GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Gene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Dm 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene insaratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 600.—, V« strani Din 260.—, Vi« strani Din 125.-* Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=^ Veriga m zavarovanje mira. Težko je zavarovati mir zoper napade nanj. Zveza narodov v Ženevi je dobila od svojega idejnega ustanovitelja, rajnega predsednika ameriških. Zedi-njenih držav Wilsona nalogo, da zavaruje hram miru v Evropi z močno verigo. Veriga, ki jo je doslej zmogla Zveza narodov, je preslaba, da bi vzdržala premočen naval na hram miru. Položaj je tem nevarnejši, iker sam hram ni bil zgrajen na dovolj močnih temeljih. Vedno močnejša vstaja bojazen, da bi moglo rastoče oboroževanje Evrope dovesti do eksplozije, vsled katere bi hram miru zletel v zrak. Rastoče oboroževanje Nemčije in vpeljava splošne vojaške obveznosti v tej državi dne 16. marca t. 1. je to bojazen stopnjevalo. Evropski državniki in diplomati bi radi oskrbeli za obrambo miru moč nejšo verigo. Tvorile naj bi jo kot jekleni členi pakti = pogodbe med posameznimi državami za zasiguranje varnosti in preprečitev vojne. Med naj-jačje člene te verige naj bi spadala ta-kozvana vzhodna pogodba, to je po godba, ki naj bi preprečila vsak vojaški napad v vzhodnem delu Evrope, kjer ogroža mir osobito nemška razšir jevalnost in osvajalnost. Rusija in Francija bi naj bila najmočnejša člena v verigi vzhodne pogodbe. Ko je bila ikončana konferenca v Stresi med Francijo, Anglijo in Italijo, in zasedanje Zveze narodov v Ženevi, iki je s posebno resolucijo obsodila čin Nemčije z dne 16. marca (oborože vanje, splošno vojaško obvezo), je Ru sija smatrala, da je ta resolucija preslabo orožje zoper ogroževanje miru od strani Nemčije, da je torej prišel čas za sklenitev vojaške pogodbe med Francijo in Rusijo. Tako naglo pa to ni šlo, ker so v Franciji nastali nekateri pomisleki pravnega značaja. Po ruskem mišljenju naj bi začela medsebojna pogodba takoj delovati, iko bi ena iz sopogodbenic bila napadena, po francoskem mišljenju pa šele takrat, ko bi napadalca ugotc ,ila Zveza narodov, ki se mora po svojih pravilih v takem slučaju sestati na izredno sejo. Rusija se je prilagodila francoskemu mišljenju. Stara težava pri vsaki pogodbi, iki se sklepa med Rusijo in Francijo, pa je vračanje dolgov caristične Rusije. Ko je bil angleški minister Eden nedavno v Moskvi, je baje dobil zagotovilo, da bo sovjetska vlada izplačala tekom 10 let deseti del ruskega dolga Angliji in sicer računanega brez obresti. Nekaj sli-čnega pričakuje tudi Francija, kateri Rusija dolguje 22 milijard frankov (250 milijard dinarjev današnje vrednosti). Ko bodo vse težave premostene, bo rusko-francoska pogodba podpisana. Jako močan člen v verigi za zavarovanje miru tudi tvori Mala antanta (Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumu-nija), ¡ki je zainteresirana ne samo na vzhodni pogodbi, marveč še posebno na podonavski pogodbi, ki naj uredi razmere v Podonavju, kjer ogroža mir madžarski revizionizem (težnja po spremembi mirovnih pogodb) in apetit velike Nemčije po mali Avstriji. Velesile so včasih poskušale I lo antanto potisniti ob stran in samovlastno rešiti pereča vprašanja evropske politike. Pred dvema letoma je takšen poskus dovedel do tega, da so se države Male antante strnile v tesnejšo zvezo ter ustvarile stalni svet kot najvišji akcij siki odbor. Ker se je tak poskus nedav no ponovil v drugi obliki, je medsebojna zveza postala še tesnejša, tako tesna, da more dotični zunanji minister, ki je predsednik stalnega sveta držav Male antante, podpisati veljavne pogodbe z drugimi državami v imenu vsake izmed treh držav Male antante. Tako je pred nekaj dnevi podpisal zunanji minister Rumunije Titulescu kot predsednik stalnega sveta pogodbo, ki jo je sklenila Čehoslovaška z Argenti no v Južni Ameriki. Ob tej nezlomljivi slogi se bodo zlomile vse nakane tistih, ki bi od razdora imeli dobiček. Čim več soodločevanja bodo imele države Male antante, tem večja bo njihova učinkovitost kot mogočnega člena v evropski verigi za zavarovanje miru. V DRUGIH DRŽAVAH. Sprejem nove ustave na Poljskem in nov volilni zakon. Predsednik poljske republike je podpisal dne 23. aprila ob prisotnosti vseh ministrov ter zastopstva sejma (parlamenta) in senata novo ustavo, ki je stopila takoj v veljavo. Z novo ustavo, o kateri smo že pisali, se je utrdil na Poljskem režim maršala Pilsudskega. Mescca maja bo sprejet novi volilni zakon, ki nc hode poznal strank, ne opozicije in ne narodnih manjšin. Z novim zakonom >odo odstranjene vse dosedanje stranke in bo zasnovano politično življenje na stanovski podlagi. Kandidatov za parlament ne bodo več imenovale stranke, ampak posebna volilna komisija, katero bodo tvorili zastopniki občin, javnih ustanov, trgovske, obrtne in industrijske zbornice in kmetske zadruge. Centralni odbor ruske sovjetske or* ganizacije MOPR (Mednarodna organizacija pomoči revoluciji) v Moskvi je sklenil nabrati štiri in pol milijona rubljev v podporo inozemskih komunističnih organizacij, katere se odlikujejo v borbi proti kapitalizmu. V teku šestih tednov od 15. marca do 1. maja mora dati vsak delavec, vsak uslužbenec in vsi čini v armadi in v mornarici po 10 kopejk v ta fond za podporo marksizma v inozemstvu. Posebno živahno je delala ta organizacija zadnji čas v Bolgariji. Toda policija ji je prišla n^, sled. Zajeli so knjižnico organizacije in mnogo listin, iz katerih je razvidno, da so v zadnjih treh letih potrošili v Bolgariji za komunistično agitacijo okrog sedem milijonov levov. Zato so se tamošnji komunisti tako živahno gibali, ker so bili dobro plačani. Denar pač vleče. Tako delajo sovjeti. Na eni strani sklepajo z državami pogodbe in zveze, za hrbtom pa hujskajo na revolucijo. Kdo pri takih razmerah njihovim obljubam še more kaj verjeti? Najboljše bi bilo, da bi si države tako postopanje odločno prepovedale, in, če bi se ponavljalo, vsako zvezo s sovjeti pretrgale. Ruski sovjeti imajo veden boj z notranjimi sovražniki. Zdaj so prišli na vrsto pomorski oficirji z nemškimi imeni in Nemci sami. Iz Kronstadta pošiljajo stare oficirje, ki so že 17 let služili sovjetom, in iz Petrograda Nemce z družinami v Sibirijo. Poslali so jih že več kot 50.000. Sovjetski listi poročajo, da bivši carski oficirji in Nemci ljubimkajo s fašistično Nemčijo. Sv. Oce evharističnemu kongresu. Ljubljanski škof je poslal sv. Očetu službeno naznanilo o 2. evharističnem kongresu za Jugoslavijo. Od papeževega državnega tajnika kardinala Pacel-lija je dobil odgovor, v katerem sporoča, da sv. Oče moli za uspeh tega kongresa, da bi rodil naiobilneiše sadova Za spomladansko zdravljenje uporabljajte znani PLANINKA - čaj BAKOVEC. Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana Pristen je lc t plombiranih paketih Rež- br. 76 od 3. H. 1932. svetosti in pobožnosti, iki jih na vseh krajih rodijo taka zborovanja. V to svrho podeljuje apostolski blagoslov vsem, ki žrtvujejo svoje moči za to pobožno delo. Kot svojega zastopnika na kongresu določa kardinala Avgusta IUonda, nadškofa gnezenskega in po-znanjskega. Eardinal Hlcnd, ki jo določen za papeževega zastopnika na evharističnem kongresu v Ljubljani, je po poročilih iz Poznanja težko obolel ter mora iskati zdravniške pomoči v sanatoriju. Naj mu Bog vrne trdno zdravje, da se bo mogel ikot papeli;v zastopnik udeležiti našega evharističnega kongresa. 35Gletnica Marijinih družb. Na praznik Marijinega Oznanenja (25. marca) je preteklo 350 let, kar je slavni jezuitski general pater Klavdij Acquaviva izročil Marijini družbi dijakov v jezuitskem zavodu v Rimu pismo papeža Gregorja XIII. z dne 5. decembra 1584, v katerem je bila proglašena kot prva. Jezuitskemu generalu se v tem pismu daje pooblastilo, da sme v drugih krajih. ustanovljene Marijine družbe pridružiti Prvi družbi v Rimu, ki je matica vseh njej priključenih družb. S priključitvijo postanejo vse Marijine družbe širom sveta deležne odpustkov in duhovnih dobrin, ki jih je Apostol- M® s#gi wim i z soie. Sovjeti so izgnali iz ruske šole Boga, a tudi vero v njega in moralo. Zdaj se pa kažejo žalostne posledice. Tatvina, pretepi, napadi, nasilje, najgrša nemoralna dejanja so pri ruski mladini na dnevnem redu. Sovjetov je strah. V poslednjih številkah moskovske »Pravde« so natisnena pisma učiteljev ter šolskih ravnateljev, ki govore o propadu vsake šolske discipline. Razuzdanost Šolskih pobalinov je občna prikazen v vseh sovjetskih republikah. Ruski sovjeti že žanjejo, kar so sejali. — Brez verskega pouka ni krščanskega življenja. Boljševiki se proti rastoči podivjanosti mladine kajpada borijo na svoj način. Izdali so namreč dne 7. aprila t. 1. naslednji zakon: »Mladolet- ska stolica podelila Prvi družbi v Rimu. Povodom te tristopetdesetletnice je papež Pij XI. poslal sedanjemu jezuitskemu generalu patru Ledohov-skemu pismo, ki v njem izraža svoje veselje nad porastjo, napredkom ter uspehom Marijinih družb; saj je bilo 1. 1934 zopet priključenih 1205 novih družb. Sveti Oče pohvalno ugotavlja, da so Marijine družbe najbolj sposobne in najbolj zanesljive pomožne čete Katoliške akcije. Naj bi se Marijine družbe razširile v Jugoslaviji, osobito v Sloveniji! Caj zahtevajo razmere, ki se v njih nahaja naša mladina, nujno in neodklonljivo versko vzgojo. Čim manj verske v-goje, tem več moralnega propadanja ried mladino! Portugiška — krščanska država. Ni vedno takšna bila. Bila je že izrazito protikrščanska, ko je bila v krempljih framasonstva, ¡katero je nekdaj v tej državi imelo veliko oblast. In takrat je bilo preganjanje cerkve, duhovščine, zlasti redovnikov na dnevnem redu. Takrat so se teptale svoboščine ljudstva. Takrit se je razkristjanila šola. Od vseh teh p^otikatoliških ukre pov strupenega framasonstva je imelo škodo ljudstvo in tudi država. Portu-gijci so to uvideli. Ko so to spoznali, so tudi doznali, kako škodljivo je fra masonstvo za državo in blaginjo ljudstva. Framasonstvo je bilo potisnjeno v ozadje, njegov vpliv izločen ali vsaj omejen. Sedanji državni predsednik in tudi sedanji ministrski predsednik sta katoličana po verovanju in dejanju. V javne šole, osnovne, srednje in strokovne, se zopet vpeljava katoliški verouk. Ukrepi vlade segajo še dalje: tudi šoli-odrasli mladini je treba dajati vzgojo in prosveto, ki je v popolnem skladu s ¡krščanskimi načeli. Le krščanska morala more zagotoviti mladini in ljudstvu telesno in duševno zdravje. ni otroci, iki so najmanj 12 let stari in ki jim je dokazano, da so kradli ali izvršili kakšna druga nasilna dejanja, koga telesno ranili ali drugače pohabili, koga ubili ali skušali ubiti, bodo postavljeni pred normalno sodišče in sojeni po kazenskih zakonih, veljavnih za odrasle.« Za ves kulturni svet, za pravi kulturni svet bo zakon z dne 7. aprila 1.1. ostal strašno pričevalo za vzgojne sposobnosti sovjetskega režima, zadnja beseda boljševiškega vzgojeslovja, ki kaznuje otroka 12 let s smrtno kaznijo. To je kakor nalašč za lSletni jubilej sovjetske države. Takšen režim, ki vzgaja med. otroki morilce in ki jih potem pobija, naj ostane, kjer je, naj ga nam ne vsiljujejo. NOVIČK Osebne vesti. Smrt vzornega gospodarja. V Žabja-ku pri Ptuju je umrl dne 26. aprila obče znani, priljubljeni ter ugledni posestnik ter krčmar g. Janez Brenčič. Rajni je bil vzor gospodarja in pod rajno Avstrijo navdušen narodnjak. Pred 26 leti je trpel radi zavedne narodnosti ob priliki še danes dobro znanih sep-temberskih dogodkov v Ptuju. Nemila smrt ga je pobrala mnogo prerano, saj je dočakal dobri Janža samo 63 let. Blagi in požrtvovalni slovenski korenini ohranimo časten in hvaležen spomin, preostalim naše sožalje! Učitelj in vzgojitelj naših čebelarjev umrl. V Smolincih pri Sv. Antonu v Slov. goricah je zatisnil za vedno v Gospodu svoje oči tamošnji posestnik g. Ivan Jurančič v starosti nad 70 let. Pokojni je bil znan po Slovenskem Štajerskem kot potovalni učitelj za čebelarstvo. Lepo ter dobro in napredno organizirana čebeloreja po Slovenskih goricah je njegovo delo. Bil je sijajen ljudski govornik in ga je priprosti narod vsikdar poslušal z največjim navdušenjem. Veliko dobrega je storil na zadružnem polju. Posebno zahvalo mu je dolžan »Slovenski gospodar«, kateremu ni bil samo zvesti naročnik, ampak v predvojnih letih eden najboljših ter najbolj požrtvovalnih dopisnikov v novicah in člankih. V povojnem času je pisal mnogo za naš list kot čebelarski strokovnjak. Njegovo občo priljubljenost v bližnji in daljni okolici je dokazal njegov pogreb, ki se je vršil dne 27. aprila. Poslovilne besede mu je govoril njegov dobri prijatelj g. Franjo Žebot. Delavnemu in zaslužnemu slovenskemu možu svetila večna luč, žalujočim preostalim naše sožalje! Župnijo Pcclsreda je dobil g. Jakob Zidanšek, dosedaj kaplan v Rajhen-burgu. Nesreče. Sr.*rina nesreča otroka. Mali posestnik Anton Turner poseda svoje ima-nje v Breznu ob Dravi. V solnčnem dnevu sta se igrala pri Turnerju zunaj na prostem triletna Tončka in devetletni Jakec, mati je imela opravek v hiši. Fantek ie splezal na hrib po šibe za piščalko. Kamen, na katerem je Jakec stal, se je sprožil in priletel spodaj stoječi sestrici s tako močjo na glavo, da jo je ubil. Veliko gospodarsko poslopje je uničil ogenj v Cirkovcah pri Pragerskem posestniku Goljatu. Gasilci so preprečili razmah požara. Rešili so živino, a vendarle znaša škoda 60.000 Din. Požar. Blizu Šoštanja pri Sv. Flori-janu je upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Martinu Berložniku. Zgorela je tudi krava in nekaj svinj. Gasilci so preprečili, da ni šla tudi še hiša. Škoda znaša 20.000 Din. Usodepolno trčenje dveh kolesarjev. 241etni vrtnar Anton Sotler iz Radeč se je peljal na kolesu po državni cesti iz Celja proti Konjicam. Na Frankolo-vem je trčil vanj z vso silo Alojz Pun-gartnik, ki je prihajal iz nasprotne strani. Pri trčenju je dobil Sotler pretres možganov in še druge notrajne poškodbe. Tudi Pungartnik je težko poškodovan. Oba so spravili v celjsko bolnico, kjer je Sotler umrl. Dcmačija — žrtev požiga. Na Stari Vrhniki je uničil podtaknjen požar posestniku Janezu Gostiši, po domače Kirnu, hišo, hlev, skedenj, svinjake, stelnik, drvarnico in vodnjak. Požiga-lec je neki tujec, ki je prenočeval na skednju proti prepovedi gospodinje. Škoda je cenjena na 75.000 Din, zavarovalnina znaša komaj 25.000 Din. l ŠE O STRAŠNEM VELIKONOČNEM POTRESU. V zadnji številki smo kratko poročali o strahovitem potresu, ki je zadel na Veliko noč ob štirih zjutraj japonski otok Formoza, ki leži na vzhodni strani južne Kitajske. Otok je bil prvotno last Kitajske, a ga je morala odstopiti Japoncem leta 1895. Otok Formoza je zelo bogat na zlatu, kavi, čaju, kafri in petroleju. Poleg na pol divjih malajskih domačinov prebiva r-a otoku kakih 200.000 japonskih naseljencev. Glavno mesto Formoze je Tailioku in šteje 205000 prebivalcev. Ne daleč od prcstolice leži ognjeniško ozemlje in sicer v bližini potresne prelomnice na dnu morja, ki se vleče do Avstralije in so po teh krajih potresne nesreče največjih obsegov zelo pogostne. Potresni sunki so bili tako siloviti, da so bile na mah pretrgane zveze z otokom. Sliko grozovitega opustošenja so prinesli na Japonsko šele letalci, ki .so preleteli prizadete pokrajine. Prvo sporočilo o nesreči so poslali z otoka na Japonsko s pomočjo globov pismo noš in nato so pribrnela japonska letala. Potresni val je bil tako silovit, da se je zemlja na mestih dvignila za 4 m in drugod pogreznila za 6 m, in to strahovito valovanje je nagnalo ljudi v obup. Potresni sunki so pričeli od obrežja otoka. Ljudje so se zbali naraščanja in poplave morja, zaradi tega so bežali v notrajnost, kjer so begunce požirale — globoke zemeljske razpoke. Koliko nesrečnežev je zemlja naravnost požrla, se ne bo dalo ugotoviti. Nepopisno strašno valovanje zemlje je raztrgalo številne petrolejske vrelce. Petrolej je začel pršeti na vse strani in pospeševal požare po naseljih in gozdovih. Razven mest, podeželskih naselbin ter petrolejskih in brzojavnih naprav je največ trpelo dobro zgrajeno železniško omrežje. Potres je porušil vse predore, tračnice so potrgane in jih je pogoltnila zemlja. V šansanskem predoru, ki je dolg 2 km, se je nahajal v trenutkih nesreče brzovlak s 172 potniki. Vlak je zasut v predoru in niti en človek se ni rešil. Divje domačine jc potres toliko prestrašil, da so zapustili svoje naselbine v gorah in pribežali po odpomoč v japonske vasi. Koliko bivališč je porušenih, koliko je mrtvih ter ranjenih, se radi ogromnega obsega nesreče, razpoklin zemlje, požarov in povodnji ne bo dalo točno določiti. Razne novice. Sklep sveSega leta. V LurJu se je sveto leto zaključilo s tridnevnico, ki so se je udeležili romarji iz vseh delov sveta. Bilo je 200000— 300.000 ljudi. Papeža je zastopal kardinal Pa-celli. Papež -Pij XI. je govoril množ cam v Lurdu po radiu ter jim podelil svoj blagoslov. Vsa društva in ustanove se obveščajo, da se bo vršil letos »Mariborski teden« v času od 3. do 13. avgusta, ob kateri priliki bi se mogli ¡vršiti razni kongresi, občni zbori itd. Uprava »Mariborskega tedna« opozarja vso javnost, da je polovična vožnja pri dopotovanju v Maribor, kakor tudi pri povratku ž» odobrena. Društva, ki nameravajo prirediti v navedenem času sestanke, kongrese, zborovanja itd., naj zaradi uvrstitve sporeda to javijo upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksaniro-va cesta 35, tel. 21—22. Kdo ve? Ob koncu lanskih šolskih počitnic je zginil brez vsake sledi Franc Vigrin s Po-brežja pri Mariboru. Komu bi bilo kaj znanega o zginulem, naj sporoči njegovi materi Ani Sotler na Pobrežju, Gosposvetska ulica št. 33. Izum za krojače. Iz Bolcana na Tirolskem javljajo, da je neki tamkajšnji mehanik izumil (koristno iznajdbo za krojače, šivilje in sploh za vse, iki se bavijo s šivanjem. Izum obstoji v tem, da se avtomatično vdeva sukanec v iglo, tako da se ne bi bilo poslej treba šiviljam in krojačem, zlasti pa starim mamicam mučiti pri vdevanju sukanca v šivanko. Izum je prikladen za vse vrste šivalnih strojev, radi česar se bo gotovo razširil p~ vseh delih sveta. Obžalovanja vredni slučaji. Čudna pat samomorilčeve krogle. Na vrtu gostilne v Mariboru na Meljski :esti 20 se je zgodil dne 24. aprila do->oldne slučaj samomora, ki je zahte-al eno smrtno in drugo pa ranjeno rtev. Na dvorišču omenjene krčme se e ustrelil skozi sence 581etni brezposelni šofer Aleksander Mahalka. Ob samomoru sta se nudila na gostilniškem vrtu še gostilničar in šofer Vrač-ko Henrik z Betnavske ceste. Ko je padel strel, sta šla oba pogledat, kako in kaj. Videč samomorilca na tleh s prestreljenim sencem, je odbrzel krčmar po obvezo ter vodo, Vračko pa je hotel izprati rano. Že smrtno zadeti in na tleh ležeči Mahalka je segel z zadnjimi močmi po samokres in hotel oddati vase še en strel. Imel je še toliko moči, da je orožje sprožil, a ni več znal kam. Na ta način je bil Vračko slučajno zadet od krogle v desno nadlehtje. Mahalka je podlegel v bolnici strelu. Vzrok samomora je strah pred kaznijo. Na veliko soboto je prevažal Mahalka v osebnem avtomobilu saharin pod obokom železniškega mosta na kraju, kjer se cesta v Košakih odcepi od državne ceste proti Št. Lenartu. Tihotapci so metali zavoje s saharinom iz pesniškega vlaka, Mahalka jih je pobiral in pri tem prepovedanem poslu so ga zalotili orožniki Odkrita zaloga saharina. V zgorajni notici poročamo, kako se je ustrelil v Mariboru šofer in mehanik Aleksander Mahalka iz bojazni, da bi ga ne kaznovali radi prevažanja utihotaplje-nega saharina Po Mahalkovi smrti je oblast napm^*ii temeljito preiskavo. Zaprli so Rudolfa Šuma, ki je pobiral saharin, ki je frčal iz tovornega vlaka na cesto ob železnici pri železniškem mostu ali viaduktu pred Pesnico. Aretirani Šum je izdal druge. Našli so pri nekem posestniku v Hočah kar 109 kg saharina, ki je bil namenjen za razpe-čavanje na drobno. Dragocen plen. V Mariboru v Gregorčičevi ulici je odnesel neznan vlomilec iz stanovanja upokojenega pro fesorja Kovača zlatnine za 18.000 Din. Izsledili so krivca. Pri Sv. Miklavžu pni Hočah so odnesli tatovi iz znane Brusove gostilne precej jestvin in tobaka. Mesarju Hojniku so pofatili iz mesnice 7000 D vredno tehtnico. Orožniki s Tezna so zaprli nekega moškega in žensko, ker so našli pri prijetih vlomilsko orodje, v bližnjem gozdu pa dele ukradene dragocene tehtnice. Govor je zgubil. V ptujsko bolnico se je zatekel dninar Martin Rižnar iz Cvetkovcev. Nekdo ga je udaril s tako silo s polenom po tilniku, da je zgubil vsled silovitosti udarca dar govora. Grd zločin. S Polenšaka poročajo. Slovesno in dostojanstveno smo obhajali letos veselo Alelujo. Na velikonoč zvečer so zagoreli kresovi po naših hribih v čast Vstalega. A sredi te noči se je zgodil grd zločin. Žrtev podlega in brez vsakega vzroka nastalega uboja je postal priden, poštenih staršev sin, 181etni Roškar Martin iz Pritinske S sunkom noža od vzadi mu je 171etni Plohi Jože iz Lasigovec pri kresu posestnika Goloba v Prerodu zadal z nožem rano v pljuča in je zabodeni po takojšnjem prevozu v ptujsko bolnico vsled notranje izkrvavitve umrl. Od oblasti pričakujemo ostre kazni. Radi poskusa umora sedem let ječe, Leopold Urleb, 221et.ni posestniški sin iz Modrica pri Opio^nici, je dajal pred coijskimi sodniki odgovor radi posJ;u-šei ega umora. Dne 26. januarja, ob pol 12 uri v noči, ie oddal s smrtonosnim namenom tri strele proti 24ietni posestniški hčeri Mariji Golobnik, ki je pa slučajno niso zadeli. Urleb je bi! obsojen na sedem let ječe. Požigalec in samomorilec. V Pred-trgu pri Radovljici je tamošnji trgovec F.anc Tevža najprej zažgal svojo trgovino, nato pa se je zastrupil z očetovo kislino. Obupno dejanje je izvršil, ker bi bil moral trgovino oddati radi za-pravljivosti po posredovanju sodišča r-oji skrbni ženi. Požarna škoda znaša 200.000 Din. Tako zgledajo domačini na po potresu obiskanem otoku Formoza. Turški zunanji minister Ruždi Aras je bil predsednik zadnjega izrednega zasedanja sveta Društva narodov, na ka« terem so razpravljali o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji. Med divjimi domačini na Formozi je še do danes ohranjena grozna šega, da velja le oni za moža, ki je vzel sovražniku glavo. Na prvi sliki vidimo lovce na človeške glave, na drugi strašno zbirko lobanj. Novi predsednik bolgarske vlado Tošei'. Uboj. V Beli nad Špitaličem pri Kamniku so našli nezavestnega Blaža Štrajherja, posestnifcovega sina. Imel je rano na temenu in je kmalu izdihnil. Orožniki so ugotovili, da je ubiti vasoval čisto pri drugi hiši, kjer mu je nekdo izpodmaknil lestvo in je na tleh ležečega še obdelal z udarci. Nezavesten je bil Štrajher prenešen na povsem drugo dvorišče, kjer so ga našli v globoki nezavesti. Zelo nujno in važno. Vse one, ki so vzorce sprejeli, prosim, naj hitro pošljejo naročilo, vzorce, katere nujno potrebujem za druge stranke, pa nemudoma vrnejo, zakar se v naprej zahvaljujem. STERMECKI, CELJE. Zakaj se nogavice tako hitro strgajo? Zato, ker jih prav ne perete. Ne čakajte, da bi znoj razjedel nogavico, perite jo pogosto in sicer v raztopini Schichtovega Radiona natančno po navodilu na drugi strani zavitka. * Slovenska Mrafina. Turnišče. Na velikonočni pondeljek je doživela družina našega priljubljenega poštarja g. Gjorkoša izredno lep domači praznik. Pred oltar sta stopili dve hčerki Gjorkoševi, Micika in Anica, in tudi sam g. Gjorkoš je obhajal srebrno poroko s svojo zvesto družico Baro. Zbrali so se znanci in prijatelji pri Gjorkoševi hiši in pospremili g. Gjorkoša s soprogo, Miciko in Ančiko z njunima ženinoma v cerkev, kjer jih je obkolila velika množica žup-ljanov in jim tvorila špalir. Micika se je poročila z g. M. Puškaričem, žandarmerijskim podnarednikom iz Beltinec, Ančika se je pa poročila s fantom iz Turnišča, g. Lebar Francem. Mladoporočencem in jubilantoma prav iskreno čestitamo in jim kličemo: Blagoslovi vas Vsemogočnii s svojim mirom! Poročal je vlč. g. Godina Ignac, turniški kaplan .— Tur-niška mladina je priredila na velikonočne praznike izvirno igro Fr. Horvata »Najden-ka«. Režijo je vodil avtor sam. Vsi igralci so bili prvič na odru, zato tudi ni bilo tistega uspeha, kakor so mogoče gledalci pričakovali. Vsekakor pa moramo pohvaliti igralce, njihovo voljo in veselje do igranja, zlasti še, ko se je treba boriti s tolikimi pomanjkljivostmi. Res so se potrudili in uspeh bi bil tudi vidnejši, če bi imeli na razpolago oder za vaje. Zato je tudi razumljivo, da je bila pomanjkljiva mimika. Res sijajno in popolnoma dovršeno S3 je odrezal g. Čižmazia v vlogi Antona. Prav tako je bila zelo dobra Mihelič Barica v vlogi Majdice. Želimo, da se zopet kmalu pokažejo naši igralci na odru, saj nekateri odkrivajo res pravi igralski ta- lent. — Na velikonočni pondeljek je imel g. dr. Klar političen shod v Renkovcih ob enih popoldne in v Turnišču ob treh popoldne. ■— Dne 25. aprila se je vršil pod vodstvom ban-i ske uprave, ki je poslala svoje zastopnike, in pod vodstvom sreskih kmetijskih odborov, plemenski goveji sejem za celi lendavski srez.: Sejma se je udeležilo večje število rodovniš-; kih društev, kakor: Beltinci, Bogojina, Čren-! sovci, Dobrovnik, Dolina, Duga ves, Lakošt Kapca in Nedelja, ki je bila najbolje zastoi pana. Prignanih je bilo 7 telic in 26 bikovi originalcev. Cenilna vrednost posameznih kot madov se je gibala od 2500 do 3000 Din. V, splošnem je naredil tu sejem plemenske živij ne precej dober vtis, le vreme je malo preveč motilo. Beltinci. Dne 25. aprila se je vršil živinski in kramarski sejem. Prignane je bilo veliko živine, le kupčije se skoro nič ni napravilo.' Tudi kramarji so bili skoro brez posla. Strehovci. Kakor smo že na tem mestu poročali o raznih vlonrh po naših goricah v; vinske hrame, moramo zopet z žalostjo bele-! žiti, da tatovi še ne mirujejo. Še ponovno so poskušali svojo srečo na Bukovnici, naši soj sednji vasi. Zdi se nam, da se bo končno le posrečilo zalotiti uzmoviče pri njihovem pot slu in jih izročiti v roke pravice. aaBprFraiiiriiriirilfilrilfBlEtBjH Mi §1 le obnovil naročnino? DRUŠTVENI Deset grozdov pijanstva. Na Ruskem so v prejšnjih časih pili mnogo vode in vina. Zato so bili tudi protialkoholisti na delu in pijancev niso opisovali v preveč rožnati luči. Posebno drastično opisuje njihove grehe ¡kot deset grozdov pijanstva znameniti Dimitrij Rostovskij. Prvi grozd je otemnenje duha. Človek izgubi zavednost. Od želodca, napolnjenega z vinom, se vzdigujejo vinske pare, delujejo na mozeg in omra-čujejo um. Zato v stanu pijanosti mnogi ničesar ne pomnijo, ne vedo, kaj delajo in kaj govore, so ikakor brezumni. In naj se zgodi, kar hoče, kako hudodelstvo, nesramnost ali poboj — jutri ¡ne bodo ničesar vedeli. Tem veljajo besede sv. pisma: »Tepli so me, pa me ni bolelo, vlačili so me, a nisem čutil Kdaj se bom zbudil in zopet dobil vino?« (Preg. 23, 35.) Drugi grozd je nesramnost. Pijanca, ki je izgubil zavest, nič ni sram. Nje gova govorica je gnusna, nečista, nesramna in žaljiva. Njegova usta so podobna živinskemu hlevu, napolnjenemu s smradljivim gnojem, a jezik j je lopata, ki to smradljivost izmetava. Srce takega človeka je sedež zlega, iz katerega ne more kaj drugega priti, kot zlo po besedah sv. pisma: »Hudoben človek iz hudega zaklada hudo prinaša, zakaj iz obilnosti srca usta govore.« (Luk 61, 45.) Tretji grozd na trti pijanstva je izdaja tajnosti. Pijanec odkrito pripoveduje vsem in vsakemu vse tajne reči, svoje in tuje, katere je skrbno skrival ,v globini svoje duše in je o njih molčal, dokler je bil trezen. In kar se je že davno zgodilo in pozabilo, to zopet vleče na dan, obuja takorekoč mrtve- Dolžnost matere: otroško perilo mora biti posebno čisto Kako cesto se pripeti — zlasti pri slabo opranem perilu — da zaostane v tkanini nesnaga in bolezenske kali, ki zelo lahko škodljivo vplivajo na nežni in občutljivi organizem otroka. Zato je baš za otroško perilo Radion tako odlično pralno sredstvo. Že pri kuhanju prehaja namreč na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, ga temeljito opere in uniči vse bolezenske kali. ** Kar je dobro za otroško perilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo •,v gospodinjstvu in družini. R.J. 3-35 Zavarovanje za slučaj, da se odreče kralj prestolu. V najnovejšem času se je odpovedal prestolu kralj Siama (za Indijo v Aziji). Ze leta pred odpovedjo je sklenil vladar z raznimi zavarovalnimi družbami zavarovanja za slučaj, da bi moral s prestola. Na podlagi zavarovalnih pogodb prejema kralj letno rento v znesku 40 tisoč dolarjev. Cerkev v obliki polo-vice soda. V Kaliforniji v Sev. Ameriki in sicer v vinorodnem okrožju As-ti, so zgradili za vinogradnike in delavce cerkev, ki zgleda kakor polovica vinskega soda. Januš Goleč > , 17 Propast in dvig. Ljudska povest. Vse je bilo preračunano, napeljano, z ljubeznji-vostmi ovenčano in sam zlodej bi moral poriniti vmes svoje kremplje, če se ne bi posrečilo. Tako in podobno je še razmišljal in se utrjeval v veri na zmago oskrbnik Josip, predno se je lotil miške z obema rokama. Gotovo nikoli poprej ni bil drznež tako iznena-den ter razočaran, ko v trenutku objema lepe Veronike. Objel jo je strastno z obema rokama, privil nase v najtrdnejši veri, da bo kar sama prislonila glavico k njegovemu obrazu, nekoliko pojokala radi dosedanje nesreče in trenutne blažnosti in potem — potem ... Ni še sklenil svojih z bliskavico delujočih razmišljanj o — potem, že se mu je miška izvila in je oplazila pohotnega mačaka s svojo tačico po licu, da je kar zapelo in je napol omahnil po tleh. Predno se je prav zavedal, kaj se je zgodilo, mu je miška že ušla. Njegova zaljubljenost in strast sta se prevrnili na mah v srditost razočaranja, da je doživel nekaj tako poniževalnega, da bi o tem niti sanjati ne upal. Bitje, katerega se je oklepal pred trenutki z vsem svojim mišljenjem ter poželjenjem, je zasovražil in je sklenil, da se bo maščeval za zaušnico na ta ali oni način, in sicer pri prvi priložnosti. Veronika je bila mlada in z življenjem prepojen ženski svet hrepeni po operi ljubezni. Tako daleč se je bila vdala v usodo prisiljenega zakona, da bi bila odkazanega ji moža še vzljubila, če bi ji le bil namignil v tem oziru z mezincem. Vsiljevati se mu ni ma» rala ter ni mogla. Česar ni mogla izvojevati ter izkopati iz moževega srca, to je skušala nadomestiti s spomini na mater ter na očetov dom. V obujanju spominov, ki so ji postali v stenjevški puščavi vse, ji je bil poprej osovraženi Šuškovič dobrodošel. Nikoli ni pričakovala, da bi gojil, prikrita zloba, kake posebne namene in še to glede nje, v kateri je bila ženska poštenost z materino besedo in ljubeznijo ukoreninjena liki hrast! Bila je dekle v vrtu nedolžnosti, hotela je ostati dasi v nesreči žena poštenja ter neoporeče-nosti. Ko jo je pohotnež objel, ni oklevala niti t?.enu- ca iz groba. In kakor pijanec hrano iz-metava iz sebe, tako odkriva i tajnosti. Eno in drugo — hrana in tajnosti pri oijancu nimajo obstanka. Četrti grozd sodomske trte pijanstva je nagnenje k meseni slasti, kakor piše sv. apostol Pavel: »Ne vpijanite se z vinom, v katerem je nečistost.« (Ef 5, 18.) Peti grozd, poln kačjega strupa, je jeza, togota, sovraštvo, prepir, psova-nje in pretep. Ko se ljudje napijejo vina, delajo, kakor govori modri v svetem pismu: »Kdo ima prepir? Kdo pade v jamo? Kdo ima rane brez vzroka? Kdo kalne oči? Ali ne oni, ki pri vinu sedé in pridno kozarce izpivajo?« (Pregov. 23, 29—30.) Šesti žolčni grozd na trti pijanstva je poškodba in izguba zdravja. Pijancu pešajo telesne moči, tresejo se mu roke, boli ga glava, peša mu vid, boleha želodec in srce. Slabost ga obdaja, vodenika ga davi, prerana starost se bliža in dostikrat se pijanstvo konča z nesrečno smrtjo. Sedmi grozd je zapravljanje premoženja, izguba blagostanja kakor pravi modri Sirah (19, 1): »Delavec, ki je pijanec, ne bo obogatel in kdor majhno zametuje, bo sčasoma padel.« Koliko je ljudi, ki so bili premožni, a so vsled pijanstva prišli na beraško palico! Za zgled nam je izgubljeni sin v svetem pismu. Osmi grozd pijanstva je izguba zve-'i. Kakor zemeljsko bogastvo jed-nravlja pijanec tudi duhovne , ker pijanec je udan vsem grehom. Treznemu se grehi gnusijo in se jih boji. Kadar pa je pijan, se mu nič ne gnusi in se greha ne boji. In človek, ki je vsled pijanstva izgubil vse plemenite lastnosti, ni deležen odrešenja in si odtujuje nebesa. Sv. apostol pravi (I. Kor 6, 10): »Pijanci ne bodo posedli božjega kraljestva.« Deveti grozd je jeza božja. Pijanec prelamlja vse božje zapovedi, zato zbuja s svojimi grehi jezo božjo. Veliki prerok Izajija (5, 11) pravi: »Gorje vam, ki zjutraj vstajate, da se pijančevanju udajate in do večera popivate, da od vina vsi gorite.« Deseti grozd na trti pijanstva je pa končno poguba duše. Drugi grešniki, ko se jim približa smrt, se morejo z Bogom spraviti in se kesati svojih grehov, ker je njihov um trezen. A pijanec se ne more z Bogom spraviti, ker se ne zaveda in ne ve, kdaj pride smrt. A za umirajočega brez kesanja je pogubljenje neizLczno. To so grozdi sodomskega vinograda pijanstva. Ti grozdi so v začetku sladki, a kmalu se sladkost izpremeni v grenki žolč, v kačji in g-adji strup. Po Dimitriju Rostovskem A. K. OBLETNICA OBMEJNIH KRŠČANSKIH ORGANIZACIJ. Marijina družba v Marenbergu obhaja svojo 251etnico. L. 1910, ko sta tukaj bila g. dekan Avguštin Hecl in g. kaplan Franc Škof, danes župnik pri Sv. Antonu v Slov. goricah, je bila ustanovljena Marijina družba za mladeniče in mladenke; sprejetih je bi'Io lepo število fantov in deklet. Dekliška zastava je bila izdelana istega leta pri šolskih sestrah v Mariboru, mladeniška s slovenskim napisom je bila naročena leta 1913 pri I. Ileindlu na Dunaju in jo je meseca junija blagoslovil preč. g. bogoslovni profesor dr. Josip Hohnjec. Bili so najboljši fantje v kongregaciji, umsko in nravno na visoki stopinji, a se žal iz svetovne vojne niso več vrnili domov. Slava jim! Obenem z Marijao-plača vsem dobrotnikom! Enako lepa slovesnost je bila na p.'.'aznem Rajšpovem domu v nedeljo dne 30. oktobra 1927, ko je bil blago slovljen no,-, lep, veVčasten križ, ki stoji tik ceste in priča, da biva tu veren slovenski rod. Zreče. Dne 23. aprila se je za večno poslovil od nas Lojze Kubot, kmet v Slakovci. Rajni zapušča ženo-vdovo in šest nepreskrbljenih otrok, ki je med njimi najstarejši 13 let star. Pokojni je dosegel starost 43 let. Bil je nad 15 let cerkveni pevec, trden katoliški mož en naročnik »Slovenskega gospodarja«. Njegovega pogreba se je udeležilo obilno ljudi. Doma so mu zapeli pevci iz Zreč »Spomladi vse se veseli«. Pogreb je vodil n§š gospod župnik, ki ee je ob odprtem grobu z lepimi besedami poslovil od rajnega; nato se mu je zapelo »V>i-gred se povrne«. Počivaj v miru v preranem grobu, dragi Lojze! Prihova. Na Prihovi je segla smrt s svojo koščeno roko v župnišče in preselila 74 let staro gospodinjo v pokoju Franco Sušnik v boljšo večnost. Rajna je bila rojena na Gozdu pni Kamniku in je 34 let zvesto in neumorno služila sedanjemu prihovskemu g. župniku Antonu Kocjančiču na raznih službenih mestih, najprej kot dekla, pozneje kot gospodinja. Naposled je opešala in bila v pokoju zadnjih šest let. Bila je pridna in zvesta, delala je neutrudljivo, tako da je bila steber vsega gospodarstva v župaišču. Mol:la pa je tudi več kot vsi drugi. Imenovali smo jo sploh: zlata Franca. Naj ji Bog obilno povrne njena dobra dela! Mir njeni pobožni duši! — Na Prihovi bota dne 6. maja obhajala zlato poroko Anton Pučnik, posestnik na Dobrovi št. 6, in njegova zvesta družica Terezija. O t&j redki slovesnosti bomo poročali. ČrensovcL Kakor izgleda, bomo imeli pred koncem leta v naši fari do 200 naročnikov »Slovenskega gospodarja«. Naraslo je zopet število naročnikov »Slovenskega gospodarja« za 10, in sicer na Dolnji Bistrici za 6, na Gornji za 3 in 1 naročnika smo dobili v Trnju. Primerjajte sami katoliške časopise in se boste gotovo odločili za »Slovenskega gospodarja«. Naročniki, le pridobivajte nove naročnike, Bog Vam bo gotovo poplačal Vašo skrb za katoliški časopis. Skupno imamo sedaj v fari IGO naročnikov. — Na Gornji Bistrici so ukradli tatovi Vukovim vse kokoši. Revna, siromašna družina je zelo prizadeta in res so taki ljudje brez srca, ki niti pred tako revno hišo ne premislijo svojega vnobovpijočega de, la. Da bi vsaj petelina pustili. Sobota. V torek dns 23. aprila je bilo v Mar tinišču zborovanje naše mlade katoliške inteligence. Po daljši in stvarni debati je prišlo do soglasja. Akademiki-štrki, ki so popolnoma enakega mišljenja, so poslali zastopnike. Zbo rovanja se je udeležil.-, večina naših bogo-3lovcev in več duhovnikov. Povsod nove ustave. Čitamo, da države Češka, Poljska, Bolgarska itd. dobivajo novo ustavo. Včasih smo bili vajeni, da smo hiše za Velikonoč samo prepleskali, sedaj pa bo prišlo v navado, da jih bomo podrli in znova zidali. Tako je namreč z večnimi izpremem bami državne ustave. Italija za Avstrijo. Že dalje časa je opaziti, kako se Italija poteguje za Avstrijo. Njen glavni namen je, da zaščiti tudi v Avstriji pravice narodne manjšine. V Južnih Tirolah, kjer so Nemci pod Italijo, so v znak te viso-kogrudne zaščite darovali Nemci Italijanom precej velikonočnih pisank. Danes meni, jutri "jbi! Svoj čas je to veljalo le za slučaj smrti, ker je tako zvonilo pri po grebu. Sedaj pa je tako tudi v politiki. Na Bolgarskem smo v.i-deli te dni slučaj, da je se danji notranji minister prejšnjega notranjega noter v ječo dal in da bo bodoči notranji minister sedanjega noter dal. Notranji ministri so namreč zato v vladi, da ljudi noter dajejo. Te dni bo izšel oglai: Kdo še želi biti bolgarski notranji minister? Čista pasma. V Nemčiji so vpeljali čisto pasmo ne le pri živini, ampak tudi pri ljudeh. Listi poročajo, da ni bilo še nikdar toliko svinjarije med ljudmi kot sedaj, ko se je pojavila čista pasma. Ne bodo več preiskovali ženinov. Bivši so-cijalni minister Pucelj je vpeljal navado, da ¡o zdravniki preiskovali ženina, če je za zakon. Sedaj je to odpravljeno Pravijo, da to ni več potrebno, kakor tudi ni potrebno, da bi se preiskovali ljudje, kakšnega prepričanja so. Če bi se namreč še to vpeljalo, bi bilo preveč operiranih! Tobak je pocenil. Mnogi so bili mnenja, da se je tobak počen 1 zavoljo ubogih kadivcev, pa se je zaradi bogatih kadivcev, ker so se pocenile le najdražje vrste, ki jih mi še ne poznamo. Spoznali jih bomo morda sedaj. Zakaj je Hodžerova lista razveljavljena? — Jugoslovanska narodna stranka, k: jo vodi g. Hodžera, je vložila listo kandidatov, ki pa ni bila potrjena. Vzrok je ta, ker je na listi tiskovna napaka v imenu stranke. Bilo je namreč napisano: Jugoslovanska nerodna stranka. V bodoče bo vodila svojo politiko pod tem novim naslovom. Razpuščena organizacija. V Ljubljani je razpuščena organizacija »Sveta vojska« ter njen bivši vodja znani vodeni Janez Kalan še vedno ni prost. Bojijo se namreč, da bo ta organizacija tekom maja v članstvu ogromno narastla, ki bodo njeni pristaši, kljub temu, da ga bodo pili. «oliko mmm zUrlc l\m zovanje živalstva v naravi in poskusi dokazujejo, da je to mnenje popolnoma napačno. Končno so znanstveniki dognali, da pač obstoja vročina, ki uniči vsako živo bitje, dočim še tako strašen mraz ne more uničiti vsega življenja v naravi. Ribe, žabe, polži in žuželke n. pr. morejo zamrzniti v vodi, ne da bi jim ta nezgoda kaj škodovala. Ko se razleti led, se namreč živali spet zbude iz nekakšnega ledenega spanja, ne da bi utrpele kako škodo. Seveda velja to le dotlej, dokler takim živalim ne zmrzne tudi notranjost telesa. V takem primeru namreč raztrgajo ledeni kristali, ki se tvorijo po žilah in tkivu, ves organizem, tako da vsako življenje ugasne. Ta smrtna meja je pri raznih živalih nizka in odvisi od množine raztopljene soli v krvi. Raztopina soli zmrzne namreč šele pri zelo hudem mrazu. Tako zmrzne kapljica človeške krvi šele pri 15 stopinjah pod ničlo v ledeno grudvico. Življenjska meja v mrazu so je pri mnogih živalih dala določiti; tako so ribe, zamrznjene v kosu leda pri 15 stopinjah p. ničlo, potem ko se je led raztopil, veselo zaplavale po vodi; če so pa led ohladili pri poskusu na 20 stopinj pod ničlo, ribe niso več oživele. Žabe zdrže 28 stopinj pod ničlo, pri 30 stopinjah pa zamrejo, žuželke vzdrže še mnogo hujši mraz, nekatere bakterije pa prenesejo brez škode celo mraz tekočega zraka ali 190 stopinj pod ničlo. Ta prestrašili mraz, pri ¡katerem se vtekočini celo plin helij, je le za dve stopinji manjši kot največji mraz, ki je sploh mogoč in kateri vlada v vsemiru. Prav verjetno je, da nekatera najnižja bitja vzdrže celo ta mraz, tako da mraz ne more uničiti vsega življenja, čeprav v njem življenje nekako ugasne. Oživijo pa ta bitja zopet, ko mraz popusti. Dokaz za to domnevo bo mogoče prinesti seveda šele takrat, ko se bo znanstvenikom posrečilo v laboratorijih doseči to najnižjo stopinjo mraza — 273 stop. pod ničlo. Marsikdo bi mislil, da v mrazu nekaj stopinj, torej pod zmrzliščem vode, ugasne vsako živalsko življenje. ODa- Francoz, ki je imel priliko obedovati na angleški križarki, poroča v »Excel-sioru« o angleški zvestobi starim navadam. Prva zdravica pri uradnem kosilu velja vedno kralju. Ko so nalili šanmpanjec in je dvignil kapitan križarke čašo, je hotel Francoz vstati. A sosedje so ga potisnili nazaj v stol. lili šampanjec in je dvignil kapitan »Gentlemi, kralju na zdravje!« Vsi angleški častniki so obsedeli. Potem so pojasnili gostu to staro šego. Nekoč v, dobi jadrnic so imele kajute tako nizek strop, da so morali piti častniki na kraljevo zdravje nizko sključeni, da ne bi treščili stoje z glavo v strop. Ad-miraliteta je uvidela, da je slična drža malo primerna svečanemu trenutku i.i predpisala mornarjem dvigati kraljevo čašo sede. Nekdanje fregate so že davno izumrle. Sedanje ladijske jedilnice so visoke in prostorne dvorane. A mornarji so ostali zvesti starini ter sedijo, ko dvigajo kraljevo čašo. Žensk Pelargonije. Naše najbolj priljubljene in tudi najlepše cvetoče prijateljice so pelargonije. Njihovi škrlatasto rdeči cvetovi žare raz kmečka okna in ob njih rahlo rožni ter čisto beli. In 6pet drugje vidiš prekrasno angleško pelar-gonijo, ki se košati s svojo lepoto, ter bršljan-ke, ki se obešajo raz okna balkonov in teras. Tako malo nege potrebujejo te rastline, da jih lahko goji vsaka gospodinja. Zlasti naše slovensko dekle ne sme pozabiti, da so njena okna ogledalo njene pridnosti, nežnosti in ljubezni. Navadna pelargonija ni izbirčna. Dobro se počuti v nekoliko težji zemlji in ljubi vlago. Najlepša cvete v razmeroma majhnem loncu na zračnem in suhem prostoru. Spomladi je treba pelargonijo obrezati, zlasti velike, ro-govilaste rastline. Na vsaki mladiki pusti le štiri do pet očes. Potem jih presadi, ko začno očesa poganjati. Če pa preje presajaš, jih ob-režii šele, ko so se dobro ukoreninile. Obrezovati in presajati ne smeš hkrati. Koreninice lahko nekoliko skrajšaš. Prezimi pelargonijo v hladni sobi ali suhi kleti, kjer ne zmrzuj«. Zalivaj jo po potreba in pazi, da ne zmočiš listov in stebla. Ovenele iin odmrle dele odreži z ostrim nožem, prav tako tudi orumenele liste, pri katerih pusti spodnji del peclja, kateri itak pozneje sam odpade. Pelargonije razmnožujemo s potaknjenci v poletnem času, od maja do septembra. Za po taknjence odreži čvrste in trdikaste, a ne vo dene poganjke in jih posadi v lonec ali za bojček. Spodnje liste potaknjencem prirežeš Če hočeš (imeti lepo košato in ne rogovilasto rastlino, moraš že mlademu, dobro ukoreninjenemu potaknjencu odščipniti vršiček. Angleška pelargonija (žlahtna, aleluja, Štefanija) je dosti bolj občutljiva od navadne in še lepša. Ugaja ji lažja prst. Potaknjence napravi poleti, ko pelargonija odcvete. Če jo obrežeš spomladi, jo s tem uničiš. S ščipanjem vršičkov dobiš močne, košate rastline. — Pozimi jih imej na zmerno hladnem, svetlem in zračnem prostoru. Bršljauka (viseča pelargonija) je tudi izredno lepa cvetica, ki napravi dolge poganjke z mnogimi cvetovi. Imeti pa hoče dosti sonca, močno zemljo (kompostno) in dosti vlage. Ko cvete, jo je dobro zaliti z razredčeno gnojnico iz kurjeka. Razmnožiš jih tudi s potaknjenci, ki se v 'dveh do treh letih bujno razvijejo. Prezimi jih v hladnih, svetlih prostorih. Z majhno pozornostjo in pridnostjo more vsaka vzgojiti te hvaležne cvetice v bujno okrasje svojega doma. Vrt v maju. Mesec cvetja je tu! Vendar nas veselje nad lepim cvetjem ne sme ovirati, da ne bi preprečili tudi rasti našega škodljivca — plevela. Treba bo že okopati zgodnje zelje, ohrovt in kolerabo, ki smo jih presadili iz toplih gredic. Kumare, buče, papriko in paradižnike pa presadi na prosto šele v drugi polovici maja, ker so te rastline občutlj,-ve za mraz. Sejemo v maju kar na prosto kumare, jedilne buče, redkvico, pozni grah, peso, špina-čo, pozno zelje in pozni ohrovt. Koncem me- seca maja sejemo radič in endivijo. Za zgodnjo setev je rumena endirvija, za jesensko in zimsko uporabo pa zelena. V maju posadimo tudi fižol. Setve je treba pleti in razredčiti. Zatiranje plevela je za rast rastlin nujno potrebno. Ob deževju pa je dobro zalivati zelenjad z razredčeno gnojnico iz kurjeka. Če se pojavijo bolhej jih preženemo s škropljenjem tobačnega ekstrakta, ali pa s pepelom, ki ga posejemo po gredicah. Na cvetlične grede pasadiimo letne cvetlice: astre, šeboje, cinije, nageljne in druge, ki jih presadimo iz zabojčkov ali iz toplih gred. Napravimo potaknjence od krizantem. Mačeham, marjeticam, potočnicam poberemo seme in ga spravimo. Če imamo slabotne in bolne sobne cvetlice, jih presadimo v izpraznjene tople grede ali na vrtno leho, da se na novo opomorejo. Če je sonce premočno, jih je treba zasenčiti. Oleandre postavimo na sonce in jih izdatno in redno zalivamo. Vrtnice moramo ob hladnem vremenu čez noč pokriti z lahkimi cunjami ali s časopisnim papirjem. Prinašamo tudi nekaj navodil za pripravljanje špinače. Kuhinja. N adna špinača. Osnaži špinačo, jo operi in skuhaj v zavreli vodi. Čez nekaj minut jo odcedi in drobno sesekljaj na deski. Na masti napravi svetlo prežganje, zreži nanj širok češnja in zelenega peteršilja. Stresi na to sesekljano špinačo, jo zalij z juho in osoli. Ko vre nekaj časa, pa prideni še žlico kisle smetane. Prav tako se pripravi tudi koprive, ki so kot špinača izborna prikuha. Uporabljaj mlade liste kopriv. Bolj priporočljiv način pripravljanja špinače je sledeči: Špinačo operi v več vodah. V kožici razgrej surovega masla ter opraži v njem malo čebule in moke. Potem prideni cele surove špi-načne liste in jih duši pet minut. Špinačo osoli in ko se je tekočina izparila, dodaj še kisle smetane in jed je pripravljena. Drugi način: Surovo špinačo na drobno sesekljaj, preden jo daš dušit. Narediš jo tudi lahko brez čebule in moke, samo z maslom in smetano. Soli potrebuje ta špinača zelo malo, ker jo ima sama dovolj v sebi. Več zelenjadi in sadja! Pri naši vsakdanji prehrani često pogrešimo. Ni dovolj, da se nasitimo in ni vseeno, kaj jemo. Naše telo prehranjuje kri, od katere je odvisno naše zdravje. Kri pa nastaja iz jedi in lijače, ki jo uživamo. Iz tega sklepamo, da e nepravilna prehrana lahko vzrok mnogim joleznim. Zelenjad vsebuje mnogo redilnih snovi: beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov, kar v drugi hrani ne dobimo v zadostni meri. Te snovi so za razvoj našega organizma nujno potrebne, ker bi se brez njih ne mogel vsestransko razviti. Zaradi pomanjkanja nekaterih rudninskih snovi kri ne more odvajati škodljivih primesi, zlasti ogljikove kisline. Pomanjkanje apna pa povzroča mnoge kostne bolezni, posebno »angleško bolezen« (to je omehčanje kosti), slabo zobovje itd. Ker uživamo preveč mesne hrane, krompirja in moke, sprejemamo s tem preveč beljakovin in škroba. S tem si pa skvarimo kri in posledica tega je slaba odpornost našega telesa proti raznim boleznim. Ker manjka taki hrani rudninskih snovi, moramo poiskati druge, ki nam da nadomestilo — to je sadje in zelenjavo. Sadje uživajmo sveže*. S kuhanjem in sušenjem se porazgubi mnogo redilnih snovi. V sadju je dosti sadnega sladkorja, ki je lahko prebavljiv in važen za prehrano. Glavna jed pri kosilu naj bi bila zelenjad: ohrovt, zelje, solata, endivija, regrat, špinača, kopriva, rdeča pesa, koleraba, redkev. Najbolj priporočljiva od zelenjave je špinača, ki vsebuje največ rudninskih snovi in vitaminov. Vendar se je v naših kuhinjah zeilo malo uporablja. Nekatere moti njen okus, to pa zaradi tega, ker so si ga pokvarili z napačno prehrano. Špinačo pripravljajo gospodinje tako, da jo skuhajo, sesekljajo itd. To je precej zamudno in obenem manj k ristno, kakor če jo pripravimo svežo. Špinačo kuhamo, če je že stara in lesnata. Veliko okusnejša je, če jo samo dušimo v surovem maslu ali masti. Obenem pa ohrani svoj okus in .vse redilne snovi. Špinačna solata. Špinačne liste brez pecljev dobro operi, oce-di in zreži na drobne rezance in jo zmešaj s solatno omako, ki jo pripraviš takole: vzemi pet rumenjakov od trdo kuhanih jajc in jih dobro pretlači, skozi penovko. Prideni 5 do 6 žlic dobrega olja, sok ene do dveh limon in par zrn soli. Dobro zmešano vlij na solato. Ta solata je izredno zdrava jed in ker jo jemo surovo, ne more izgubiti s kuhanjem nobene hranljive snovi. Maji*iško vino. Natrgaj precej velik šopek dišečih peri — valdmajstra — ter poreži cvetoče vršičke. N -nje nalij dobrega belega vina in prideni sV '.-korja, da bo primerno sladko. Zreži neoh >-ljeno pomarančo na rezine in jo namoči : ven. To pokrij in pusti stati par ur, da sr i-no navzame duha dišeče perle. Nato ga cedi v steklenico. Cvetlice ne smejo os: v vinu predolgo, da ne postane grenko. . - j-1 ■ ii.i nn^-nemtiim. T-IJ-"k * »""-■"m»-»——M PoSrpcllffra zohonsho i a. Svetovno nagrado potrpežljivosti in dobrohotnosti v zakonskem stanu bi zaslužila brezdvomno neka žena v se-veroameriškem mestu Čikago. Ta najtežje preizkušena ženska se je zglasila pred kratkem pri ločitvenem sodniku Eudolfu Desort. Prosila ga je, naj loči njen zakon z nasilnežem Johnom. Kot vzrok ločitve zakonskega življenja je navedla, da ji je ljubi John enkrat zlomil nos, dvakrat ji je razgrizel roko, trikrat ji je zlomil nogo, štirikrat ji je razrezal vrat, izbil ji je 5 zobov, in šestkrat jo je obdelal s kladivom. Našteti zakonski običaji so se zdeli tudi sodniku presurovi, vendar je skušal po naročilu postave, da poravna pred izrekom ločitve zakona. Prigovarjal jo ženski, naj odpusti nasilnemu soprogu. Dobričina je res umaknila ločitveno tožbo in se je vrnila k ljubemu Johnu. Poslednle vesti. Oborožitev Nemcev na morju in njihove zahteve po kolonijah. Hitlerjeva vlada je odredila gradnjo 12 novih podmornic. Vsaka bo imela nad 1000 ton. Podmornice so Nemcem po versajski mirovni pogodbi prepovedane. Sploh se oborožuje Nemčija z izredno naglico na morju in bo stopila kmalu v London pred Angleže z zahtevo, da se ji vrnejo z mirovno pogodbo odvzete ji kolonije. Anglija in ostale velesile so v skrbeh radi nemškega oboroževanja na kopnem in na morju. Ženini ne bodo rabili za bodoče zdravniškega spričevala. Po novi uredbi, katero objavljajo »Službene Novine« se ukinja člen 9. zakona o zatiranju spolnih bolezni, ki je določal, da se morajo ženini pred poroko podvreči zdravniški preiska- vi in dokazati s spričevalom, da so zdravi. Ta zakon je izdelal ter parlamentu predložil g. Ivan Pucelj, ko je bil minister narodnega zdravja in socialne politike. Strokovnjaki so takoj, ko je bil zakon sprejet, izrazili svoje pomisleke proti nekaterim njegovim določbam, zlasti proti členu 9, Ko so zdravniki na svojem zborovanju v Zagrebu zavzeli svoje stališče proti temu členu, ga je vlada ukinila. Novomašnik — četrti duhovnik iz ene družine. Zadnjo nedeljo 28. aprila je pel v Ptuju v minoritski cerkvi novo sv. mašo g. Metod Rupar, minorit, ki je že četrti duhovnik iz nadvse vzgledne Ruparjeve družine v Ptuju. V Ruparjevi družini je bilo 15 otrok in jih živi 13, in sicer sedem fantov in šest deklet. Franc je redovni brat pri lazaristih v Gradcu, Jožef je kaplan v Lučanah, tretji sin je misijonar v Pekingu na Kitajskem, četrti sin Maks je misijonar pri lazaristih v Celju, peti sin Andrej je redovni brat pri kapucinih v Ptuju, šesti sin je zdravnik v Admontu, Na dan nedeljske nove sv. maše je slavil oče Janez Rupar 70letni jubilej. Jubilant je rojen 28. aprila 1865 pri Sv. Andreju pri Škofji Loki in je služboval kot uradnik bolnic na Zgornjem Štajerskem in po pre-vratu je upravljal bolnico v Ptuju. Že neka] let je vpokojen. Na predlog škofa dr. I, Tomažiča je odlikoval sv. oče Pij XL jubilanta z ozirom na njegovo vzgledno življenje, katoliško delovanje in posebno še pa radi res katoliške vzgoje svojih otrok z zaslužnim križcem in je podelil' obitelji na dan nove sv. maše četrtega sina duhovnika apostolski blagoslov s popolnim odpustkom. Presrečni rodbini Rupar naše častitke z željo, naj jo Bog tudi za naprej čuva, vodi in blagoslavlja! CENJENIM DOPISNIKOM IN ČITATELJEM! Prvi majnik je prost za tiskarniško osobje. Ker pade letos 1. maj na sredo, ko običajno izhaja »Gospodar«, smo zaključili list že v pondeljek 29. aprila dopoldne in ga dali na pošto v torek 30, aprila. Na po 28, aprilu došle dopise in obvestila se nismo mogli ozirati. Druga žrtev trčenja dveh kolesarjev. Med novicami poročamo, kako sta trčila usodepolno na Frankolovemu iz nasprotnih strani vozeča kolesarja Anton Sotler iz Radeč in 411etni brezposelni drvar Alojzij Pungartnik iz Ljubnice pri Velenju. Prvi je podlegel pretresu možganov v celjski bolnici, Pungartnik je umrl vsled poškodb 26. aprila v bolnici v Celju. Divjaško maščevanje. Na Slivniškem Pohorju so vdrli neznanci v gospodarsko poslopje posestnika Janeža Dolšeka in so mu razbili iz maščevanja nov voz. Škoda znaša 3000 Din. Obsodba. 25letni mesarski pomočnik Ivan Fingušt iz Gorice pri Račjem se je spri 17. februarja s hlapcem Štefanom Zumrom. Fingušt je zabodel Zumra z nožem v trebuh in je zabodeni podlegel rani. Pred mariborskimi sodniki se je zagovarjal Fingušt 27. aprila s silobranom. Obsojen je bil na tri leta strogega zapora. Z noževo klino v hrbtu so pripeljali v mariborsko bolnico Ivana Miložiča, hlapca iz Vel. Zimice pri Sv. Barbari v Slov. gor. Napadla sta ga dva neznanca in eden ga je zabodel tako hudo, da se je odlomila noževa klina pri ročaju in obtičala v rani. Pevsko društvo »Maribor« je dobilo novo zastavo. Zadnjo nedeljo se je vršila v stolnici slovesna blagoslovitev nove zastave pevskega društva »Maribor«, katero je izvršil škof dr. I, Tomažič. Ob pol-desetih dopoldne se je razvil v stolno cerkev slovesen sprevod zastav mariborskih kulturnih društev, ki so spremljale v sve- ZARADI PRESELITVE TRGOVINE vsemu blagu znižane cene, posebno pa: platno za rjuhe, široko 150 cm, po Din 11.—, 13.—, 15.—, 17.—, Crep de Chin, ostanki 1 m 18.—, od kosa 24.— Din, volneno damsko modno Din 15.—, 19.—, 24.—, 28.—. 493 KOLBEZEN FRANC, CELJE manufaktura konfekcija. Nemški profesor Frid. Wallher je hotel za velikonočne praznike prehoditi v pssebnih vodnih čevljih morski kanal med Francijo in Angleško. Po ruskih sovjetskih šolah poučujejo dečke o rabi orožja. Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) Dobro naj shrani beli mož totem mojega sina, je obenem tudi moj totem. In Veliki duh mu naj vse življenje pošilja solnce in veselje!« Še enkrat so si podali roke in inženjer s svojo družino se je poslovil. Indijanca sta spet sedla na sveženj in stari je povedal: »Dobri ljudje!« »7 "o dobri ljudje!« je pritrdil sin. Te besede so bile edini izraz njunih čuvstev, ki jima ga je dovoljevala indijanska molčečnost. Po indijanskih nazorih je opravil inženjer Buttler svojo zahvalo na zelo nežen in dostojen način. Seveda bi sam nikdar ne bil tako dobro pogodil indijanske rahločutnosti, premalo je poznal običaje rdeč-karjev, najbrž bi jima bil ponudil denar in ju hudo razžalil. Old Firehand pa ga je poučil, kaj sme storiti in kako mora govoriti. Vrnil se je v kajuto in pripovedoval, kako sta Indijanca sprejela darilo. Ko je omenil totem, mu je bilo videti, da darila ne zna prav ceniti. »Ali veste, kaj je totem?« ga je vprašal Old Firehand. »Vem. Znamenje je in rabi se, kakor pri nas na primer pečatni prstan. Totem je lahko narejen iz različnega blaga, navadno pa je kos usnja.« »Vaša razlaga je le deloma pravilna! Totem sme imeti in podeliti le poglavar. Veliki Medved je poglavar, da pa ima že tudi Mali medved svoj totem, je dokaz, da se je proslavil s čini, ki so celo za Indijanca izredni. Totemi so različni, kakršen je pač njihov namen. Eni služijo za nekako izkaznico, za potrdilo, kakor pri nas pečatni prstan, drugi, in tisti so za nas belokožce posebno važni, pa so priporočilo za tistega, ki tak totem dobi. In tako priporočilo je lahko več ali manj vredno, kakor se pač glasi. Pokažite mi tisto usnje!« Dekle mu ga je dalo, pozorno ga je ogledoval. »Znate brati tista znamenja?« je vprašal Buttler. »Znam!« je pokimal Old Firehand. »Živel sem mnogo med Indijanci in poznam njihova narečja in tudi njihove pisemske znake. Tale totem je zelo dragocen, le redkokdaj bo podaril rdeči človek belemu tako važno priporočilo. Pisano je v jeziku rodu Tonkav/a in se glasi v prevodu takole: .Njegova senca je moja senca in njegova kri je moja kri, moj starejši brat je.' In pod temi besedami je znamenje Malega medveda. Besedi .starejši brat* sta po nazorih Indijancev še častnejši ko .brat' sam.« Vrnil je usnje dekletu in pridjal: »Tale totem je priporočilo, ki ga tehtnejšega kar dobiti ne morete! Kdor bi lastniku tega totema storil kaj žalega, bi zapadel maščevanju Velikega in Malega medveda in vseh njunih prijateljev. Dobro ga shranite, da se ne zabriše rdeča barva znakov! Ne vemo še, kako zelo nam utegne koristiti! Saj bomo potovali globoko na zapad v divje kraje, kjer živijo prijatelji in zavezniki rodu Tonkawa. Od takegale koščeka usnja zavisi lahko življenje nas vseh!« Parnik je plul mimo nekaterih manjših mest in izkrcal ljudi in tovore, novih potnikov pa ni bilo. Kapitan je dal razglasiti, da priplovejo krog druge ure po polnoči do Fort Gibsona. Potniki so legli spat, da bi bili ob dveh spet pokonci, ker je bilo verjetno, da v Fort Gibsonu do jutra ne bo miru. Old Firehand, Droll in Črni Tom so še bedeli in si pripovedovali svoje doživljaje. Tom in teta Droll sta se že poznala, pa menda tudi ne preveč, Old Firehand pa je Drolla videl prvikrat v življenju. Oba, Tom in Firehand, bi bila rada kaj več zvedela o Drollovih osebnih razmerah, pose- bej še, po kaj potuje na zapad, pa čudaški mož je le mežikal s svojimi zvitimi, veselimi očmi in se izognil takim vprašanjem s šaljivimi pripombami, In na koncu sta sicer vedela, da je Droll dober, celo slaven westman, izkušen lovec in silno zabaven, šaljiv človek, kaj da je pravzaprav in kaj počenja na zapadli, tega pa nista spravila iz njega. »Povejte,« je dejal Old Firehand, »zakaj pa vam pravijo teta?« Droll je živahno pomežiknil. »Saj poznate navado zapada, da dajo vsakemu količkaj znanemu westmanu ali lovcu bojno ime ali priimek po njegovi posebnosti. No — in jaz sem v svoji dolgi suknji res nekoliko ženski podoben in s to mojo suknjo je v skladu tudi moj visoki glas. Bil je čas, ko sem govoril z globokim basom, pa sem se nekoč strašno prehladil in od tistih dob imam tak prevpit glas. In ker mi je razen tega v navadi, da se prav po materinsko zavzamem za vsakega poštenega človeka, ki potrebuje pomoči, so mi iznašli ime teta Droll.« »Pa Droll je vaše rodbinsko ime?« »Seveda.« Mož se je le nekoliko otajal in nemara bi bil še izdal, kdo je pravzaprav, da ni prišla družba gospodov, ki so bili siti kvartanja, pa še žejni, Prisedli so in zapletli westmane v pogovor. Ko je Droll odhajal spat, je dejal Old Firehandu: »Škoda! Marsikaj bi se bili še pomenili —. Pa jutri je še tudi dan! Lahko noč in naglo spite! Po polnoči bo treba vstati!« Pa zgodilo se je, da so morali vstati še pred polnočjo. Jedilnica se je izpraznila, steward je ugasnil luči, tudi na krovu je bila tema, le na nosu in na krnu sta goreli predpisani luči. Pri prednji svetiljki je stala straža, ki je opazovala reko. Straža, krmar in službujoči častnik so bili edini ljudje na krovu, ki so še bedeli razen kurjačev in strojnika. Tudi trampi so se delali, kot da spijo. Ležali so kar ia golih deskah krova blizu line, ki je držala v medkrovje. Spali pa siveda niso, prežali so in čakali na ugodno priliko. »Vraga —I« je klel cornel šepetaje, »Nisem pomislil, da bo stala straža na prednjem krovu —! Mož mi bo napoti —!« »Nič preveč!« je pravil tovariš. »Tema je, niti ene zvezde ni na nebu. Mož ne bo videl sem do line. Razen tega ima oči uprte v svetlobni stožec na vodi, blešči se mu, posebno, če se obrne po temnem krovu. Kedaj začnemo?« »Takoj. Na krovu ni nikogar razen častnika in tistega stražnika, potniki so vsi v kabinah. In opraviti moramo, preden prispemo v Fort Gibson.« »Že imaš sveder?« »Že. Zlezel bom sedajle v podladje. Zakašljaj, če bi kdo prišel! Upam, da te bom slišal.« Porinil se je po temi k lini in stopil na prvo stopnico. Spodaj se ni nič genilo. Hitro je zdrknil v medkrovje in tipajoč iskal lino, ki je o njej pravil črnec, da drži v podladje. Našel jo je, se spustil po številnih stopnicah ter obstal v črni temi. Tipal se je od line v stran, zadel ob zaboje in ni mogel dalje. Posvetil si je z vžigalico, Podladje je bilo za moža visoko, segalo je po vsej sredini ladje in črez vso njeno širino. Zaboji so ležali naokoli, svežnii in drugo tovorno blago. Brž je premeril z očmi razdaljo do leve ladijske stene in vžigalica je ugasnila. Po temi se je pritipal do stene in nastavil sveder nizko pri tleh. Rahlo je škrtal po lesovju pa kmalu zadel na nekaj trdega, na pločevino, ki je bil z njo obbit ladijski trup pod vodno črto. Prebiti ga je moral. Da bi priteklo čim več vode v podladje, je moral navrtati vsaj dve luknji. Zlezel je na skrajni kone-: podladja, navrtal še eno luknjo in zadel spet na pločevino. (Dalje sledi.) Najstarejši plug na svetu. V nemškem mestu Hannover je predal te dni ravnatelj muzeja občemu vpogledu najstarejši plug iz 1. 3400 pr. ICr. Plug je star sedaj 5000 let. Pred leti so zadeli na plug v okrožju Aurich v Nemčiji, ko so rezali šoto, v kateri se je skrival. Tisočletja so plug povsem že razjedla, pa vendar je uspelo po parletnem trudu, da so ga spravili v posebno stekleno omaro, on si ga lahko vsakdo ogleda. Kralj spokornik. V Rimu je prebival v svoji hiši iz Afganistana v osrednji Aziji pred leti izgnani kralj Amanullah. Te dni je zapustil e'.iskra.lj v romarski obleki R'm in se je podal v mohame-danski Rim v Mekko v Arabiji. Naenkratno spreobrnenje bivšega kralja k strogim predpisom islama se zdi čudno celemu svetu. Eden glavnih vzrokov, da je moral Amanullah zapustiti kraljevi prestol svojih prednikov, je bil ta, ker je hotel uvesti v svoje kraljestvo evropske novotarije, nad katerimi so se spotikali strogoverni mohame-dani. Tudi on bi rad. Peterček: Mama, zakaj pa hodiš vedno na trajne kodre? Mati: Zato, ker mi potem 6 tednov ni treba. da bi si jih kodra-la. Peterček: In ne bi bilo mogoče, da bi si dal tudi jaz vrat trajno umiti? Bahač. Janez NičpriJa je podedoval ogromno zapuščino dveh tet in treh stricev. Obišče ga Jurij Ustnik, in med njima se razvije ta-le pogovor: — Tako, ti si sedaj milijonar. Čestitam ti, čestitam! — Res je = pravi Ničprida — in pomisli še to: začel sem čisto brez pare v žepu, tišče še zavito novo tovarišico. K sklepni svetoletni pobožnosti in k slavnostni blagoslovitvi je imel primeren nagovor g. kanonik dr. I. Žagar. Po nagovoru je razvila novo zastavo botra gospa dr. Angela Ju-vanova in slovesen blagoslov je izvršil g. škof dr. L Tomažič, ki je društvu čestital in izrazil posebno veselje, ker si je izbralo kot prvo na zastavo podobo svetniškega Slomšeka. Končal je z željo, naj društvo nadaljuje svoje delovanje v Slomšekovem duhu. Po blagoslovitvi je odslužil slovesno sv. mašo g. stolni prošt dr. M. Vraber. Pri službi božji je pelo društvo »Maribor« pod vodstvom g. stolnega kapelnika Gašpariča in ob spremljevanuj vojaške gcdbe. Po končani slovesnosti se je razvil sprevod pred škofijo, kjer so se zastopniki društva »Maribor« še enkrat zahvalili škofu za blagoslov, dobrotnikom in številnim udeležencem. RazLor pri Slovenjgradcu. Tudi Razborčani se v verskem in v prosvetnem oziru gibljemo. Naš gospod župnik je povabil dekleta na prvi sestanek za ustanovitev prepotrebne Marijine družbe. Odzvalo se je mongo deklet, ki hočejo ostati poštene in zveste Marijine ličere. Dne 24. aprila je priredilo Katoliško izobraževalno društvo igro »Razvalina življenja v treh dejanjih. Pred predstavo je zapel cerkveni pevski zbor par krr.iih pesmic. Igralci so ee dobro odrezali. Opazili pa srno, da je med gledalci manjkalo precej takih, ki hočejo veljati za napredne in izobražene, pa rajši nalagajo svoj denar v gcstilno kot v prosveto. — Naša mladina se trudi iz vneme za dobro reč. Razborčani, podpirajmo stremljenje n?vih mladih! Sebičnost, nasprotovanje in nesloga vsepovsod samo škoduje. Z združenimi močmi za izobrazbo in narredek našega ljudstva! Sv. Jakob v Slov. goricah. Izginila so zim eka okna s šolskih sob že v začetku marca, otroke pa je zeblo. — Dne 11. aprila nas je zapustil dosedanji organist g. Franc Pivko s svojo družino ter odšel v svoj rojstni kraj v Črno na Koroško. Šest let je deloval med nami; zlasti se je izkazal za prav dobrega pevo-vodja in igralca na odru. Bil je vešč tambu-ranja, poučeval je brezplačno ter veliko storil za napredek šentjakobskih fantov." Hvala mu! Za gospodarska dela se rabi hlapca. Gostilna Kovačič, Sv. Peter pri Mariboru. 495 Poslušajte! Vzorci popolnoma novega spomladanskega in letnega blaga za moške in ženske obleke in razne druge manufakture so pravkar izgotovljeni. Pišite še danes na Trgovski dom Stermecki, nakar jih takoj brezplačno prejmete. Cene vsemu blagu močno znižane, izbira pa ogromna. Prepričajte sel TCGOVSKJ • DOM mnecKL Prodam travnik v Sv. Marjeti ob Pes. Vpraša se v gostilni Ivirbiš, Marib., Vetrinjska. 496 Prodam plemen, bika Mairjadvorske pasme. Cilenšek Jurij, Zg. Sv. Kungota. 497 ŠIRITE „NEDELJO"! Vinogradniki in sadjarji! Najuspešnejše sredstvo za zatiranje trsnih, sadnih in vrtnih škodljivcev je 225 žveplova apncna brozga znamka „Zvezda" Cene za 20% znižane! — Dobi se v priznano najboljši kakovosti pri tvrdki Anton Jurca naslednik MILKO SENČAE, PTUJ. Uporabna navodila na razpolago. Viničar z najmanj 2 moškimi in 3 ženskimi delovnimi močmi se sprejme za vinograd v Brestrnici pri Mariboru. Vpraša se pri g. Nassimbeni, Marihor, Vrtna ulica 12. 484 Sprejmem oferja z 2 delovnimi močmi za kmetijsko delo. Rošpohdvor, Rošpoh pri Mariboru. 491 Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah daje svojo gostilno s 1. junijem v najem. Pogoji se izvedo pri načelstvu ob torkih in petkih predpoldne do 12. maja. 490 Hranilno knjižica vseh hranilnic in bank prodate najbolje potom Bančno-kom. zavoda v Mariboru, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 Din znamk. 485 Ustanovljena leta 193!. Točna in solidna postrežba. Hilne pase trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. Fr. Podgoršek-a nasl. r- Fran Bela, bantlažisi, Maribor, SiopensHa u!. 7 Pismena naročila se- izvršujejo točno ter po- šiljajo po povzetju. It3 Možno, 8 let staro kobilo z 10 mesecev starim žrebetom proda: Šepec, Maribor, Grajski trg 2. 494 J Izšle so: Blaž Mavrelove Camarske pesmi po koroških ženitovanjskih običajih. Dobijo se pri: Hinko Saxu v Mariboru. 493 Slovensko pevsko «Irošivo ..Maribor1* Mostin esenca za izdelovanje dobre in zdrave domače pijače priporoča drogerija Kane-Wolfram, Maribor, Gosposka ulica 33. 405 Prodam dva čevljarska šivalna stroja. Laporje št. 33. 489 Kupim proti takojšnjemu plačilu ajdo, koruzo, ječmen. L. Fišinger (mlin), Brezno. 488 Cepljene trte še zaloga. Trtnica Grabar, pošta Juršinci pri Ptuju. 487 Harmonij, dobro ohranjen, 5 registrov, poceni na prodaj. Naslov v upravi lista. 486 Učenca z meščansko šolo, poštenega in zanesljivega, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Franc Medik, Velika Nedelja. 492 Posnemalnlke, brzoparilnike na obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg štev. 25. Sprejmemo potnike! 386 V KORIST SPOMENIKA PO POKOJNEM VITEŠKEM KRALJU ALEKSANDRU I., ZJEDINITELJU SREDA S. MAJA OB 20. URI DVORANA U N I O N VSTOPNINA KONCERTNA PREDPRODAJA: CIRILOVA KNJIGARNA ALEKSANDROVA C. 6 HOFER, ULICA 10. OKT. P. H. SATTNER: IC M J. F. HANDEL: E S I J A. T E JANEZ ARIJA ZA ALT IZ 2. DELA A. DVORAK: E U M DIRIGENT: EV. GASPAHiČ SOLISTI : PAVLA LOVŠETOVA, SOPRAN FRANJA BERNOT-GOLOBOVA, ALT MARIJAN RUS, BAS ORKESTER GLASBENE MATICE IN VOJAŠKE GODBE ZBOR SLOV. PEVSKEGA DRUŠTVA »MARIBOR«. Manufakturna trgovina Srečko Pililar, Maribor, Gosposka o, Vam nudi v veliki izbiri, nov h vzorcev in po ponovno znižairii cenah vsakovrstno tekstilno blago za lepe :n trpežne obleke, belo blago za sv. birmo, svilene rute, gotove moške in dečje obleke znamke »Pimar« itd. Radi pomanjkanja izložb svoboden ogled za'oge in cen. 369 Preden bodete kupili pomladansko blago, si oglejte bogato izbiro vseh vrst blaga po zelo znižanih cenah v trgovini Josip Tušak, Sv. Anton v Slov. gorcah. 396 Tudi blrmancu privoščite dobro uro od urarja I. Jana, Maribor, Grajski trg. Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Ceifti steklenici 20 Din. Dnevna rapošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 439 Mizarji pozor 1 Okras za mrtvaške rakve, tapete, prte, zglav-nike itd. nud najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska 26. ezne nooaviGB za male id Din 3. naprej za velike od Din G.— naprej nudi 452 C. Biidefeldt, Maribor Oglašujte v ,S1. gospodarju *! ovlnc Maribor j Centralo: Noribor i Podružnica: Celic v lasmi nov! palači na ogiu nasproti pošle, pref Južnošta- Oosposhe-SEovenshe ulice. 2 jers&a hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. r * t * t * t PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR AVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P K S VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 6L ZASTOPSTVO: NAIIIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! Naši javnosti Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljiv e. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la iko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne Lodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in lconečno jamči za varnost vlog v zneska 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski In domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škoda. Spodnicštaierska ljudska posojilnica v Hariftoru. H^SffCT-fssrižga Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstava k Albin Hrovatin v Maribom. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. « Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.