Tnserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., ee se tiska Ikrat,
12 „ u »	2 „
is	,1 ,1 m ^ »
Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša.
R o k o p i si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejomajo.
Naročnino prejema opravništvo (f.^mimstraeija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-Sovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi znlomitl narofl.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za poileta . . 5 „ — „
Za četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . i „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo na Dunajski c. štev. 15 v Medijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na tedeii io' sicer v torek, četrtek in soboto. _i.
Vabilo k naročevanju
„SLOYENGA"
za zadnje četrtletje t. 1.
List po pošti prejeman velja pri trikratnem izhajanji za celo leto . . 10 gl. — kr.
„ poileta . . 5 „ — „ „ četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji sprejeman:
Za celo leto......8 gl. 40 kr.
„ pol leta......4 „ 20 „
,, četrt leta ..... . 2 „ 10 ,, Posamezne številke ... — „ 7 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta.....1 gl. 50 kr.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
List pošljemo, kakor je že v navadi, vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer imamo kot naročnika.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen)
Opoiliha. Kdor je kaj na dolgu, tega prosimo, da do novega leta svoj dolg poravnd, ker lahko mogoče, da bo kak spremen z listom in tedaj moramo tudi mi vs» staro poravnati.
Vretlništvo in opravništvo.
Deželni zbor kranjski
imel je v torek 26. t. m. ob desetih dopolu dne sejo, v kteri se je najprej odobril zapisnik zadnje seje in gospodarskemu odseku iz ročila neka peticija. Petem pa se je pričela
prebere nasvete finančnega odseka, potem pa poprime besedo posluoec Kiun in temeljito kritizira in prerešetava omenjeni proračun.
Govor poslanca Klima
se glasi:
Slavna gospoda!
„Za obravnavo proračuna tormalno-šolskega zaklada imamo pred seboj dve prikladi ; ua eni so predlogi deželnega odbora, na eni pa predlogi finančnega odseka, ki se deloma na une opirajo in sklicujejo. Na obeh je kot po ročovalec podp>88n g. ; oslanec Schrey, in da3i-ravno se po številkah res prav malo ločita med seboj, je vendar le glavni namen obeh tako različen, da bi človek skoraj te verjel, da izvirata oba iz enega in istega peresa.
Namen deželnega odbora je bil, nam v svojem predlogu podati pravo podobo našega Dormalno-šolskega zaklada v prihodnjem letu, kolikor jo je mogel natančno narisati po dosedanjih skušnjah, po prej storjenih sklepih, po dejanskih razmerah itd.
Pa ta podoba našercu finančnemu odseku ni kaj dopadla in ker je slutil, da bode nam drugim, posebno pa še naši deželi še manj dopadla, ako nam jo v prvotni obliki postavi pred oči, jo je skušal koiikor mogoče olepšati in ji tako obliko dati, da bi se vsaj na prvi pogled ne spodtikali nad njo.
Da to laglje sprevidimo, oglejmo si do lična predloga nekoliko natančneje.
Deželni odbor je sostavil proračun normalno šolskega zaklada prav po istem formu-
to dozdaj v navadi. V tej obliki Be zares tudi najloglje primerja s prejšnjimi leti, da be prepričamo, koliko in v čem se je mimo prejšnih let premenil davkoplačevalcem na korist ali na škodo.
Precej na prvi pogled pa vidimo, da ta prememba je v zadnjih petih letih jako velika, toda ne v polsjšanje, ampak v čedalje veče pomnoženje šolskih stroskov.
Bilo je
leta potrebščine: zaklada: primanjkljaja:
1878	. 180.003 gl. 14.622 gi. 165.381 gl.
1879	. 189.781 „ 14.329 „ 175 452 „ 16 551
1880
179.275
183.759
obravnava o proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1883. Poročevalec dr. Schreyjlaru in tistih glavnih oddelkih, kakor je bilo
195829	„
1881	. 199311	„	15.551
1882	. 196.624	„	17.823 „ 178 800 „
1883	. 206.875	„	18.793 „ 188 081 „
V petih letih, odkar Bte Vi zadobili večino v tem zboru, je toraj potrebščina poskočila za 26 000 gld., primanjkljej pa za 23 000 gld., od lanskega leta pa po predlogu deželnega odbora za 10.000 gld. dasiravno se je med tem časom rodil antekrist našega šolstva, nemški Schulverein, ki je velikodušno odprl svoje roke in začel denarje sejati po naši deželi!
Pa potrebščina in primanjkljej sta prav za prav še kakih 6000 gld. veči, kakor ju je nastavil naš deželni odbor in sta v petih letih poskočila okroglo za 30.000 gl. Kakor fiuacčni odsek v svojem poročilu pravi, se bode več izpraznjenih učiteljskih služb zdai oddalo, toraj interkalar ne bode znašal 10.000 gld. ampak po trditvi finančnega odseka le 7000 gld., in če k temu privzamemo še druge med tem časom dovršene premembe, bodo znašale:
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spiauje M. Mihaeljev.)
(Dalje.)
3. V torek 5. julija ob 8. uri zjutraj: sv. maša v latinskem jeziku; pel jo je pre-Blavni prevzvišeni jugoslovanski mecen ŠtrosB-mayer in enako neutrudljivo je tudi pridgal in Bicer v celem mašnem ornatu tako lepo in ginljivo eno celo uro, da bi se človek ne naveličal ga poslušati. Govoril je pa o lepoti slovanskih jezikov sploh, kako naj skrbe maš-niki za čiBtost jezika pri svojih nsukih, za ktere eia ee sv. Ciril in Metod toliko žrtvovala iz ljubezni do Boga in bližnjega. Popoludne po 6. uri, po audiecci pri sv. Očetu, ee je tridnevnica sklenila z italijanskim govorom; kardinal Borcmeo, zlo prijazna oseba, je pa pel „Te Deum" in dal blagoslov s sv. R. T.
Za dodatek smo imeli še 6. julija v sredo ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Klementa veliko sv. mašo s rimsko-slovenBkem obredu, pel jo je zopet neutrudljivi vladiba Štrossmajer b piipomočjo slovanskega kapiteljna bv. Jeronima. Pridgal je pa po alovenako starološki dekan prečast. g. Kožuh; tako Brno imeli vsi Slovani
vsaki svoj posebe n sedež pri tej slovesnosti. V tej tridnevnici je tudi večina slovanskih duhovnov mašovala v cerkvi sv. Klementa ali pa zvunaj cerkve v krasnem ozaljšanem po kritem prtdcerkvišču, kjer je bilo več prenosljivih altarjev za tiste dneve postavljenih. Koliko nas je romarjev mašuikov zaporedoma na številnih aitarj h maševalo vsaki dan, se razvidi iz tega, da smo davali zakristanu hraniti klobuke, ki je deval številke na klobuke, enako številko je pa dal lastniku klobuka, da je vedel mu pravega vrniti. En dan sem dobil jaz številko 211 na klobuk, torej jih je bilo že 210 pred menoj za sv. mašo oglašenih. Ginljivo je bilo gledati sv. mašo služiti v raznih obredih slovanskih narodov, kar pričuje, da je rimsko katoliška cerkev zares tolerantna po izreku: „non eat necessarium, ut omneB fiant latini, sed ut omnes catholici!" — Poleg cerkve sv. Klementa bo drži dominikanski samostan, v kterem je tudi 12 bogoalovcav iz Irskega. V tem samoatanu amo bili v tej 3 dnevnici VBi duhovni, ki smo v tej cerkvi ma-ševali, postrežem z dobrim zajutrkom, ali kavo, čokolado, sladoledom in drugimi hladilnimi pijačami, kolikor se je komu poljubilo; in to vse brezplačno I Za to gre hvala menda le
prevzvišenemu Štrossmajerju in zavodu sv. Jeronima 1
O tridnevnici in audijenciji pri sv. pri sv. Očetu 5. julija.
Tedaj v 8tarodavni cerkvi av. Klementa (na griču Eskvilinu na jugu od Titovih toplic ali kopslj,) amo obhajali tridnevnico na čaat s v. Cirilu in Metodu.*) Ta cerkev je ena najstarejših v Rimu, nad VBimi je zanimiva po tem, ker hrani še obliko bazilik prvotne dobe. Spodej ima predvorišče, (kakor nobena druga bazilika,) s pokritimi tedaj na čast tridnevnico krasno okinčanimi lopami, pod kterimi so bili postavljeni lepi prenosljivi altarji. Tu smo maševali v raznih obredih. Poleg altarja, kjer sem jaz maševal, je na eni strani maševal mlad rusinski bradat duhoven v avojem grško-rusinskem obredu, na drugi pa drug v slo-vensko-bulgarakem obredu, jaz pa v latinskem v sredi med obema, tako sem se moral nehote spominjati s hvaležnim srcem molitve, v
*) Po purizmu prestavljeno: Tvrdko in Strahota. Prvo imo Tvrdko ali Tvrdislav za Cirila bi še ugajalo ušesu, a drugo Strahota, je zares „strahota" slišati. Nek slovenski purist vendar-lo imenuje tako svojega sina!	Pis,
s
I.	djanstvene plače uči-
teljev .....
II.	remuneracije in pri-
pomoči . ,, • .
III.	pokojnina za učitelje
IV.	„ „ učiteljske vdove . . .
V. miloščine ....
VI.	doneski za rokodelski
pripravljavni šoli .
VII.	nove stavbe . . .
193.823 gl. — kr.
VIII. različni stroški
8920	n	_	>i
315	»	—	m
677		50	n
367		50	ii
320	•i	—	ii
6.700	»	—	ii
600	ii	—	<*
kr.
Potrebščine bo tedaj Bkupaj 211.723 gl. ne pa 206 875 gld., kakor sodi deželni odbor.
Zaklade bo po proračunu deželnega odbora, o kterem smemo pač soditi, da se je oziral na dosedanje skušnje in sprejel zanesljive dohodke:
I.	aktivnih obresti .
II.	raznih doneskov .
III.	raznih dohodkov
3.843 gld. 14.733 „ 217 „
tedaj skupaj . 18.793 gld. Ako toraj od potrebščine . 211.723 gld, odbijemo zaklado . 18.793 „
imamo pravega primanjkljeja . 192.930 gld., tedaj 8000 gid. več, kakor ga je nastavil fi nančni odsek in 14.000 gld. več, kakor je bil nastavljen v proračunu letošnjega leta.
Vprašam Vas, gospoda, kam bomo prišli, ako bo naš uormalno-šolski zaklad tako hitro rastel, in kje bodemo jemali denarje, da bomo plačevali ogromne stroške za šolstvo? Letos bo 17odstotna doklada na vse direktne davke v znesku 173.128 gld. s čistimi presežki prejšnjih let v zuesku 28.123 gld., tedaj skupaj 201 251 gld. še zadostovala za šolske potrebe, ali če pojde tako naprej, bode skoraj treba šolske doklade povikšati, kar bo silno hudo prijelo naše ljudstvo, ki ima za deželni zaklad za zemljišno-odvezni zaklad, za cestne odbore, za občinske potrebe, itd. itd. že zdaj silno visoke doklade plačevati, h kterim odslej vsled Vaše postave pride še odkup duhovske bire in ki mora razua tega Ee z ogromnimi, večidel pretiranimi stroški delati nova šolska poslopja in jih zdrževati. Ljudstvo bode pač imelo lope šole, pa poleg njih raztrgane bajte, v kterih bo glada in siromaštva konec jemalo!
Finančni odsek je menda ravno tako do-
bro kakor mi zapazil pravo podobo našega normalno-šolskega proračuna, toda zbal se je takega nagca pokazati našemu občinstvu, in ga skušal vsaj toliko zakriti, kolikor mu je bilo ravno mogoče.
Pri tem svojem prizadevanji držal se je sploh veljavnega pravila, da je treba stroške zmanjšati, dohodke pa povikšati, da se veliki razloček uekoliko stisne. Skrbno je toraj iskal, kje bi se dalo med potrebščinami kaj zmanjšati, in kdor išče ta najde; po vsestranskem stikovanjem je toraj tudi naš finančni odsek našel, da se dajo razni stroški skrčiti za celih 100 gl.! Toda 100 gl. se je še njemu zdelo premalo, in ker se ni dalo nikjer nič več od-ščipniti, vzel je veliko črtalo v roke in je iz potrebščine kar čiBto iztrebil cela dva oddelka VI. in VII. ter izbrisal donesek za nove šolske stavbe v znesku 7600 gld. in pa podporo rokodelskih piipravljavnih šol v Ljubljani in v Novem mestu v znesku 320 gld., tedaj skupaj skoraj 8000 gl., češ, da ti doneski ne spadajo prav za prav v normalno-šolski, ampak deželui zaklad. Dobro; prihranitev 8000 gl. je že ne kaj, ko bi to le res tudi prihranitev bila; toda ako to svoto iz tega proračuna izbrišete, jo boste morali postaviti v proračun deželnega zaklada, ki se bo vsled tega za omenjeno svoto pomnožil. In ker deželni zaklad nima lastnega kapitala ali glavnice, ampak se tudi hrani in zdržuje z dokladami, bo pa ta zaklad, ako boste vse nanj zvračali, polagoma imel toliko potrebščine, da sedanje doklade ne bodo za dostovale. Za žep naših davkoplačevalcev pa bode vse eno, ali se bode izpraznil za veče tirjatve normalno-šolskega ali pa deželnega zaklada.
Enako bistroumno, kakor je zmanjšal potrebščino, povikšal je finančni odsek zaklado normalno-šolskega proračuna. In ker ee aktivne obresti od obligacij in stalni doneski ne dado povikšati, poprijel se je spreminljivih zneskov, ter je na eni strani doneBke od zapuščin povikšal za 1000 gld., češ, da ne bodo znašale 10.000 gld., kakor meni deželni odbor, ampak 11.000 gld., na drugi strani pa je pri 17odstotni dokladi pridobil zopet 1000 gld., češ, da davka vsled elementarnih nesreč ne bode treba odpisati 3000 gld., kakor trdi deželni odbor, ampak samo 2000 gld. Ali ni
kteri se zahvaluje sv. cerkev nebeškemu Očetu, „ker je ukljub različnosti vsih jezikov narode združil v edinosti"! (,.quia per diversitatem linguarum cunctarum gentes in unitate fidei congregavit.) Krasni napisi bo bili na pročelju cerkve v šesterih slovenskih jezikih; hrvaški Be glasi: „Bog je stvorio dva velika svjetila in zemlja se r a z s v jeti la n j e-govom slavom". Ogledovali smo znamenite slikarije na stenah in obloku cerkve. Ena tih Blik pa prav nova in velika stoji na obloku nad velikim altarjem, kteri stoji po šegi sta rodavnih cerkva osamljen in dolj po cerkvi obrnen; omenjena slika predstavlja papeža Iladrijana II., kako posvečuje sv. C rila in Metoda za škofa. Po tej posnete slike so delili očetje irski dominikani brezplačno vsim romarjem po cerkvi, ktero hranim kakor dragi spomin. Med tridnevnico je pri velikih sv. mašah gorelo okoli in okoli po stenah iz obtoka te za Slovane znamenite bazilike gotovo blizo 1000 velikih voščenih sveč. Zastran redu in varnosti pa je treba omeniti, da je bilo pred cerkvijo ob času slovesnosti vedno mnogo policajev in karabinarjev in tudi po cerkvi so se včaBih malo ogledali. Bilo je vselej vse v
najlepšem redu, ker uihče, rasun romarjev s posebnimi untopnimi listki, ni smel v cerkev, za druge poslušalce ali gledalce brez listkov je bil pa en oddelek cerkve visoko pregrajen, v kteri se je prišlo skoz druge stranske vrata. Semkaj bo hodili razni dopisniki ali vredmki časnikov zjati, da bo se potem v svojih listih malo ponorčevali z nami in sv. obredi. Ogledali smo si tudi pred 25 leti najdeno Btarejšo spodnjo cerkev, v ktero se pride po nekterih stopnjicah, ki peljejo iz I. zakristije navzdolj. Prijazni dominikan mlad irski bogoslovec, kteri se še z drugimi svojimi rojaki tukaj šola za razne misjone, nam kaže v svojem belem ha-bitu (halji) s svečico ca drogu vse znamenitosti te prestare cerkve, (brž ko ne je iz 3. stoletja po Kr.) to je znamenite sv. slike iz prvih stoletij, ki so malane na stebre iu na steno. Govoril jo ta pobožni irski mladi bogoslovec malo trdo laški jezik, aH pa se je pri razlaganju pomena sv. podob tudi po latinsko izrazil. Občudoval sein pa ob enem v svojem Brcu tudi versko stanovitnost njegovih že več Btoletij od angležkih „kramarjev" stiska-oih rojakov na Irskem,	(Dalje prih.)
reB naš finančni odsek občudovanja vreden, ker že zdaj tako dobro v<5, da bodo v prihodnjem letu samo bogatini mrli in polnili naš normalno-šolski zaklad, in da ne bode ne toča bila, ne povodenj polja uničevala, ne suša in ne moča kmetn delala škode, in mu toraj ne bode treba odrajtovati davka? I
Pa naš finančni odBek ni samo brisal, kjer se je dalo, da je zmanjšal potrebščino normalno-šolske;a zaklada od 211.723 gld. na 204 603 gld. in primanjkljej od 192.930 gld. na 148.810 gld., ampak on je, kakor se vestnemu odBeku spodobi, tudi iskal, kje bi se dalo še kaj prihraniti. Ako pa tudi pri tem iskanji ni bil srečnejši, kakor pri zniževanju potrebščine in pri povikševanju zaklade, tega menda pač nihče ne bode očital njegovi dobri volji.
Iskal je toraj in našel, da se da pri šolah za silo kaj prihraniti. In kako bi se ne dalo 1 Saj so duhovni, ki večidel opravljajo take šole za silo, dobre duše, dobri ljudje, ki so z malim zadovoljni, ki dostikrat otroke podučujejo in jim še knjige, papir, risanke, tablice, svinčnike itd. kupujejo samo iz usmiljenja in iz ljubezni do svojega naroda, akoravno tudi nobenega plačila za to ne dob<5. čemu toraj stroške za take šole povikševati in deželnemu šolskemu svetu dovoljevati 500 do 600 gld., ki jih za take šole zahteva?
Poduk v krščanskem nauku bi se moral po razsodbi upravne sodnije tudi plačevati iz normalno-šolskega zaklada, pa dobro bi bilo, si misli finančni odsek, ko bi se mogli ti stroški vendar le zvrniti na koga druzega, ter priporoča deželnemu odboru, naj preiskuje in deželnemu zboru poroča, oziroma izroči postavo, kako bi se normalno-šolski zaklad otresil teh stroškov. In naposled se tudi stroški za in-dustrijalni učiteljici v Kranji in Novem mestu finančnemu odseku zde nepotrebni, zato naklada deželnemu odboru, naj se z deželnim šolskim Bvetom dogovori, bi le ne bilo mogoče omenjenih šol s pričetkom šolskega leta 1883/84 čisto opustiti?
Kdor ne vč, kaj se je pri nas godilo in bo še vedno godi, bi moral silno hvalo dajati finančnemu odseku, ker tako veBtno išče, kje bi kak krajcar vjel za normalno-šolski zaklad. Kdor pa to vse ve, mora gospodi na uni strani zaklcati: Wozu in die Ferue schweifen — sieh' das Gute liegt so nab. čemu nekoliko grošev okoli iskati, zraven pa stotine brez po-mislika proč metati? čemu par Btotin pri šolah za Bilo, pri induatrijalnih učiteljicah, pri verskem zakladu iskati, tisučake pa, ki so bili dobro hranjeni in varno naloženi, prav po nepotrebnem meni nič tebi nič izdajati? Vsa ljudska šola v Novem mestu stane 238 gld., in enako malo je stala ljudska šola v Kamniku, pa z Vašim privoljenjem, gospoda moja, se je ta šola odpravila in brez ugovora ste prevzeli stroške za nove učitelje, ki bodo za zdaj vBako leto znašali okoli 2000 gld. več, pa se bodo pozneje vBled priklad in pokojnin še zdatno pomnožili. Tukaj bi bili hranili in normalno šolski zaklad varovali teh nepotrebnih izdatkov, to bi bilo VBaj kaj zdalo. Ker prepričani smo, da bi bila ljudska šola v Kamniku za deželo ostala enako ceno kakor je bila, ako bi se bil deželni zastop krepko potegnil za njo in z njo vred za Bvoje koristi.
Kranju in Novemu mestu hočete odtegniti industrijalni ženski poduk, da nekaj prihranite. Ali bi ne bilo bolje, da poduka v ženskih ročnih delih ne bi silili hribovskim otrokom,
kteri ga prav nič ne potrebujejo, in ki se je I V Trstu je bil 22. zopet hud naliv, ki I poslanca mesta ljubljanskega. Nadejali Bmo v nekterih šolah upeljal celo zoper voljo do-1 je razstavo deloma poškodoval. — Policija tam I se, da bode vsled Boglasne prošnje narodnega tičnih občanov? Ali bi ne bilo bolj prav, dalpridno zasleduje zločince, sedaj jim bode menda I kluba in narodnih volilcev še obdržal mandat, izbrišete iz proračuna svoto 500 gld., ki je I resnica, ko so se hudobneži hoteli celo lotiti Zdaj je odločitev v rokah Smolkovih, in dasi-namenjena za poduk v nemščini, kteri poduk I posvečene OBebe vladarjeve ; Oberdank je nam-1 ravno je težko koga, ki zarad bolezni hoče pa za slovensko kmečko deco gotovo manjolreč povedal, da je prvo bombo hotel vreči v I odložiti poslanstvo, siliti, naj ga še obdrži, bi korist ima, kakor poduk v ročnih delih za I Miramare, drugo pa v gledišče „Politeamo<. I prevzvišeni predsednik državne zbornice vendar mestna dekleta v Kranji in v Novem mestu? I Strah naa spreletava , ko slišimo kaj tacega,|le prav Btoril, ko bi svojo veljavno besedo In bi ne bilo prav, da bi bili varčni tudi pri I ter s začudenjem sami sebe vprašamo: ali | združil z našimi prošnjami in g. vit. Schneidu vstanovitvi novih učiteljskih služb in bi uelsmo res tako daleč prišli v Avstriji? Ober nastavljali precej večje plače, ako šola neko ldank je tudi povedal, da so v Garibaldovem
liko po nemškem duhu diši? Ker naravnosti klubu v Rimu srečkali, kdo ponese bombi vhyanij ge pričnejo 3. oktobra povem, da druzega vzroka ne vem, zakaj sej Trst, a srečka je njega zadela. Polovica te I sprej emajo 2. oktobra, je za učitelja v Maverlu odločilo 450 gld., I zvestobe v službi Božji, kakor jo Bkazujejo ti za učitelja na Poljanah pa Bamo 400 gld. I ljudje v službi satanovi, bi jim gotovo naklo plače, kakor morebiti zato, ker ima prva šolaloila plačilo od Boga !
biti nemška'	Blagoslovljene zastave delavskega društva I g^j ^r, z godbo jn petjem> prj ^
Tudi bi ne bilo treba v proračun staviti 24. t. m. seje vršilo po objavljenem programu ge je yojaška godba nagegft domačega poika g šol, o kterih se za gotovo ve, da se v pri- brez najmanjšega nereda Dopis objavimo pri-|8Vojo izvr8tno godbo poBebno odlikovala ter bodnjem letu še ne bodo osuovale, kakor šolo jhodnjič.
v Grčaricah, ktera bode še težko takoj „Trif)iiiie" piše 22. t. m. Ni gledati I Čitalnični pevci so peli po Bvoji navadi krepko hitro izdelana, ker je nedavno požar uničil ve-1 toliko na tiste rovarje v Trstu, ki bombe me-ljn y aplošnjo zadovoljnost. O polunoči bo se lik del vaBi, in morajo ljudje skrbeti, dasami|čejo, tudi ne toliko na irridentovce, kateri hrvatski gosti po železnici zopet vrnili domu pridejo pod Btreho, ne pa da bi delali šolsko J skrivajo za političnimi frazami svoje komuni-l t Zagreb, poslopje.	j stična načela, a niso za Italijo, niti za Av
Ne bodem pa predlagal, da naj se dotični latrijo , marveč na tiste bogate vplivne ljudi,| župan Gr;9ellj naznanja, da so se cesar za-znesek za 1. 1883 iz proračuna izbriše, kakor ki so neodvisni pašo podobni nožu, ki reže na hvalilj za Dameravan0 deputacijo, a je niso tudi ne bom stavil predloga, da bi se proračun | obe strani. — Zanimivo je to, da mnogo vpliv sploh kaj premenil, ker vem, da bi bili vsi|nih oseb še sedaj ni prišlo iz toplic, tedaj
I priporočil, naj svojo odpoved vzame nazaj.
(Predavanja na bogoslovskik šolah v Ljub-
Oglaševanja se
(Hrvatski Sokoli) so se 26. t. m. vračujoči I se iz Trsta mudili v Ljubljani. Zvečer napravili so jim ljubljanski Sokoli v čitalnični
mogli sprejeti zarad mnogih drugih deputacij. Dr. Zarnik poroča za personalni in pravni
dotični nasveti zaBtonj; pokazati sem hotel le j niso mogli razsvetliti svojih stanovanj, vendar I odaebc o prošnji J. V. Vithalma. G. Vithalm pravo podobo njegovo in opomniti na nevar- se je nekaterim umetno zdelo, osnovati pose-L jt o5e tega p08e8tnika je postavil kolizej, a nost, ki preti blagostanju našega kmeta zarad ben zabavni vlak na dan cesarjevega prihoda Laveza, ge> da bode jmel vojašnico za prehodne čedalje večjih stroškov za šolstvo, kterih ljudje j v Trst, dasiravno ni bilo več oseb na njem, yojake jn jabališče. — Hišniki so mu plačevali že skoraj ne bodo mogli več zmagovati in | kakor 67. — Večina prebivalstva je avstrijska, kterih neizogibni nasledek bo šolski krab, ako j in se ne peča toliko s politiko, a bogati Ita pojde tako naprej in ne začnemo ob pravem I lijani so, katere je treba bolj pregledati. Ti
času in prav reBno misliti na zmanjšanje na-Licer vživajo korist od države, a za državo ne|avgU8takoliseum kakor Vojašnico za rilo"in šega šolskega proračuna. Kako se zamore to j store nič. Naj nagnjusnejše je pa ravnanje I pjaguje najemščine 3454 gld. 43 kr. — brez vse škode za šolstvo zgoditi, ome-jmerodajnih oseb pri avstrijskem Lloydu. — Moč to res tudi storiti I Tukaj bode treba menjati sistemo. Država se
po 3 pozneje po 4 gld. — in to je pobral tudi lansko leto od dotičnih hišnikov.
Vojaška komisija je prevzela 1. 1. meseca
dohodki so mu bili s tem znatno zvišani. — L. 1880 v dan 20. septembra je ukazal mora naslanjati na ljudi, ki so za državo, in me8tni magistrat VVithalmu, naj pripravi pro-
njal sem mimogrede.
je v vaših rokah, ker Vi imate večino ter od
ločite, kar in kakor hočete. Zato pa tudi Vas j ne Bvojega denarja trositi za osebe, ki se sra-1 ^ora za preh0dne vojake. Bame zadeva vsa odgovornost. Mi Bi umijemo j mujejo občevati s c. kr. vradniki, da bi jih roke, mi smo storili kar smo mogli, pa si pri-1 kdo ne imel za priveržence Avstriji
Vnanje države
Sv* Oče so imeli konzistorij 25. t. m.
držimo pravico posameznih reči omenjati še v posebni obravnavi."
A tega ni Btoril in mestni magistrat je mogel sam Bkrbeti za vstanenje vojakov, in je zato pobiral od hišnikov dotični letni zneBek, a Vithalm je tudi pobiral po 4 gld. od hišnikov, ki so bili pri
Za poslancem Klunom govorila sta samo * • ^ proela8jli Doročnika v p'izuU™ n«°{eni- ~ Upniki so terjali uplačano
fie dr. Schaffer pa poročevalec dr. *hr e y, f * ^l ^ r^ t v -to od V. nazaj, denar je pobiral, a za sta-ki sta skušala finančni odsek sicer opravičiti,	•	n._is	UY> m nftVRnin in RUrhfi,n mfisto, S(,rifti nft tiriR nRi
pa nista mogla spodbiti g. Klunov.h dokazov druSim tudi za Por«C Pulj-
in ovreči od njega navedenih številk. Samo
novanje je skrbelo mesto. Sedaj pa tirja, naj se mu privoli, da še zanaprej pobira od hišnikov po 4 gld. ali pa naj se mu odpiše služna
"V Kglfitu vse hiti skazovati svojo
zarad odpisa davkov omenjal je dr. Schaffer. pvestobo Khedivu tudi na jugu se mu vse	(Servitut-Recht) ki je vknjižena na
da bode zadostovalo 2000 gld., ker se mora »klanja namreč ura nik, m vojaki - Ne boste P	J
davek mesta ljubljanskega izvzeti. Toda to bi me Premotili, si gotovo misli Khedive, va8a|_J_;*^ __ ;„u„,;xx„ veljalo le v tem Blučaju, ko bi direktni davek I zna5a)n08t mi Je dobro znana- K»j bod« z ljubljanski v znesku 336.230 gld. po svoji ve- vodi' "Stanka, Bedaj še ni nič gotovega. -čini bil davek zemljišui, kar pa ni; toraj pa tudi ne more tolikanj vplivati na odpis davka, | da bi se kar precej tretjina v proračun postavljenega zneska smela izbrisati.
vojake) in za jahališče. Poročevalec nasvetuje naj se mu prošnja odbije; sprejme se jed-
Hvalil! jih menda ne bodo, prav bi pa bilo,	Pr°Na ravnateljstva meščanske
ko bi iz njih premoženja oškodovali ljudi, ki F"0™1" ko8arQ* /a °8lobod«nJe posestnikov
so vsled vojske prišli ob vse.
od Bplošnega vplačevanja za vstanenje vojakov se dene z dnevnega reda, ker je došla še ena €1 deželi Timis se poroča, da je J peticija, o kateri Be mora posvetovati pravni
Seja je trajala do ure popoludne in | tam vse mirno. Ker je vsak rod odgovoren za|od8ek.
je bila ves čas jako viharna.
(Konec prih,)
vse nereduosti, ki se v njegovem okraji zgode,
Obč. sv« Potočnik poroča o izpeljavi
Politični pregled.
V Ljubljani 27. septembra. Avstrijske dežele.
IleželHiaftori za Dolenje-in Gorenje-1me5 Pridobil-
Avstrijsko, Solnograd, Koroško, Šlezijo, Češko in Predarlsko so bili ocvorjeui 26. t. m. V Duleuje-AvstrijBkem je bilo ua dnevnem redu nagovor deželnega glavarja, poročilo deželnega odbora o volitvi odbornika za VII. okraj Du-
pazi VBak okraj na svoje ljudi. Začeli bodo z|Res8eljeve ceste. Troška bode 18.432 gld.; [javnimi podvzetji, da bodo ljudje imeli zaslužka; 110.440 je uže dobljenih. Cesta bode 685 mtr. delati hočejo namreč za promet in razsvetle-jdolga, 16 mtr. široka. Dr. Supan casvetuje, vanje ob morskih bregovih, mostove čez vode, j naj mestni stavbeni urad trošSovnik pregleda
(G. vitez Schneid) je 25. t. m. predsed-najski, obljubovanje novih uduv deželnega zbora, j niku državne zbornice, dr. Francetu Smolki,
volitev odbora in razdelovanje opravil
in arteške vodnjake v zelenici Djerid na jugu. j in delo za grajenje naj Be potem razpiše. Tako mislijo ljudi pridobiti za francosko vlado, I G> p0točuik poroča o vravnanji prostora in z dobrotnimi napravami utrditi to, kar jejza gkofijo in 8to|no cerkvijo. Stroškov bode
1600 gld. Knezoškcf bodo dali 600 gld. Sklene | se, da se bode prostor poravnal, na prottor nekoliko vzvišen bede d?oje vhoduih vtopujic od semenišča in od škofije, park ima mesto samo napravit', a druga dela se bodo razpi-Isala. Svota knezoškofa se hvaležno sprejme.
G. Potočnik poroča o nasvetovani rovi I cesti mimo stare tržaške ceste, ki bi se zač-jla
Domače novice.
V Ljubljani, 28. septembra.
j pismeno Bporočil svojo odpoved za državnega

pri gOHtilni pri „Jagri" bi presekala Laterma-nov drevored, proator pri koloseji in bi prišla pri gostilni zur „Stadt TrieBl" na celovško cesto. (Jesta nuj bi bila 20 meter široka in z drevesi obsajena. Občinski svet še o tem ni govori), a uže die čusa vozijo šuto na tist prostor, niti so ni obravnavalo s stavbenim društvom, s c. k. erarom in s posestnikom koliseja, a vendar jo to treba, preden se kaj dcžene. Nasvet je, stavbeni urad naj se pogaja zarad tega z erarom, s posestnikom koliseja iu s stavbenim društvom in potem uaj poroča iu predlaga popolnoma nov načrt to ce^te.
Dr. S u p a n nasvetuje naj se ta stvar izroči stavbenemu odseku, in naj bo najprej v načelu sklene, ali bo ima ta cesta delati ali nu in to nasvetovati občinskemu odboru, potem naj se stavbenemu uradu naroči, da obravnava iu načrte zdela.
Obč. sv. dr. Zarnik ne more nikakor videti korist od to ceste; ko bi cesta peljala do kacega kolodvora, potem uže. Za promet Hta pa dunajska in tržaška cesta popolnoma dovolj. Cemu tedaj ogromnih stroškov, ali zato, da se uniči naj lepS^kinč ljubljanskega mesta Latermanov drevoral^Govornik nasvetuje: Brenjski odbor naj ho uže danes izreče zoper napeljevanje te ceBte.
Obč. hv. dr. Schaffer mieli, prava pot tukaj je, da ho Btavbeni odsek še enkrat o tem posvetuje in poroča, uko bo ta ceBta dela, bo bode zemlja razdelila in hiše se bodo zidale ob ti cesti iu težki vozovi ne bodo več šli po dunajski cesti i. dr.
Obč. hv. dr. Zarnik pravi, Ljubljana nima 100.000 ljudi, da bi jo promet, ki sicer ni velik, kaj motil. Govornik oHtane pri svojem nasvetu, katerega tudi podpira obč sv. Petričič.
Obč. hv. dr. Drč in Dež man govorita zato, da bo izroči Btavbenemu odBcku. Ta nasvet obvelja tedaj pri aklepovanji z !) zoper 8 glasov, tednj odpade dr. Zamikov nasvet. — Nam bo pa vendar le zdi, da Je dr. Zarnik pravo zadel, daairavno jo padel njegov predlog. — Koliko je bilo voz po tržaški in dunajski cesti, dokler ui bilo železnico, in sedaj, ko mimo prej skoraj nič voz ni na cesti, sedaj pa jo centa premajhna. Drugič govori se, hišo so bodo zidalo ob ceBti. — Na tiste mokre travnike, kjer ob deževji voda Btoji, ka-li? Ljubljana ima [svojo prihodnjost proti kolodvoru, a no na močvirnim Hvotu pod Tivoli; ob deževji voda teče memo Latermanovega drevoreda, da bi mlinska kolesa gnala, hm, to bi bila suha stanovanja poleg teh potokov. Vlada rajo zidu uč teljiščo na kraji za poslopja pripravnem, proti kolodvoru, a mesto bi pa zidalo na prostoru naj mauj zato pripravnem. Jo pa So nekaj, kar govornikov nihčo ni omenil, pa je vendar obče znano. — Ko bi bila enkrat ta cesta izvršena, potem pride na vrsto še drugu ceata, ba;fi skozi nunski vrt (ali kod uže?) proti dunajHko-tržaški ceati, in to bi zopet ne bilo drugega nego ogromni Htroški, za občno korist pa kaj pičla koriat, ako Bploh tukaj na kupčujejo za medvedovo kožo, dokler je še medved živ. Tako bi meato za neplodno stavbo troailo denarja, n meščanjo bi pa plačevali. Ako ju goHpodom, ki imajo tukaj odločilno beaedo, rea zato, da imajo delavci kaj zaslužka, evo vam potrebnih, da prepotrebnih stavb. Po mestnih šolah je zopet letOB taka gnječa, da nimajo kam z otroki, in jih pošiljajo od šolo do šolo. I. mestna šola jo aprav-ljena v pritličji, v prostorih, ki bo Hposobni za vinsko kleti a za šolako Bobo ne. Vbo popravo,
letošnjega leta na I. mestni šoli ao se izšle v to, da so v vnanji zid okno izdolbli, da ima jedna šolska aoba več avitlobe. To je rea dobro iu tudi potrebno ju bilo, a upati je, da meato ne bode a to popravo zadovoljno, marveč da bode prihodnjo leto ho resno lotilo dela, ki je mnogo mnogo potrebnejši in koristnejši, knkor stare uglajene ceatu zapuščati travnike in njivo zaaijmti pa po njih nove ceate narejati, kur bi prav po pravici rečeno nikomur drugemu ne koristilo, kakor tem, ki imajo ob ti nameravani cesti kaj zemljišča na prodaj. — Toda vsak po svoji nogi kopita meri, nekateri ai to, drugi zopet kaj drugega žel<5 praša bo lo, kaj občinstvu bolj koristi ?
Bazne reči.
—	Za Tirolce iu Korošce, ki jim je povoden) napruvila aiiuo veliko škodo, ao cesar iz laBtnega premoženja podarili 100 000 gld. Slava jim I
—	Duhovniško zadevo v Krški š koli j i. Milostljivi g. kuezoškof dr. Peter Tunder ao se due 23. t. m. a svojim kanclerjem č. g. L. Einš|»i elerjem odpeljali v Solnograd, da ae udeležijo veliko cerkvi ne slo veanoati 1 Stoletnice, katera ae bodo sv. Ku-pertu v čast ta tedeu v Solnogradu obhajala, č. g. Iluter Janez ml. ju imunovan za začasnega katehota in učitelja Blovenščine na realnih šolah v Celovcu.
—	Katehet na c. k. meščanski šoli v Tratu jo poatal č. goap. Jakob Sila, dozdaj katehet na učiteljski pripravnici v Kopru.
—	t V N o v e m m e b t u jo 25. t. m. '/„10. zvečer umrl daleč okrog znani trgovec in prodajalec atekla iu porcelauu, gonji. Ferdinand Seidol. Pokojni bilje nadlajtenant pri meatni uniformirani gardi, ud čitalnico itd. Zapustil je ženo, vdovo in več nedoraatlih otrok. Bil jo povso pravi narodnjak in značajon mož, ki ae je pri vsaki priliki pokazal ko pravega Sloveča. Slovesni pogreb bil jo včeraj.
—	U č i t e 1 j h k a h 1 u ž b u nu meščanski šoli v Krškem za mntematično-prirodoznun-Bko skupino ae razpiše do 10. oktobra t. I , plače je 800 gl. — Namiščenje začasno.
Na 2razredoi ljudski Soli v Dobrepoljl 2. učitelj, služba 400 gl. atnlno a tudi provi-zorno do 10, oktobra.
—	Strašna nesreča. V Stonjch pod Ptujem je gospodar šol v nedeljo gob iskat. Ker ni poznal škodljivih od dobrih, natrga strupenih. Zvečur jih povžije on in njegovi na juhi akuhano. Vai ho zastrupljeni. Umrl ju mož, žena in otroci 1'/«, (5, 8, iu 12 letni. Dekla še živi pa strašno trpi.	„81. GoBp."
—	V Gradcu ho zaprli več mladih ljudij, dijakov in delaveov, ki ho po zgledu ruskih uihiliatov tajne zaroto snovali pa tudi po končanih zborovanjih grdo živeli. Sad zori, ki ao ga brezvurniki aujali.
—	C o h a r j u v o priznanje. Ceaar jo podelil žendarju vuhtmajatru Appolonio srebrni križ na zaalugu a krono in žandarju To-maainiju srebrni križ za zasluge, kur ata ugrabila onega Oberdanka, ki jo ueael bombo v Trat. „Edinoat."
—	Odlikovanje. Profit stolnega ka-piteljn v Kopru v. gosp. F. Petronio, dobil je za mnogoletno odlično delovanje red železno krone 111. reda.
—	Kaj je bilo vzrok strašni povod nji po Tirolskem in aoHodnjih deželah, kamor vodo pritekajo iz Tiroljakega, — po Lombardo-Boncškom, Koroškem itd. — Mei"ca junija, julija in do konca nvgusta ae navadno
taja led in aneg po viaokih gorah; to tudi pri nas zapazujomo, da ima Sava mesca avguata precej vode, dasiravno je po ravnini bušo. LetOB pa je mesca junija in julija na novo aneg belil viaoke gore. Ko je meseca aeptembra vlekel široko, tajati ho jo začel lanski in letošnji Bneg, plazovi ho drli iz gora, in to jo vzrok silni vodi in strašnim nesrečam, ki ho ae godile po ozkih dolinah. Zato vidimo, da so bile povodnji le po južni strani gora, po severnih robovih ne toliko, dasiravno ju tudi tukaj precej deža padlo. — Zahodnu železu ca nI trpela nič kaj Škode, tudi do Trbiža in Pontebe ui bilo posebne škode, u močno je prizadeta bistriška (pustriška) dolina, potem dolino ob Eisaku in Adigi ; to vau je bilo vzrok, da jo bila letošnja nesreča šo huja od onu 1. 1808 in 1851. Tako planinski kraji loto za letom lezejo v BiromaStvo, in tam bivajo ljudje, ki v potu avojega obraza zemljo priai-1 i jo, da jim pičli aad rodi, tuki ljudje ao v prvi vrati potrebni in vredni pomoči. Nadvojvoda Viljelm je dal za nesrečne po Tirolih 1000 gld. in 500 gl. zu enake namenu na Ko-roškum.
—	V Kraljovcih (Kiiaigsberg) jo med predstavo v gledišči začulo goreti. Vnel ao je tram, a ogenj sta hitro pogasila dva uda požurn« straže. Vendar bo jo vse zasliftavši klic: ogenj I gnjetlo k vratam, od koder bo po širokih vht-dih prišli b pod strehe. Nesreče ni druge razen atrahu.
—	Darilo za konjereje e. Na Vrhniki dne 9. t. m. za litijaki, logaški, postojnski in ljubljansko okolico okraj ter ljubljansko meato:
a)	Za kobile / žebeti, katerih jo bilo prignanih 25, so dobili darila: 1. Karol Obreza z Vrhnike (jo prvo darilo 7 cekinov odstopil za druge konjerejce). 2. Jožo Vrh h apodnjega Semona 7 cekinov. 3. Jernej Orožen z vnanje Gorico 5 cekinov. 4. Martin Šustersič b Ple-šivice 4. cekine. 5. Jože Kermelj h Kozarij 3 cekine. G. Anton JerSan z Unca 2 cekiua.
7.	Franc Anzjan a Trnja ereberno medalijo.
8.	Franc Gregurka h Sinje Gorico srebrno medaiijo. 9. Janez Garus z Iške Loku srebrno medalijo.
b)	Za mlade breje kobile, katerih ho prignali (i, ao dobili darila: l. Luka Jerala iz Samotorco 5 cekinov. 2. Martin Oven a Pod-amreko 4 cukine. 3. Jernej Peer z Vrhnike 3 cekinu.
c)	Za žobico, katerih ju bilo prignanih G, ho dobili: 1 Matija Smuk z Belk 2cekina, 2. Franc Mrak i/, Plešivco 2 cekina. 3. Adolf Ilalabflk iz Bavori srebrno medalijo. 4. Jožo Copon a Horjula srebrno medalijo.
V Kranj 1 za kranjski, radolški in kamniški okraj 12 t. m. za konje težkega plemena:
a) Za kobile z žebeti, katerih ju bilo prignanih 25, ho dobili darila: 1. Martin Se-munec h Češnjevicu 7 cekinov. 2. Aleš Hrgunt a Šentjurja 5 cekinov. 3. Valentin Gradiš iz Trzina 4 cekine. 5. Blaž Kržič iz Vodic Hre-bruo medalijo. 7. Jožo Novak z Novulj arebrno medaljo.	(Konec prih.)
Javne «lr>už!M*.
30. nopt. 1. okn. drž. pod. Tomažu Solina iz Železnikov 490 gl. lioka, I. okn. drž. pos. Junozu Iloržon iz Gorico 877 gl. Krško. 1. oks. drž. pos. Itoštjančič Volko Mrušovo 540 gl. Krško. 1. oks. drž. hiša Nožo 1'ovoc iz Novega trgu 450 gld. Kamnik. 1. eks. drž, pos. Prano Hočevar iz Piavo gorico 2083 gl. 80 kr. Ljubljana. Zopet, dražim za parcolo Jakoba Vodniku i'/. 'Zaloga. Ljubljana.
1. oks. drž. pos. Itošljan Solun iz Viču, 1540 gl. in 800 gl. Ljubljana. 3. oks. drž. pos. Valentin Kikolj iz Zapotoka. Ljubljana. 1. oks. drž. pon. Anton Dormis Ifika vas r»UT>4 gl. Ljubljana.