vsaj iz početka zavarovanje pri poselskih bolniških blaganjnicah uvedi fakultativno, ne pa obligatorno. To je bil materijal, ki ga je odsek za letno poročilo imel na razpolaganje pri razpravi o vprašanju glede bolniškega zavarovanja poslov, in ta materijal utegne morebiti tudi visoko zbornico nekako orientirati o stvari.
Iz tega gradiva sama ob sebi resul-tirajo vprašanja, o katerih se je bilo odseku porazumeti.
Odsek je bil edin o tem, da deželni zbor nikakor ne sme kar odkloniti vse stvari, nego da mora pripoznati umestnost nekega daljnega razvoja bolniškega zavarovanja, umestnost nekega koraka naprej na potu, po katerem se je država posto-pila zboljšanja občih socialnih razmer. Odsek je torej načelno za razširjanje bolniškega zavarovanja. Izbirati nam je mej uredbo bolniškega zavarovanja tistih delavskih krogov, katerim to zavarovanje dozdaj ni pristopno, ali vsaj ne pristopno pod enakimi pogoji, kakor obrtnim delavcem, izbirati nam je med uredbo tega zavarovanja, potom deželnega in med njega uredbo potom državnega zakonodajstva, izbirati med deželno oziroma občinsko poselsko bolniško blagajnico in med državno bolniško blagajnico. Ne da se tajiti, da gre morda v marsičem prednost poselskim bla-gajnicam, kakoršne so Solnogradske ali Dolenjeavstrijske, vender je v odseka za letno poročilo prevladalo mnenje, da na Kranjskem vsaj za zdaj Se ne moremo nanje misliti. V omenjenih dveh deželah so se jih oklenili zlasti zaradi tega, ker so po vsi pravici menili, da je bolje držati se že obstoječih naprav, nego ustvarjati nove. Ravno ta razlog govori pri nas za to, da se bolniškemu zavarovanju poslov in kmetskih delavcev prilagodijo obstoječe okrajne bolniške blagajnice, baš zaradi tega, ker že obstoje, akopram jih mnogokdo ni vesel in akopram je želeti, da se njih nevkretna uredba primerno preustroji. Vrhu tega je premisliti, da nam po deželi ne dostaje bolnic, pa da bi ravno brezplačno oskrbovanje zavarovanih poslov v bolnicah iz humanitarnih obzirov najbolj ugajalo poslom, ter zajedno najbolj razteretilo gospodarje.
Odsek za letno poročilo se je moral tembolj odločiti za bolniško zavarovanje poslov poi državnih bolniških blagajnicah, ker po njegovih mislih nikakor ne gre, da se bolniško zavarovanje poslov in kmetskih delavcev pri nas že zdaj proglasi obligatornim ali prisilnim.
Istotako kakor v drugih deželah, moremo tudi pri nas trditi in vsak mora to za resnično pripoznati, da velika večina naših kmetskih gospodarjev ne zmore visokih premij, katere je plačevati obligatornim bolniškim blagajnicam. Res je, da privrženci vseobČega bolniškega zavarovanja obetajo znižanje premij, če se krog zavarovancev razširi — po sistemu velikih številk, ki ima gotovo svoj prav —, toda malo vrjetno je, da bi se premije skrčile v toliki meri, da jih bode mogel nositi naš navadni kmet s svojimi posli, kateri bodo po znanih vzgledih skušali svoje breme zvaliti na ramene gospodarjeve.
Zato je bil odsek za letno poročilo soglasno mnenja, da se je za zdaj omejiti na fakultativno bolniško zavarovanje pri bolniških blagajnicah po državnem zakonu o bolniškem zavarovanju delavcev, katerega bi bilo primerno popolniti. (Spremeniti poselski red kranjski.)
Oprt na navedene razloge zatorej odsek za letno poročilo predlaga: „Visoki dež. zbor skleni: 1.) Deželni  zbor vojvodine kranjske smatra za primerno razmeram dežele Kranjske, da se zakon z 30. marca 1888. drž. zak. St. 33., glede bolniškega zavarovanja delavcev tako popolni t. j. krog tistih osob, katere so po § 3. odstavku 2. in 3. tega zakona upravičene za pristop k bolniškemu zavarovanju, tako razširi, da bodo tudi osobe, katere imajo posle, s svojimi posli vred upravičene pristopiti k bolniškemu zavarovanju po načinu, določenem v za-I konu o bolniškem zavarovanja; ce se na-
pominani državni zakon tako spremeni, bodo potom deželn-ga zakonodajstva one gospodarje, ki se poslužujejo te pravice, za slučaj bolezni svojih poslov oprostiti odgovornosti oziroma povračilne dolžnosti, ki jih sicer zadeva.
2.) Deželnemu odboru kranjskemu se naroča, da ta sklep oznani c. kr. ministrstvu za notranje stvari in deželnemu odboru šleskemu."
V IJiaMJisiil, 30. maja
Krist.
Položaj je ostal nespremenjeno nedoločen. Pogajanja mej cislitvanski mi in ogrskimi ministri so se sicer znova začela, toda upanja baje ni nobenega, da se doseže za obe strani ugodno poravnanje. Listi poročajo, da je Thunova demisija neizogibna, da pa pade ž njim tudi Goluchovvski in bržčas tudi Szell.  Te vesti so gotovo prenagljene, vsekakor pa jako tendenciozne. „Neues Wiener Tagblatt* poroča, da je dokazal grof Thun v svojem dve uri dolgem govoru na seji izvrševal nega odbora desnice, da je nemški opozicijski program sposoben za nova pogajanja mej strankami v posameznih deželah. Težišče leži na češkem in Moravskem, in tam naj se spra vijo stranke predvsem.   .Neues Wiener Tagblatt" trdi, da so se s tem nazorom Thuna členi izvrše valnega odbora desnice principialno strinjali. Zanimiv je tudi članek dr. Ebenhocha v »Linzer Volksblattu*.  Člankariu se zdi, da je nemški program korak naprej, in da je sedaj dolžnost vlade in desničarskih strank, da store tudi s svojega stališča korak dalje k cilju sporazumljenja. Nemška opozicija bode morala dovoliti, da se njen program popravi, da se nekatere stvari črtajo itd. in desničarske stranke bodo morale nekaj popustiti.  Nemški opozicionalci gotovo čakajo, da se jim nasprotniki približajo, in dr. Ebenhoch misli, da bi rodila nova pogajanja mnogo dobrega. Misli celo, da bi mogel začeti poslovati parlament. Stvar naj bi vzela v roke vlada, ki naj pokliče za svetovalce še zaupnike desnice, zlasti pa člene nemške katoliške stranke. Ta članek je zlasti v tem oziru originalen, da se zdi Ebenhochu impertinentni, neresni in le hujskajoči program „discutabel", in ker je glede novih pogajanj tako otroško optimističen.  Sicer pa je poročal „Vater-land", da so opozicionalci brezpogojno solidarni, da pogajanj za posamezne dežele ne sprejrao, nego da vztrajajo na svojem celotnem programu
Razmerje Srbije in Rusije radi razkralja Milana še vedno ni najboljše, zato pa vse želi, da zapusti Milan deželo Belgrajski časopisi so že večkrat prinesli z velikim veseljem vest, da misli Milan «oditi, toda na splošno žalost se ta vest doslej ni uresničila. Tudi sedaj pišejo srbski listi, da pojde Milan v Karlove vare, odkoder se ne povrne več v Beligrad. Srbski patrioti se tega uprav otroško vesele, kajti oči vidno je, da vpliva Milan na kralja Aleksandra v najslabšem oziru. Aleksander bode spremil očeta na Češko, kjer ostane le malo časa ter se sni de potem s svojo materjo, kraljico Natalijo.
Macedonija. Za ubogo Macedonijo noče nihče ničesar storiti. Velevlasti se boje\ da bi nastale vsled posredovanja kake večjo politične komplikacije, zato puste, da se godo v nesrečni deželi najstrašnejše stvari, ter da so razmere največja sramota za vso Evropo. Zastopniki vlastij na mirovni konferenci v Ilagu ne bodo sprejeli odposlanca macedonskega kongresa, ker se boje zameriti Turčiji. Kaj naj torej store MacedonciV Živi vendar ne morejo poginiti in molče" se ne dajo klati.
Drevfusova afera. Pariz je miren vzlic vsem hujskajočiiu shodom, katere so sklicali minole dni Drevfusovi nasprotniki, in vzlic člankom, s katerimi napadajo Rochefort in tovariši vlado in kasacijsko sodišče. V kasacijskem dvoru je začel včeraj čitati Ballot-Beauprć vpričo 45 sodnih svetnikov v rdečih ta-larjih razsodbo združenih kasacijskih kamor, ki odrejajo novo preiskavo Drevfusovo afere. Razsodba je sila obširna; Ballot-Beaupre jo prečita šele danes. Vlada je poskrbela, da se onemogočijo demonstracije pred sodiščem ter je nastanila v poslopju in pred njim 50 gardistov. V sodni dvorani je prisotnih polega sodnega dvora le 100 Ijudij, mej temi je 50 časnikarjev in stenografov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. maja.
— Osebna vesti. Pri politični upravi na Kranjskem so ime novani: okrajni tajnik g. Fran Grebene vladnim oficijalom v Ljubljani, kancelist g. Anton Drofenik okrajnim tajnikom v Postojini, sodni kancelist g. Ivan Majerčič in narednik domobranskega polka št. 4 g. Anton Janša vladnima kancelistoma.
— „ Vseslovenska delavska slav-nost". Z resničnim zanimanjem smo sinoči segli po „Slovencu". Bili smo radovedni, kako bo poročal o slavnosti, ki se je vršila v soboto in v nedeljo v ozidju napredne Ljubljane. Pričakovali smo v naprej, da bo pretiraval, kar se bo dalo, ali tacega „farbanja" nismo pričakovali. Kdor je videl to slavnost, ve, da še senca ni bila tega, kar piše „Slovenec". Ni čuda torej, da se včeraj in danes vsa Ljubljana smeje temu „ Slo vence vemu" panegiriku. Najboljše pri celi stvari je pa vender to, kar je povedal dr. Krek. Glasom „Slovenca" je dejal, da je v nedeljo dež vso slavnost le zato pokvaril, ker sedanja Ljubljana ni vredna, da bi ae njegova vojska pokazala v vsi svoji moči in svojem razvoju. Raca na vodi, ta je pa dobra! Pri katerem litrčku pa ste že bili, prijatelj dr. Krek, ko ste to-le izustili? A vender vas je le nekdo prekosil. To je .Hrvatska Domovina". Ta piše v včerajšnji številki doslovno „Ovakova slavlja j oš nije doživi la Hrvatska i Slovenija", če to ni višek blaznosti, potem res ne vemo, kaj naj se tako imenuje.
— Komu so mošnje olajšali. Za časa zadnjih občinskih volitev so imeli klerikalci v gostilni gospoda Jakoba Malija v Kurji vasi (.Pri ribiču") svoj glavni tabor. Tja so v velikih trumah vodili barjane in jih z golažem, s pivom in vinom navduševali za klerikalne kandidate. V imenu klerikalne stranke sta Kregar in Brglez naročila jedila in pijačo, a sedaj, ko so volitve minule, neče nihče računa poravnati.   Gostilničar ima tirjati še 117 gld., pa jih ne more dobiti.  Ves čas od volitev že hodi od Poncija do Pilata, okolu krščanskih socialistov in čistokrvnih klerikalcev, okoli kanonikov, kaplanov in propadlih kandidatov, a povsod mu le kažejo prazne mošnje,   povsod ga odpravljajo s praznimi besedami.   Naposled se je gostilničar naveličal moledovanja za svoj pošteni zaslužek ter je danes vložil tožbo na plačilo 117 gld.   Res klerikalci so klasična družba!   Pili bi in jedli in napajali diuge, a kadar treba plačati se lepo po-skrijejo. Škandal!
— škandal v cerkvi ali župnik in kaplan. Iz Mengša se nam piše: Iloteč povzdigniti slavlje predčerajšnje kvaterne nedelje je naš kaplan g. Rožnik pri popoludanski službi božji imel pete litanije pred izpostavljenim Najsvetejšim. Toda župnik gospod Zoreč ni bil istega mnenja; iz zakristije je zakričal parkrat nad kaplanom: Tiho bodi! Ker se pa kaplan v zapričetem svetem opravilu le ni dal motiti, stopi župnik pred oltar, iztrga
molitveno knjigo kaplanu iz rok rekoč: Sedaj sem še jaz tu gospodar, kaplan ne bo mene komandira!. Kaplan se pa le še ni dal ustrašiti, ampak vzel blizu klečečemu dečku molitveno knjigo ter iz iste nadalje pel litanije. Župnik pa mu vzame še to knjigo in sedaj kaplanu ni preostajalo druzega, kakor sredi v lit unijah prenehati. Ljudje, v obilici navzoči v cerkvi, so se zgražali nad tolikim javnim pohujšanjem. Navedeni fakt pač kaže, da imajo naši klerikalci prav, Če kličejo ob vsaki priliki: „Vera je v nevarnosti!" Da! Toda, kdo jo spravlja v nevarnost, o tem glasno priča navedeni dogodek.
— Zanimiv prizor v tržaškem dež. zboru se je primeril v zadnji seji, prizor, kateri je c. kr. korespondenčni urad skrbno zamolčal. Vladni zastopnik je s tisto ponižnostjo, katera je lastna c. kr. vladi, kadar govori z arogantnimi tržaškimi Lahoni, opravičeval iztiranje nekaterih iz Italije pri-tepenih razgrajačev. Posl. Piccoli je pri tem vskliknil: „Kdaj je bilo prepovedano klicati evvlva svoji lastni narodnosti in evviva oni deželi, h kateri pripadamo po jeziku,čustvih in kulturi?" Te besede so nalle navdušen odmev in zbornica in galerija so zaorili:
„Viva 1 I tal i a". Vlada pa si je zamašila ušesa, da ni slišala te škandalozne demon stracije. Avstrijska vlada ni, kolikor nam je znano, z nobeno besedo reagirala na to izzivanje, ampak je molče prezrla. Ako se ta dogodek, Dompierijevo pismo Zanardelliju in pa Gbersov medklic v istrskem deželnem zboru re spravita v prihodnjem zasedanju delegacij na razpravo, potem bomo imeli prepričanje, da naši poslanci nimajo ne volje ne zmotnosti, braniti slovenski narod.
— Umetniško društvo. Da se ustvari nekako središče in utočišče vseh slovenskih umetnikov, slikarjev, slikaric, kiparjev, arhitektov, pisateljev in  glasbenikov, se ustanovi v  Ljubljani splošno nepolitično umetniško društvo, ki bo zastopalo nasproti javnosti pravice naših umetnikov, prirejalo umetniške razstave domačih in tujih umotvorov, podpiralo mlade  in   potrebne talente, zlasti one v tejini, ter bode gojilo družabnost mej umetniki vseh strok. Danes zvečer cb 8. uri ima začasni odbor, ki prireja pravila,   v Llovdovi restavraciji svojo sejo,  h kateri pa so povabljeni tudi drugi slo venski umetniki.   V nedeljo, 4. junija dopoldne bode v .Narodnem domu" ustanovni občni zbor.  Umetniki vseh narodov imajo svoja društva, tudi naši slovanski bratje, Čehi in Hrvatje imajo tako društvo, kjer so združeni v lepi slogi vsi umetniki, delujoči v čast svoje domovine. Naj bi bilo tudi pri nas tako!
— Konsumno druStvo  na Češenci posluje tako, kakor da zanje ne velja noben zakon  Samo določbe, da so konsumna društva oproščena vseh davkov in davščin, se drži strogo, za druge določbe pa se čisto nič ne zmeni.   Društvo prodaja tudi neudom, kar bi nikakor ne smelo biti, a nihče pokli canih krogov se za to ne zmeni. Poprej se je v društvu prodajal špirit in je imelo društvo čisto navadno   gostilno.   Zdaj   prodaja svojo tirolsko brozgo v zaprtih steklenicah, a glavna naloga mu je še vedno pospeševanje pijančevanja in da doseže ta namen, hoče napraviti kegljišče in je prosilo za gostilničarsko koncesijo.   Občinski odbor se je pač izrekel za podelitev koncesije, a
le z j ednim samim glasom večine, kajti za podelitev koncesije je bilo 11 glasov, proti podelitvi pa 10 glasov. To jasno kaže, da v občini nove gostilne kar nič treba ni, kajti veČina glasov se je dobila samo 8 tem, da je župnik glasoval za podelitev koncesije. Morda je bil prepričan, da se s tem posebno prikupi gospodu knezoškofu, pri katerem je točilec „šnopsa" starotrški Hauptmann, v taki milost, da ga drugi duhovniki lahko zavidajo.   Upati je, da bo vlada uvaževala razmere in da češenskemu konsumnemu društvu ne bo dala zaprošene koncesije, pač pa skrbela, da se bo diuštvo držalo veljavnih zakonov.
— Cosp. Naval-Pogačnik, operni tenorist na dunajski dvorni operi, hiti v svoji umetniški karijeri od triumfa do triumfa. V kratki dobi, odkar je na Dunaju, si je pride bil no j večje in najširše simpatije dunajskega opernega občinstva, in dunajski Časopisi priznavajo soglasno, da je gospod Naval Pogačnik najizbornejši lirski .enorist, kar jih premorejo nemški oporni odri. Zajedno pa je ta imenitni slovenski pevec tudi izvrsten igralec.  Zanimivo je dejstvo, da sta sedaj najslavnejša pevca dunajske dvorne opere Slovana: g. Naval — Slovenec, g. Heš — Čeh.
— Streljanje z grada. Gospod župan Hribar nam naznanja, da se v nedeljo pri si avnosti krščanskih socialistov ni streljalo z mestnim smodnikom, temveč da so streli bili plačani.
— Izlet ..Idrijskega Sokola" v Črni-vrh nad Idrijo, določen na dan 28 maja t. 1, se vsled skrajno neugodnega vremena ni  mogel vršiti.   Opozarja se tedaj, da se
omenjeni izlet vrši dne 4. junija t. I. pa tudi le o lepem vremenu.
— Moško pevsko društvo „Kranj" pri redi v nedeljo dne 4. junija v Škofji Loki (na vrtu Štemarje) vrtno veselico. Začetek ob 1 aG. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 kr., za obitelj treh oseb 1 gld. V slučaju neugodnega vremena se ve selica preloži na drugo nedeljo.
— Podružnice sv. Ciril« in Metoda na Bledu občni zbor bo v nedeljo, 4. junija t, 1. ob 4. uri popoludne v gostilni pri J. Peternelu. Po zborovanju bode vrtna veselica, pri kateri sodeluje pevski zbor bralnega druStva z Bleda.
— Smodnik za streljanje proti toči,
dobe oni p. n. naročniki, ki so istega naročili pretečeni teden, šele v petek dne 2 junija, ker ga sedaj ni bilo toliko na razpolago v skladišču samem. F. G
— Raspisane službe. Pri finančni prokuraturi v Ljubljani mesto adjunkta v IX. Činovnem razredu. Prošnje tekom treh tednov finančni prokuraturi v Ljubljani. — Pri višjem deželnem sodišču v Gradcu mesto svetnika. Prošnje do 7. junija predsedstvu višjega deželnega sodišča v Gradcu. — Pri deželnem sodišču v Gradcu mesto podpredsednika deželnega sodišča in vodje dež. kaz. sodišča, nadalje mesto podpred sednika deželnega sodišča. Prošnje do 3. junija predsedstvu deželnega sodišča v Gradcu. — Pri okrožnem sodišču v Novem mestu mesto deželnosodnega svetnika VII. činovnega razreda. Prošnje do 3. junija pri predsedstvu okrožnega sodišča v Novem mestu. — Na mornarski akademiji na Reki mesto suplenta za matematiko in fiziko. Določbe glej štev. 105 (8. maja) uradnega lista Kranjsko. — V statusu polit, uprave za Kranjsko troje adjutov ft 600 gld. in troje adjutov a 500 gld. Prošnje do 20. junija na deželno predsedstvo. —- Mesto svetnika pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Prošnje do 7. junija pri predsedstvu višjega deželnega sodišča istotam.
* Kuga v Aleksandriji narašča in slučaji se množe. Ljudje beže iz mesta, zato pa je velika nevarnost, da se zanese
kuga tudi v Evropo. Med Aleksandrijo in Trstom ter Reko vozijo parniki, in potniki ae razhajajo od ondi po vsej naši državi.
Vlada je že odredila potrebno, da se ljudje zdravniško preiskujejo, predno odhajajo z ladij.
* Duhovnik pobegnil. 521etni župnik v vasi Steinau na Šleškem je minoli torek izginil brez sledu. Žalostni farni otroci pa so končno našli pismo, v katerem jim sporoča njihov ljubeči duhovni oče, da je pobegnil v Ameriko, ker se boji hude kazni ter da prosi svoje vdane ovčice, naj mu odpuste. Oblastvene preiskave so dognale, da je bil župnik do večjega števila šolaric — preintimen.
* Oče morilec. V Odesi se je pri petilo grozno zločinstvo. Neki carinski uradnik, Konforovič, se je 1. 1881. oženil ter živel s svojo ženo do 1. 1894. prav srečno. Takrat je žena dobila dedščino, s katero &i je kupila malo hišo.   Ker pa jo
j e obdižala kot svojo last ter je ni hotela prepisati na moževo ime, je sloga v tej rodbini umrla za vselej. Lani je hotel Konforovič zažgati vse pohištvo in zadušiti s tem svojo obitelj, toda žena je izvršitev tega naklepa še pravočasno onemogočila. Nedavno pa je ponoči s kladivom pobil pet svojih otrok, ženo in enega sina pa je t ežko ranil. Konforovič je menda zblaznel.
* Oster sodnik. V Atenah na Grškem so bolj strogi sodnik, kakor pri nas. Ondi
j e bila obsojena neka gospa na 14 dni zapora,  ker je  vkljub policijski prepovedi
prišla s klobukom v — gledališče ter s tem zakrivala pogled na oder.
* Operacija levov. Nedavno je prof. Pisenti v Perugiji operiral dva leva, katera sta jako slabo videla. Leva so prej kloro-formirali ; vse je Šlo lepo v redu, samo ko se je drugi lev zbudil mej operacijo iz narkoze, je udaril s šapo okrog sebe, da so se razun dra. Pisentija vsi razbežali Zdravnik je leva iznova uspaval ter dovršil operacijo. Baje morata sedaj leva nositi črne naočnike.
* Najmlajša pevka. V Zjedinjenih državah se je pojavilo pravo pravcato Čudežno dete. Jedva šteje dve leti, a baje že tako krasno poje, da jo hodi vse poslušati; zove se Mildrad Estelle Eryer. Deklica seveda še ne pozna not, a ima izboren posluh, da si hitro vse zapomni ter jako lepo in razumljivo izgovarja besede. — če je le res!
* Pes prosjak. Ko se je pred kratkim peljala angleška kraljica iz Vindsora v Londo n, da tam proslavi svojo osemdesetletnico, je med potjo dotekel njen voz pes, kateri je imel na vratu košaro. Kraljica je ukazala počasi voziti; zvedela je, da je pes last neke stare beračice, katera sama ne more več hoditi, zato je posel prosja-čenja prevzel njen pes. Ves London ga pozna pod imenom Tin. Kraljica je vrgla v košarico zlat; ko je pes začni, da je noveo padel v košaro, se je zopet odstranil.
Književnost.
— ..Planinski Vestnik", glasilo „Slov. plan. društva". Št. 5 prinaša sledečo vsebino: Črtice potovanja huJomušnega Janka, spisal I. M.: — Na Krn, spisal Fr. Orožen (s tremi slikami); — Klub čeških turistov na Slovenskem; — Društvene vesti.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 30. maja. Nagodbena kriza še vedno ni rešena. Danes dopoldne Je bil grof Goluchovvski najprej pri cesarju potem pa 86 je posvetoval z ogrskimi ministri. C ti je se, da se zbor o danes popoldne cislit-van s ki in ogrski ministri pri cesarju, i n d a h o č e C e B a r g a m med njimi posredovati.
Dunaj 30. maja. Minister zunanjih del grof G o 1 u c h o \v s k i je čutil potrebo, se opirati. V to se je poslužil lista „Magyar Ujsag". v katerem pravi, da se za konflikt mej cislitvansko in mej ogrsko vlado zanima le v toliko, v kolikor je carinsko - trgovinska nagodba mej Cislitvansko in mej Ogrsko v zvezi s trgovinskimi pogodbami z inozemstvom. To opiranje je popolnoma nepotrebno. Zaradi zanimanja za cislit-vansko-ogrski konflikt se Goluchovv-skemu ničesar ne očita. Pač pa se mu s polno opravičenostjo očita, da kot posredovalec ni ne krone ne Szella poučil, da je nagodba bilateralna pogodba, pri kateri je treba privoljenja tudi drugega kompaciscenta. Te svoje dolžnosti grof Goluchovvski ni izpolnil in bržčas je dobro vedel, zakaj ne. Pa tudi drugi poznajo ta vzrok. Tako „Vaterland", ki prijavlja danes jako oster članek proti grofu Goluchovvskemu in njegovemu pomočniku Doczvju. „Vaterland" pravi, da iz ministrstva zunanjih del izhajajo vse. proti vladi in desnici na-derjene mahinacije, tudi tisti napadi, ki jih objavlja rK(')lnische Zeitung" in V tem slučaju ima rVaterlandu popolnoma prav.
Dunaj 30. maja. V dolenjoavstrij-skem dež. zboru je prišlo danes zopet do burnih prizorov. Znani Schlesinger je predlagal, naj se sklene proti vladi naperjena izjava radi nagodbe. Noske je predlagal, naj se vlada pozove, da skliče drž. zbor in je kršč. socijalistom očital, da so tajno zvezani z vlado. Lueger je strastno odbijal to očitanje in zatrjeval, da se njegova stranka zvesto drži nemško rGemeinbiirgschafti\ koj na to pa je sprejela Schlesingerjev predlog. Noskejevega pa zavrgla Noske: In po tem pravite, da sem Vam storil krivico ?
Dunaj 30. maja. Socialni demo-kratje so imeli sinoči 12 shodov, na katerih so odločno protestovali proti sklepu krščansko-socialne večino dež. zbora glede volilne reforme. Po shodih so uprizorili velike poulične demonstracije. Lueger se je obdal s celo armado redarjev. Zlasti velike demonstracije so liile pri Schneiderju in pri Strohbaehu. Mnogo delavcev je bilo aretovanih.
Praga 30. maja. Nemškoliberalni deželni poslanci iz Češke so imeli tukaj shod, na katerem so sklenili, da na noben način ne odlože mandatov, naj nacijonalci pritiskajo, kolikor hočejo, pač pa da bodo — protestovali proti sklepom deželnega zbora češkega glede rniuontotuih šol in glede urado-vanja avtonomnih obla ste v.
Line 30 maja. Ebenhoch piše v „Linzer Volksblattu" glede zahteve, naj se za rešitev nagodbenega konflikta skliče državni zbor, da Szell pač ne smo pričakovati, da mu državni zbor izreče zahvalo, pač pa je verojetno, da nastane vihar, ki odnese Szella in nagodbo.
Bruselj 30. maja. Tu in tudi v drugih mestih so bile velikanske demonstracije zaradi sleparsko volilne reforme, s katero hočejo klerikalci oci-ganiti delavce injsi zagotoviti za vso j čase večino.
Slovenoi In Slovenke I Na zabite družb« sv. Cirila In M sto d a I
Bratje Sokoli!
d.
V sredo, dne 31. maja t, 1.
Jour-fixe"
steklenem salonu „pri Ferlincu".
Vspored:   1. Razgovor o društvenih
rečeh, zlasti o letoSnjih izletih. 2. Zabava s petjem, tamburanjem in komičnim prizorom. Začetek ob 8. uri.
Na zdar! K obilni udeležbi Vas vabi
ODBOR.
Condurango Malaga vino
(želodec krepčujoče vino).
(19—22) Sunja, 23. septembra 1898.
Blag g"8p 31. lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Condurango Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajSa in vzbuja slast do
Jed0 Dr. J. Folnagovlč, obč. zdravnik.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Umrli so v Ljubljani:
Dne" 27. maja: Marija Klemen, branjevka, H4 let. Stan trg St. 18. uatarelost.
Dne 29. maja: Jožef Eergant, posestnikov sin. 8 mes.. Sv. Jakoba trg 5t. 7, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 2"i. maja: Ant<>n Ručigaj, gnstač. 73 let. rak v želodcu. — Uršula Kualer, kuharica, 37 let, jetika. — GaSper Avsec, gostač, 60 let, osta-relost. — Jožef VodiSek. barvar. 31 let, jetika.
Dne' 26. maja: Štefan Stunkovič, agent. 26 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vnmi -i ..i morjem SOO-i m.   Sratloji aračnl tlak 73« 0 mm.
Stanje k ~~-
■g   Čaa opa-   baro- ±m     y     ^ Nefao
S    zovanja    metra 3 g
v mm. ;2 =
11 i*
29. 9. zvečer   7D6 9    lo 3 brezvetr.   oblačno : S
a
9'5 si. jug jdel. jasno .0 16'7 srsvzhod 'del. jasno* o
30. 7. ijutraj 739'7 a   2. popol. 740*0
Srednja včerajšnja temperatura 10 O1, nor-male: 15 7
^-uLnaJslca. bozza
dne" 30. maja 1800.
Skupni državni dolg v notah.  . 100 gld. 70 kr.
Skopni državni dolg v arabru   . 100 . 25 .
Avatrijaka alata renta  .   ... 120 . 10 ,
Avatrijaka kronska renta 4'/..   . 100 . 40 ,
Ogeraka zlata renta 4*/,.   .   .   . 119 „ 55 .
Ogeraka kronska renta 4° 0   .  . 97 , ,
Avetro-ogerake bančne delnice   .915 „ ,
Kreditne delnica....... 857 • 25 ,
London viata....... 1S0 , G0 ,
Kemiki drž bankovci »a 100 mark 58 . 92',.
SO mark.......... 11 . 78 ,
20 frankov......... O.H.
Italijanski bankovci..... 44 . 60 .
C- kr. cekini........ 6 , 67
t\JT Vae vrednostna papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Selenburgove ulice S. Srećke na meaacna obroke po S, S, S—10 gld.
Nad 10O vagonov lepega
55 prenop-pnUa 5%
(^Grieskohle) za opekarne, apnenice i. t. d., ponuja poleg drugih vrst premoga po Jako nizki ceni v Trebnje ali v Sevnico stavljenega, (1014—i)
„Šentjanski premogokop"
v Ljubljani, Marijin trg it. 1.
v Zalogu pod Ljubljano
z Q sobami in postranskimi prostori, hlevom, ledenico, kegljiščem, vrtoin, pripravna za izvrševanje tjostilniskega obrta, se po nizki ceni proda. Oglasi tekom 2 mesecev. Plačilo tudi v obiokih. (997—2)
Avtomatični
lovilci /3 množine.
Za podgana gld. 2 —, za miši gld. 120. Love brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Lovilnlca za ščurke „Eclipsa", na tisoče ščurkov in žohar-jev v jeam noči loveča, a gld. 1 20. Povsod najboljši vspehi. Pošilja se proti povzetju. (693-8)
2vX. FSZTZS, Dunaj, II., Taborstrasse 11 B.
Najnovejša špecerijska trgovina!!! vtsgr Karol Planinšek -ssa
prej Schober, Dunajska cesta at. 8.
Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si slavno občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, olivnega in namiznega olja, kakao, čokolade itd.
Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup fine pristne slivovke, najfinejšega francoskega konjaka, tropinovca in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo (737—13)
Ivan Kordik, Ljubljana
Prešernove ulice at. IO —14
ima na izbero vsakovrstne
nože,
in
i/. <tlf>nlco (cista, bela, trajna kovina).
Ppar svečnikov iz alpake 21.,_24.,     _ 26 centimetrov visoki
stane gld.   190,       2 20, 230. 1 tucat žlic za kavo stane od gld. 2-20 do gld. 3'—. 1 tucat navadnih zlic i/, alpake stane od gld. 4'20 do gld. 5"—. 1 tucat nožev  ali vilic iz alpake stane gld 5 60. (10OO-3)
Prodajalka
ae vsprejme v prodajalnico z mešanim blagom v mesta na deželi. (1007—3) Kje? pove apravniitvo „Slov. Nar.".
Ctt, fcr. antrilifct %fk htotet,
Izvod iz voznega reda
veljavea e4 4aa L amaja lSM. lete. Oaaee" ta Deeljaae jm. kol. Fveam Trbii. Ob 19. ari 5 aa. po aoei osobni tlak v Trbii, Beljak, Celovec, Fransenafasta, Ljabno ; flea Sslzthal Aasa«, tal, Solnograd; 6es Klein R*iftin< v Stejr, v Line, na Dunaj via AnastetUn. — Ob 7. ari ft m. ajntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabcl, Bel j »k, Celovec, Fran* manifesta. Ljubno, Dunaj; ces Selathal * Solnograd, Klem Reifling v Line, Budejevic«, Flaen, Marij.ne vari, Heb, Franeove vari, Karlove vari, Praga, Lipako; e>i Amatetten aa Donaj. — Ob 11, ari ISO m. dopoldne osobni vlak * Trbii, Pontabal, Beljak, Celovec, Linbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Ljabno; cea Seistbal v Solnograd, Lend-Gaateiu, Zeli ob jezera, Inomoet, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz, fes Klein-Reifling v Steyr, I/nc, Rudejevice, Plsenj, Marijina vara, Heb, Fraocove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amsteten. Ob 7. ari l.s min. tveCer oa »bni vlak v Le»c«-Bled. — 'roga T Kovo msato la ▼ Katarje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 n». zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob t». ari 55 m. aveeer. Prihod ▼ tjabljaao j. k. Proga la Trbtie. Ob 5. ari aH m. zjutraj oaobni vlak a Danaia via Ana-stetten,  Solnograda,  Linca,  8t«-yra,   IsU, Ausseea,
I. jubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeste. Ob 7. ari 55 mm. zjutraj  oaobni vlak ia  Lesec Bleda.   — Ob
II. nri 17 min. dopoladne osobai vlak s Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Haba, Marijinih varov, Planja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bragenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Poutabla. — On 4. ari 57 m popoladne oaobni vlak s Dunaja, Ljubaa, Selzthala, Beljma, Celovca, Franceosfasta, Pontabla. — Ob 9 ari ti m. svecer osobni vlak z Danaja, Lipskegs, Praga, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plinja, Budejevic. Liaca, Ljubaa. Beljaka, Celovca, Pon-tabla. — Proga Is aTeveaja meata la Ko* Aaeja. Osobni vlaki: Ob 8. ari Al m. ijutraj. ob 2. ari 34 m. popoludne in ob H. ari 48. m svecer. — Odhod U IJoblJaaa d. k. v Kamnik. Ob 7. ari '46. m. zjutraj, ob 'J. ari 5 m. popoladne, 'ob 6. ari 50 m. in ob 10 ari *Jb m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod ▼ IVjnbljaae d. k. la Kamnika. Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoladne. ob B. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1)
Ptič rudejec
(Steinrothl) samec, na prsih rodeč, precej velik, Ja odfroel v Frančiškanskih ulicah stav. 12 na ulični strani. — Kdor bi ga ujel, je naprosen, da ga tam odda proti dobri nagradi. <ii6-i>
Uče sa majhna
meblovana soba
ali postelja pri kaki rodbini aa samsko dekle, če mogoče a hrano.
Ponudbe pod: „Suchard" posta re-stante Ljubljana. (ioi6>
Priporočava famozno
Kulmbaško pivo
pasterizovano t steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih.
Zaloga vedno sveža.   (81—1221
Sa,-%rdi6diZaUloa;
.,sri Zlatorav",» Praisrnavlh ulloak.
Vsled starosti in slabega zdravja ter preselitve z Reke bode se vršila
dn6 5. junija t. L
na mojem bivališču za hotelom dalla Vlile
prevozniških predmetov
kakor:
l»ndaivrrjrv, skoraj novih, novo-
modnih, v najboljšem stanji; t posebno lin lastadaver za svatbe
ali za škofa; i obrssbljcn landasvor« stare mode; B napol kriti voaosl ali faelonl % 9 briimn^ v dobrem stanu, jeden skoraj
nov;
9 tcMla.Ui prevožnl&klh vozi ^
9 lahka aamaka vozova;
1» -tO parov komatov in oodlov
vsake vrste; 18 konJ9 mej temi par ponijev.
Prevozniški kontrakt velja se 6 let. Kdor skupaj kupi, si ohrani vse naročnike. Vsklicna cena AftOO arjtl*
Poleg tega proda se tudi ajootlllll« Mka oprava*
Ako se ne bode moglo prodati skupaj, prodajalo se bode tudi na drobno.
Pojasnila daje
Franjo Bule
(992-4) prevoznik na Reki.
Fotografija
je nedvomno najlepša in najkratkočasnejša
Fotografični aparati
II
zabava! 25
ss
Mm
in sploh vsi drugi predmeti v fotogralijsko stroko spadajoči za amaterje in za strokovnjake so vedno v največji zalogi na razpolago. Pouk v fotografiranju za novince   preskrblm sam brezplačno. —   Ceniki so vedno brezplačno na razpolago. ~2t«U
Dalje priporočam avojo tovarniško JKalogo
<[  papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin
in se beležim z vsem spoštovanjem
Jos. Petrl6
IJiitilJaim, Hv. Petra eeata itrv. 1.
s
(1009-2)
ii
n
n
rti
H;
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št.4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepre-močljjivih havelokov pO najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meće, klobuke itd., goBpodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 22
E
Kil
p.
ff
ii
V.
t.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenakih ur, budilk in salonskih ur, vkc samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITevo sta. v žepnih in sten-skih urah bo vodno v zalegi. 22 Popravila ae Izvriujajo najtočnej«.
fczz
I Fran Kaiser
1       -53 puškar
I prodajalec biciklov
i        iz prvih tovarn 22 Ljubljana, Selenburgove ulice 6.
Najboljše urejena delavnioa »a popravljanja biolklov In šivalnih atrojav.
Pri nakupovanju
suknenega in manufakturnoga blaga
se opozarja na tvrdko
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 22
suknenih ostankov.
Izdajatelj ia odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Laatniaa in tisk ffNarodna Tiakarna".
C574