Štev. 32. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 5. avgusta 1927.
Leto V.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega liBta. K»»1ot: Mali list, Trieste, ca-sella oentro 37. — Urad : via Imbriani 9-III.
Odgovorni urednik: dr. L. T1KKCK.
POSAMEZNA ŠTKV. 30 STOTINK. NABOCNINA za celo leto 10 L., pol leta f. L., ietrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 Tj.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN
-TST» ■ Tri«.
Pr.'«.bJSKO KNJI/
uujiv
m0,
p-
l UBI J A
OBJAV
■ool leta) - co) BO°/o
MALI OflLASI: 80 stotink vsaka beseua. v navadnem tisku ; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI ČKKAM1 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, o. avgusta:	Marija	Snežna;
Ožbalt. — Sobota, (5.: Jezusova sprenie-nitev na gori. — Nedeljo, 7.: Kajetan; Donat. —- Ponedeljek, 8.: Miro. — Torek, 9.: Homan. — Sreda, 10.:	Lavrencij;
Hugo. -— Četrtek, 11.: Suzana; Filomena. — Petek, 12.: Klara; Hilarija (Veselka).
MALE NOVICE.
Poasor !
Če je finančna Intendanca Izdala likvidacijski odlok glede vojne odškodnine pred 21 julija, tedaj poteče doba za priziv (re-kurz) 20. avgusta. Če ima kdo razloge za pritožbo, naj pohiti še pravočasno.
Ce je likvidacijski odlok izdan po 21. julija letošnjega leta, tedaj velja rok za prlzlfc 30 dni po izročitvi odloka.
Vsi prizivi morajo biti naslovljeni na finančno intendanco v Crstu In nikamor drugam.
Clsoči In tisoči naših ljudi so dobili likvidacijski odlok pred 21. julija. V marsikaterem izmed teh odlokov so pomote glede mno-žitvenega količnika, glede prevelikih odbitkov predujmov v denarju ?li blagu, glede pridržkov na državnih dohodkih (proventi era-riali) itd. flko je toraj kak tak razlog, ne odlašajte s prizivom.
Romanje.
Od 5.—12. septembra se vrši romanje v Assisi-Rim-Rologna, ki se ga udeleži tudi tržaški škof msgr. Fogar. Vsi stroški: vožnja, hrana, stanovanje in znak sUmejo samo 452 L. Zadnji čas za priglasitev je 15. avgust. Naslov:	Ivan
Omersa, kaplan - Trieste via delPIstria 11), Tli.
Fuad I. v Rimu.
Egiptovski kralj Fuad prvi je prišel z velikim spremstvom v Italijo obiskat italijanskega kralja. V Rim se je pripeljal iz Pariza v torek dopoldne ter bil sprejet s kraljevskimi svečanostmi. V soboto 6. t. m. bo zopet odpotoval iz Rima.
Jugoslavija in Albanija.
Diplomatične redne vezi se bodo obnovile spet 8. t. m. Poslanik Jugoslavije v Tirani bo zopet Jeftič, poslanik Albanije v Belgradu pa Zena beg, oba kakor sta bila pred sporom. Začasni odpravnik poslov v Tirani bo Milčič, ki je že odšel na svoje mesto.
Dolga preklarija.
Že od spomladi se tri glavne pomorske sile, Anglija, Amerika in Japonsko, v Ženevi posvetujejo, kako bi sc zmanjšali slrošlci za bojno brodovje. Vsak ima svoje predloge, do skupnega sklepa se pa r>e morajo pripraviti. Nobeden noče začeti sam z dobrim zgledom, ampak le zahteva, naj se njegov sosed poniža. Ko se bodo v Ženevi naveličali, pojdejo mirno vsaksebi pa bo konec konference.
Strašen vihar v Istri.
Predpreteklo soboto zvečer proti deveti uri so imeli v. istrski Izoli in okolici hudo uro. Hud vihar je tako močno deloval, da je dvema hišama streho odneslo.
V	vili «Miramare» v Izoli stanujejo tri družine: Palesc, Petejan in Jerkič. Rili so vsi pri skupni večerji ne vrtu. Kar pridrvi vihar. Niti ena minuta ni minula, ko se zasliši strašno divjanje, in celotno streho je odneslo nad 100 metrov daleč. Družine seveda v nepopisnem strahu. Kar znova zabuči vihar, strela udari in trije hišni zidovi so se podrli. Gospod Oskar Jerkič, ki je hitel po spečega otroka, je bil ranjen po opeki, ki je nanj padla. Otrokova postelja je bila vsa zvita in polomljena, otroku pa se ni nič prigodilo.
Gasilci so prišli in zaradi varnosti podrli še nekaj zidovja.
Drugo jutro jo bil pogled na vilo žalosten.
Za znižanje davkov in tarif.
Dne 1. t. m. je bila ministrska sefa » Rimu. Na seji poročal je Mussolini tudi o znižanju davščin.
Za hišne posestnike.
Jlišnim posestnikom se driavni hišni dovek zniža za eno četrtino (od 100 na 75) to znižanje bo veljalo tri leta in stopi takoj v veljavo.
Posestniki, katerim so se dohodki iz hišne najemnine znatno zmanjšali, bodo lahko vložili prošnjo za znižanje davčne podlage. Tretja dobrota je v tem, da se bo od novega leta dalje pri določevanja davčne podlage odbila V3 hišnih dohodkov «za poprave in vzdrževanje» (doslej se je odbijala samo V4). Tako bo z večjim odbitkom zmanjšan' davku podvrženi čisti donos najemnine.
Kmetija.
Davki na kmečke pridelke gospodarjev in kolonov (reddito agrario) sc znižajo za 50%; najemnikom se zniža za 50% davek iz naslova premičnega premoženja (ricckezza mobile). Državni zemljiški davek (sui terreni) se za tri leta zniža od 100 na 75.
Industrija in trgovina.
Zniža se’davek na dohodke iz kapitala od 22 na 20, davek na plače zasebnih uradnikov in nameščencev od 11 na 9.
Takse.
Registrska pristojbina za prenos lastnine se zniža od 8 na 0. Taksa na vknjižbo ! v zemljiški knjigi se zniža od 250 na 100; j za obnovo vpisa bo taksa 50 stotink na j 100 lir.
Zboljšane so v korist trgovine in obrti takse na blagovni promet (scambi). Od ,te takse bo sploh izvzeto sledeče blago:
{Posevki (otrobi), sočivje, pesa, marme-\jade (salse). Pri živini in pri vinu bo postopanje za davek na izmenjavo zana-prej bolj enostavno.
Taksa na menice zniža se za l/4 (°d 100 na 75).
Promet.
Znižajo se razne tarife za prevoz blaga po železnici. Slednjič pa je znižana tudi poštna tarifa, kakor smo nakratko že javili.
Skupno se bodo državni davki zmanjšali za 1 milijardo in 135 milijonov Ur.
Zavod dr. IDNCMi-FIHETTI
TRST. gin Fabio Filzi Z3. Tel. jot. 48-Z3.
v Zdravljenje
SJATIKE
(ishias, vnetje bedrnih živcev)
v treh dneh zajamčeno.
Zdravi se tudi trganje živcev v rokah in bokih.
Sprejema od 10-12 in od 15-17.
Streha manjka, par zidov, dež pa je par ur bil na pohištvo. Vsi člani treh družin so bili med viharjem lahko ranjeni, razen — kakor že rečeno — otroka.
Vihar je s strehe tovarne Nardoni odnesel nad 3000 korcev in naredil po Izoli še obilo druge škode.
Toča ln vihar.
Višnjegorski okraj v Sloveniji je v soboto strašno trpel zaradi toče in viharja. Prizadetih je 10 občin, skupaj 38 vasi. 45.000 opek je razbitih, 3800 šip, 1(58 podrtih sadnih dreves, G kozolcev porušenih, ubitih je nešteto kokoši, mačk, zajcev in ptic. Toča je bila debelejša od srednjega jajca. Pridelka je vničenega poprečno 90%.
Materina ljubezen.
V	sredo proti osmi uri zvečer se je prikazala pred tržaško bolnišnico ženska srednje starosti. Pred bolnišnico je'padla na kolena, jokala ter s sklenjenimi rokami prosila: «Anica, moja Anica, pridi k mami, ki te čaka, ki te ljubi!« Vratar in neki zdravnik, ki sta prizor opazovala, sla stopila k ženski in pravskmalu sta se uverila, da je ženska ob um. Z vozom sla jo spravila v umobolnico pri S. Ivanu. Med vožnjo pa je prosila:	«Dajte mi
Anico, mojo Anico mi dajte!« Ugotovoli so naslednje: njena sedemletna hčerka Anica se je pred tednom doma igrala. Izbrskala je v omari steklenico karbolne kisline, ki se je razlila po obrazu in životu. Prepeljali so jo bili v bolnišnico, kjer pa je podlegla in umrla. Mati Karla Čergol je od same ljubezni do hčerke edinke znorela. Uboga reva!
Gospod Vezav kadi.
Velikanski ognjenik pri Napoliju, Vezuv, ki je več časa spal, se je vzbudil in je jel bruhati žveplo in pepel, končno tudi žarečo lavo, ki so jo v prvih 16 urah cenili na 2 milijona kubičnih metrov., Dokler ni hujšega, naj ga puste; če pa bo le preveč nervozen, naj mu dajo tablico z napisom: Kajenje je prepovedano.
Za lipifiarske upokojeno«.
Zadeva upokojencev iz kobilaren v Lipici in Prestranku, ki je bila že trikrat tik pred rešitvijo, se je vselej znova zamotala. Sedaj zbira Društvo državnih upokojencev spet vse gradivo, da bo naredilo prošnjo na načelnika vlade. Da bi že končno kaj dosegli tisti reveži, ki so vredni vsega usmiljenja.
Jnbilej.
Munsinjor dr. Josip Ujčič, profesor na ljubljanski univerzi, je obhajal 22. julija srebrno sv. mašo. Jubilanta, ki je odličen znanstvenik, rojen v Pazinu v Istri, iskreno častitamo!
Kongres krščanskega dijaitva.
V Splitu v Dalmaciji so se 22. julija zbrali na počitniško zborovanje katoliški dijaki iz raznih delov Jugoslavije, mio je kakih 450 dijakov. Zborovanje se je zaključilo z lepim uspehom. Razni katoliški škofje so dijakom poslali pozdrave.
Proti oderuhom.	*
V sredo 29. julija je prefekturska komisija dala aretirati Markota Finzija, ker je z zvijačo in hudobijo in proti vladi delal oderuštvo s stanovanji. Gospod oderuh bo dve leti konfiniran. To je prvi slučaj v Trstu.
Važno imenovanje.
Princ Roncompagni Ludovisi je bil imenovan za državnega podtajnika financ. Princ Roncompagni Ludovisi, ki spada med najstarejše plemiške rodbine, je bil dozdaj predsednik upravnega sve-la Ranca di Roma. L. 1919. je stopil z italijansko ljudsko stranko v italijanski parlament. Z nacionalnimi katoliki je pozneje zapustil Don Sturzovo stranko in ustanovil fašistom prijazno stranko »narodnih katoličanov«, ki so pozneje podprli fašiste.	'
OPOMBE.
Oh, ta „nova pota“! Edinost je spet nudila bralcem poseben nedeljski štrukelj, izjavo drja Pavlice in drja Žigona iz Gorice. Mi neradi zanašamo v javnost zadeve duhovniških krogov, toda smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, naliti občinstvu čistega vina, ko je treba zavračati poskuse svobodomiselnih krogov, da bi se v svoji protikrščanski agitaciji sklicevali na kakega duhovnika. Pavlico in Žigona smatramo za liberalca, nikakor ne zato, ker morda prijateljsko občujeta v privatnem življenju z ljudmi svobodomiselnih teženj, ampak zato, ker sta v javnem življenju vedno sistema-
Pijte kakao De Jong's!
lično nasprotna vsaki katoliški akciji. Za naš so, bolj kakor ta dva posebneža, merodajni sklepi slovenskih katoliških shodov in zgledi javnega delovanja kato-li č;i nov v Relgiji, na Nemškem, na Češkem in drugod. Njuna «nova pota» so stare kozje steze, katere so slednjič celo v kulturno zaostali Mehiki vrli katoličani zapustili ter se vrgli na tir dela in borbe. Zelo neslano se bere v Edinosti Pavličevo sklicevanje na prevzv. nadškofa. S tem se javnost zavaja v krivo nazi-ranje, kakor da bi častitljivi vladika morda odobraval ekstrature dveh gospodov v nasprotju z vso ostalo škofijsko duhovščino. Sama sta se dovolj označila s tem, da šla v liberalni dn«vnik polemizirat proti stanovskemu glasilu duhovščine (»Zborniku«). Katoliško ljudstvo, ki stoji v naših organizacijah mora to vedeli, da se ne bodo liberalci posluževali imen dveh duhovnikov za ščit, za katerim metodično zanašajo v maso načela, nasprotna ne le krščanskemu mo-droslovju in svetemu pismu, ampak tudi življenjskim interesom naroda.
Iiui. Dr. Fran Tončič je v Edinosti ocenil Poljudno znanstveni zbornik, ki ga je uredil dr. Lavo Čermelj. V oceni je priobčena tudi tale izjavica:
«Zbornik» me je prav res razveselil. Končno se je vendar le med našim ljudstvom našla skupina mož, ki nam hoče pokazati življenje, ki gre mimo nas, v pravi luči. Številk in statistik in razumevanja sodobnega časa nam je treba vsem nam. In sodeč po prvem zvezku «Zbornika», nam hoče «Luč» v tem smislu posvetiti. Ponavljam: mene je ideja, ki jo oznanja «Zbornik» prav res razveselila«.
Ko bi gospod ocenjevatclj le nekoliko prelistal lmkvice, ki so izšle v Trstu po vojni, bi gorenjih besed ne dal tiskati. Kajti ni res, da se je »končno« našla skupina ljudi, ki nam hoče nuditi statistiko. ((Jadranski almanah« je izšel že dvakrat in je priobčil vse bolj natančno statistiko, ki so jo rabili tudi po svetu, zlasti Čehi.
„Polom“. Evropski časniki radi brezmiselno ponavljajo drug za drugim, da je zakon o prepovedi alkohola v Ameriki doživel polom, češ da nobena sila ne more ubraniti tihotapstva z alkoholom. Nedavno smo spet v Edinosti brali neko tako notico. Toda gospodje časnikarji! ako ameriška financa vedno več tisoč hektolitrov alkohola zapleni, ali je to dokaz, da je zakon faliral? Nikakor! Dokaz je le, da ameriška financa vrši strogo svojo dolžnost in to pomeni, da zakon dobro funkcionira. Prav gotovo je to, da se v Ameriki manj pije, nego se je pilo pred tistim zakonom, ali nego bi se pilo, če se prepoved zopet ukine. Novice o polomu prohibicije se vrinjajo v svetovno časopisje sistematično v interesu alkoholnih fabrikantov in veletrgovcev, slovenski listi pa to brez preudarka strižejo eden za drugim ter devajo tako hladnega obliža na srčne rane slovenskih pijančkov. To je kvarno za resno, vzgojo naroda.
Dunajski nauki.
Našim čitateljem je že znano, kako je 15 julija, izbruhnila na Dunaju huda ra-buka in skoroda prava revolucija. Ves svet se je z napeto pozornostjo obrnil proti Dunaju; če bi bila Sajplova vlada omahnila samo >za trenotek, imelo bi to lahko nedoglednc posledice za razvoj političnih razmer v Evropi. Iz dunajskih dogodkov pa je tudi vsa Evropa dobila dobro šolo, če jo bo hotela vpoštevati.
Kaj je dalo povod za vstajo.
Spomladi se je bila vršila veselica v Šatendorfu, vasici na Gradaškem (Bur-genlandu). Vsled ne ve se kakšne intrige z ene in druge strani je prišlo do streljanja med krdelom nacionalistične Zveze borcev «Frontkampfer» in krdelom socialistične Zaščitne zveze «Schutzbund». Ustreljena sta bila en invalid in en otrok.
Pred porotno sodišče na Dunaju so prišli trije obtoženci, člani afrontkemp-ferjev». Dokazano je bilo, da so ti trije streljali iz zasede, in sicer s puškami, proti socialistom. Vsakdo je pričakoval, da bodo po paragrafu obsojeni. Pa ne! -Zgodila se je očitna krivica. Porotniki so izrekli, da trije obtoženci niso krivi »hudodelstva javnega nasilja® in da tudi niso krivi «poskusa težke telesne po<* škodbe«. Na podlagi porotnega izreka so bili ubijalci oproščeni. Pravica je dobila klofuto v obraz. V ljudeh je zavrelo, posebno seveda nad socialisti.
Nacionalisti so se radovali, da je bila pravica po«nižana za deklo nacionalistične politike. Ljudstvo in vsa poštena javnost pa se je zavedla z grozo, da se tudi na sodniji sodi «po prijateljih« in ne več po paragrafih.
Revolucije so bili krivi torej nepošteni porotniki.
Se isti dan, ko je bila krivična sodba izrečena, so se nabrali socialisti na ulicah in mrmrali vedno glasneje. V petek in v soboto, 15. in 16. julija, pa je bil po Dunaju krvav boj, ožarjen z ognjem gorečih poslopij. Sodnijska palača je zgorela.
Sadovi sooialne demokracije.
Pri nedavnih volitvah v državni zbor so dobili socialni demokratje nekaj prirastka na številu izvoljenih poslancev. Jeli so delati na to, da vržejo krščanskosocialno vlado, češ da je prišla ura, ko mora ne le mesto Dunaj, ampak cela avstrijska republika postati socialistična. Socialistična gesla so dober kup in ljudje jih radi poslušajo, delajo pa le tako, kakot* se njim prav zdi. Socialistični voditelji pa v napetem ponosu mislijo, dn imajo afulk na špagi».
Socialna demokracija je šatendorfski škandal smatrala za lepo priliko, da zaropoče ^proti vladi in da jo vrže s sedla. Ko je pa začela goreti dragocena
PODLISTEK.
Šmarje pri Sežani.
Dober četrt ure od Sežane, tik deželne ceste, ki vodi po Krasu do Gorice, leži v prijazni dolinici pod Tabrom hribom, ki se vzdiguje nad Sežano' — prijazna vasica Šmarje, katera šteje 26 hišnih številk; ima pa tudi podružno cerkev Matere božje, znano pod imenom uMati božja v Leskovji». Okoli vasi se razprostira, lepo obdelano pofje, travniki, vinogradi, kateri obrode skoro vsako leto obilo zdravega in sladkega grozdja.
Ker' ni nikakih podatkov o početku te vasice, zato se tudi ne more natančneje dognati, kdaj so se tu naselili prvotni prebivalci. Pripoveduje se, da so se naselili sem, kjer stoje današnje Šmarje, trije kmetje: Šuber, Jerebar in Španž; njili prvotno bivališče je bilo nekdaj v uTrnovcahv — na zemljišču med Sežano in Repentabrom, kjer se še sedaj nahajajo sledovi hiš in gospodarskih poslopij. Polagoma je vasica naraščala; ob zadnjem ljudskem štetju je štela 153 duš. Prebivalci se pečajo s kmetijstvom, ži-
sodnijska palača, ko so padali v stotinah ranjeni in mrtvi, tedaj so gospodje socialni demokratje v fraku in cilindru šli na ulico mirit razdraženi «fulk». Sam dunajski župan Zajc je hitel na trg, a je slabo naletel. Množica ga je ozmerjala in opljuvala.
Tak je konec socialnodemokraške glorije.
Komunisti dvigajo glave.
Socialni demokratje so greli gada na prsih: komunizem, boljševizem. Že prvi dan revolucije so boljševiki dali socialistom brco in začeli gnati revolucijo na svoj mlin.
Na Dunaju se zbirajo boljševiki in podobni ljudje iz vseh delov sveta. Tudi ruska boljševiška stranka sc je Dunaja posluževala kot glavnega središča svoje propagande v Evropi. Te vrste ljudje so torej nameravali vreči ne samo Sajpla, ampak tudi Zajca in druge veljake, prekucniti vso državno uredbo in začeti čislo po ruskem vzgledu.
Kdo je ustavil revolucijo.
Če je treba kaki posamezni osebi priznati zaslugo, da se ni v Avstriji vse narobe obrnilo in razsulo, tedaj gre to priznanje voditelju krščanske socialne stranke drju Sajplu. Pritiskali so nanj, da naj odstopi, toda ostal je pogumno na svojem mestu kot državni kancelar in ni se ustrašil, izpostaviti v nevarnost lastno življenje. Zaslugo pripisujejo dalje ministru notranjih reči, drju Šobru, ki je z odločnim nastopom zatrl vstajo na početku. Preprečil je s tem veliko gorja, ki navadno prihaja z revolucijami.
Ves nauk dunajskih dogodkov je na-kralko ta: Nacionalizem in marksistični socializem sta razdiralna elementa, ki se med seboj ujedata in pri tem rušita kulturo in civilizacijo. Samo	stranka, ki
priznava večna krščanska načela, je zmožna delati pozitivno za javno dobro in dosegati trajne uspehe.
Brat Stratonik.
Omenili smo že znamenito pesniško delo »Pergamenti«, ki jih je srbski spisala blagorodna gospa Jela Savič-Spiri-donovičeva, in ko so pred kratkim izšli v lepem italijanskem prevodu. Danes l)od*imo kratko vsebino te prelepe pesnitve.
V	srbski vasi Klisuri je živel pred 120 leti v samostanu menih, brat Stratonik, ki so mu Srbi rekali »Brat u Kristu Stra-toniki.
Brat Stratonik ni mogel dolgo časa najti pravega dušnega miru, pravega srčnega pokoja, ki ga daje Bog tistim, ki Boga ljubijo in ga iščejo, a ga večkrat Bog tudi svetim osebam odreče, in sicer za preskušnjo. Brat Stratonik skoro
obupuje. Toda človek obrača, Bog obrne. Pisalo sc je leto Gospodovo 1814., ko nesrečni brat najde v samostanski knjižnici pisano koženico ali pergament iz časov, ko so ljudje še na kože pisali.
Ta koženica je bila zelo stara, častitljiva. In izkazalo se je, da jo je bil spisal sam sveti Sava, največji svetnik srbskega naroda, ki je živel v 12. stoletju, torej čez 600 let pred bratom Stratonikom In s kakim svetim pričakovanjem prebira Stratonik koženico. In na svoje neznansko začudenje vidi iz spisov, da je imel sam veliki sveti Sava iste duševne boje, isti nemir, kakor on. Sedem let je bil sv. Sava v takem stanju.
To branje je prineslo bratu Stratoniku mir, ki je postal popoln, ko je jel do skrajnosti udejstvovati zapoved:	«Zapu-
sli vse, in našel boš vse!« In mir božji se je naselil v srce brata v Kristu Strato-nika do smrti.
Opasila, cerkveni shodi in ples.
Notranji minister je prefekte ponovno opozoril na kvarnost pregostih in zlasti pohujšljivih plesov. V okrožnici je zapisano, naj se plesi prepovedo, zlasti če bi ob gotovih okoliščinah ples žalil versko čustvo ali če bi ples škodil vzvišenosti cerkvenih obredov.
Kdaj se to godi T
Baš, kadar se po vaseh obhaja cerkveni patron. Ako pade god na delavnik, se obhajanje praznika prenese na nedeljo. Zjutraj sveta maša, dostikrat z leviti, izpostavljeno Najsvetejše, opoldne štruklji, popoldne ples, zvečer ples, ponoči ples in — tudi kaj več.
Kako odpomoii?
Na dva načina se da odpomoči: cerkev odpove, naj se to pravočasno razgla-stvo ne da dovoljenja za ples. Ako cerkev odpove, naj se to pravočasno razglasi po časnikih, da bo vsa javnost vedela, kje je bila cerkvena slovesnost odpovedana.
Eno je gotovo: da se besedilo v okrožnici gospoda ministra prav dobro nanaša tudi na naše cerkveno praznike. Baš zato vljudno prosimo oblastva, naj se ples, ki je moralno in gospodarsko zlo naših dežel, kar moči omeji.
Na Vitovlje in Kncelj
(Nedeljski izlet)
Vstal je Gospodov dan. Zablestelo je solncc na vzhodu in zlati žarki so se razlili na rosno polje.
Tedaj sino se zbrali fantje in dekleta na vasi. Željno smo se ozirali proti svojemu cilju, ki ga je pravkar obsevalo jutranje solnce, proti Vitovljam. Kmalu smo ga dosegli. Objel nas je gorski hlad in lahni veterček je vel mimo nas v temne gozdove. Srkali smo čisti planinski zrak,
in se divili krasnemu razgledu, dokler ni zapel glas zvona in nas povabil v božji hram, k svetemu opravilu, ki ga je opravljal preč. g. Terčelj. V krasnem govoru nas je še bolj podžgal v ljubezni do prelepe prirode. Po skupnem sv. obhajilu in končani sveti daritvi, pri kateri je pela cela cerkev, smo se okrepčali. Zbrali smo se vsi društveniki in drugi izletniki iz Batuj, Dornberga, Vertojbe, Vogrskega in Mirna; Mirenci so nato odšli proti Kuclju. Mi smo ostali še pri drugi sv. maši, pri kateri je pel naš dornberški društveni zbor Mavovo «Slo-vensko mašo Slomšku na čast« in druge nabožne pesmi. Pred slovesom smo zapeli nekaj narodnih pesmic nakar smo jo tudi mi udarili proti Kuclju.
Dospeli smo na vrh. Kar očaral nas je krasen razgled.
Naš pogled se je zgubil tam doli nekje v Južnem Tirolu, tam zadaj za Trstljem v sinjem Jadranu in tam gori na ponosnem Nanosu. Nad Vipavskim dolom pa je vladal nedeljski mir. Le Vipava je hitela od vasi do vasi, se vila med vino. rodnimi griči in se valila Soči v naročje. Mirna in tiha je bila.ta dan naša zemljica od Brd, preko Gorice in dalje proti Nanosu.
Polili novega življenja, okrepčani na duši in telesu smo se spustili v dolino in še po noči smo sanjali o Kuclju, o gorah, o Jadranu, o Nanosu in o naši lepi zemljici.	Izletnik.
Deseti
brat
hcsci in
Ravno sem lupil krompir v oblicah, ko je prisopihal naš slavni «pošcug» na dveh nogah s plakati, da bojo «ibenge» po naših senožetih. Hitro sem tekel gor na vrh klanca in prilepil plakate, ki so letos tiskani tudi v naši lepi slovenščini. Rovtarji, Vipavci in še polno drugih koscev je hitelo na goro, katera nudi
letos izredno lepo sliko v bogatem pri-‘elku sena. Tudi Marjana spod Limbarske gore je prišla s hčerko Suzano. Nastanili
sta se v novem belškem «bufetu«.
Dobre volje ined kosci in grabljicami ne manjka, posebno je še vedno v navadi umetno v rokave zavita juiina. Pri moških se ta šala napravi lahko, težje pa pri ženskah, ker so tem rokavi — odgnili. Spakedranke nočejo priznati, da je ta moda zastarela in predrzno razkazujejo, kod je «žajfe» manjkalo.... Plesalo se zaenkrat v Studenem ni, pač pa bla-falo. Za plesno dvorano služi v fari neka zidanica, v kateri se je plesalo do ranega jutra, tako da so bili celo »Omarjevi« podplati v nevarnosti. V nedeljo sem videl, kako so nosili opeko za popravo cerkve na goro sv. Lovrenca. V cerkvi so bile tudi molitve za dež, ki ga zemlja
vinorejo in vinogradništvom; nekdaj so gojili tudi sviloprejko in čebele.
Šmarska cerkev «Matere božje v Leško-vji« je bila baje zgrajena, kakor je razvidno iz nekega zgodovinskega spisa,, ki se nahaja v repentaberskem župnem arhivu, leta 1502, — nekateri trde da še mnogo prej. — Posvetil jo je takratni tržaški škof Peter lionomo. Cerkev je ena najštarejših v naši domovini, kar se pozna tudi po starinskem zidovju in po gotsko šilastih vratih, nad katerimi stoji napis:
M7C.C.C.C.C. Z. Y. _ kar znači 1502.
Do XVIII. stoletja je bila tu znamenita božja pot. Pred francosko okupacijo so jo imeli v oskrbi redovniki-kapucini, kateri so leta 1808. ob prihodu Francozov v naše kraje pobegnili v sv. Križ pri Ajdovščini; vzel jih je takrat v svoje varstvo tamošnji grof, čigar grad še sedaj deloma stoji. Ostanki njih samostana se še sedaj poznajo na «Poljanovem vrtu« Tudi hišica poleg cerkve, št. 1, je še iz onih časov.
V	cerkvi se nahajajo na stropu slike še od leta 1667. Glavna stropna slika predstavlja kronanje Matere božje. Ostale slike po stenah pa je izvršil leta 1870. slikar Jakob Razpet .s Tolminskega.
V	prezbiteriju, med križastim rebrov-jem, katero podpira svod, so slikani prizori iz Kristusovega življenja. Nad stranskima oltarjema in obokom, kateri loči prezbiterij od cerkve, je upodobljeno Marijino oznanjenje. Marija kleči na klečalniku v sobici, zatopljena v molitev.
V	tem trenutku je angel priplul ter jo pozdravil z rajskim pozdravom: «Zdra-va, Marija!« Obraz in njegove kretnje pravijo, da jo hoče nekaj vprašati. A ona se prikloni ter položi roki na prsi; zdi se ti, da usta šepečejo: »Zgodi sc mi po
tvoji besedi!«
Najlepši sta sliki na dosni in levi steni cerkve, slikani na presno. Na desni Jezus na kriSu! Nad Jeruzalemom in goro Kalvarijo se razprostira polmrak. Zve-ličarjevo telo visi na križu, zapuščeno — mrtvo! Glava je nagnjena, da bi te poljubila; roki sti razprostrti, da bi te objeli; srce je odprto, da bi te sprejelo vase. Križ objemlje Marija Magdalena. Sveti Janez, ljubljenec Jezusov, stoječ pod križem, nalahko pritiska na svoje prsi Jesu-sovo mater, kot bi jo hotel potolažiti. Zares, pretresljiv prizor!
Slika na levi predstavlja, kako Mariin Magdalena mazili noge Gospodove Pr po jedi mi farizejev. Gospod sedi pri mizi
med farizeji v hiši Simona. Pri njegovih nogah kleči Marija Magdalena, katera moči s svojimi solzami Gospodove noge, jih briše z lasmi ter jih mazili z dragocenim mazilom. Oči vseh so obrnjene v Gospoda; na njih obrazih se pozna, kot bi mu hoteli reči: «čc bi bil ti prerok, bi pač vedel, kdo je ta, ki se te dotika, da je grešnica!«
Gospod se pa ne meni za farizeje. Njegova roka je stegnjena proti Mariji Magdaleni, ustnice so napol odprte, kot bi govorile: »Zaupaj hči, odpuščeni so ti grehi!« Kakor tolažljive besede za
grešnieo spreobrnjenko!
Osebe na slikah so naravne velikosti, ('eprav so slike že precej stare, vendar so še dobro ohranjene.
Šmarska cerkev ima troje katnenitih oltarjev. V velikem oltarju kraljuje Mati božja z Jezusom v naročju; na levem je podoba Marije Magdalene, na desnem pa Sv. Notburge in sv. Roka. Nekdaj so bili ti oltarji leseni. Leseni starinski kipi svetnikov, ki se sedaj nahajajo v prezbiteriju, so ostanki teh oltarjev, škoda, da je to lepo delo razjedel in ugonobil zob časa! Vendar so nekateri kipi še dobro ohranjeni.
res nujno potrebuje. Du, da! na gori so prosili za dež, pred vasjo pri ognju pozno v noč pa — za točo.
Tudi jaz sem si nabavil novo koso in klepišče in jo mahnil na Planinsko goro tja blizu romarske cerkve, kjer kraljuje Marija, pribežališče grešnikov. Prenočil sem prvo noč v kopi suhega sena. Komaj sem se ulegel, so se zasvetlikali naokrog kresovi, tam spodaj pa so se oglasili planinski zvonovi, ki so ponos vse Notranjske, in so v srce segali z milim zvonenjem v čast svetnikoma, ki sta našemu rodu krščansko vero prinesla. Zazibal sem se v prijetne misli in s fajfo v ustih zadremal; zbudil sem se, ko sem s tobakom seno zapalil. Zgodaj zjutraj je zapel zvonček božjepotne cerkve in po romanci je stopal neki Kraševec, proseč odpuščenja za svoj veliki «cof», ki ga je imel nekoč tu gori.
Kmečko tajništvo.
Čac Lovrenc Draga. Vaša prošnja za vojno odškodnino se nahaja v oddelku za rekvizicije pod št. 4738 Rep. V. Req. Reg. C-Trieste. Dokumenti so v redu, le čakali morate na končno likvidacijo.
./. V. Klenik. Ako hočete, da se informiramo, kaj je z vašo prošnjo za vojno pokojnino, nam morate poslati bolj natančne podatke:	očetovstvo, mate-
rinstvo, kdaj se prošnjo vložili.
Invalid. Ni treba, da se vznemirjate. 'I udi po izvršeni likvidaciji zavoda Isti-tuto Nazionale d’Assicurazione contro glTnfortuni, bo za invalide poskrbljeno. Natančnejše se bbmo še informirali.
'/.. L. Voldjigrad. Finančna intendanca vaše škode ni priznala za vojno škodo, ki bi jo morala plačati Italija, temveč smatra vašo škodo za rekvizicijo, ki jo piača Avstrija. Avstrija pa plača le tedaj odškodnino, ako je oškodovanec v pravem času zanjo prosil. Iz zapisnikov finančne intcndance pa ni razvidno, da bi bili vi vložili prošnjo za rekvizicijo. Radi tega je intendanca stavila vašo prošnjo med mrtve. Ste vložili prošnjo za rekvizicijo?
Vrabec Ivan Volčjigrad. Vknjižba Zveznega zavoda v Benetkah ostane, dokler vnm ne bo finančna intendanca likvidirala odškodnine za hišo. Vknjižba ostane, •četudi ste sc pogodili s Societa Ricostru-zioui.
Naša polita.
GroSana: Kakor ste že brali, smo že priobčili dopis o isti stvari. Lokev; preo-sebno. Ni podpisa. Seiana: Hvala iskrena! Bicmanje: Prisrčna zahvala!
Izlet v Rrban: Dobili zadnjič, ko je bil list že v stroju.
Kozjane. Sporočili smo že, da je zadeva, ki jo Pepo, obravnava prestara. Napišite kaj bolj svežega, ali v taki obliki, da bo za vse čitatelje novo in zajemljivo.
Materija.
Glede na dopis v 30. št. M. lista pod naslovom «lz Materije« nas županstvo ■obvešča, da je uprava slivarske jame «Dimnice» ločena od ostale občinske uprave, tako da vodi občina račune risto ločeno.
'•neti euam ueeeiieaaMHMietistiananai laiianaiienaiiana neti*’ nnni.iiriinittiMeiniiKiemMMe«*«#*
ZANIMIVOSTI.
Po amerlkanako.
Svetovna umetnica Fanny VVard je te dni doživela 00 letnico, a videti je mlada in ne kaže nad 25 let. Angleži, Amcriknnci in Francozi so se menili, da je lepa Fantu iznašla pomado za večno mladost. Gledališčni podjetnik Dower je hotel izrabiti 00 letnico in je umetnico Naprosil, naj predava o tem, kako si človek ohrani lepoto. Umetnica je sprejela. Veliki lepaki so oznanjali predn-v®n.ie, in ZVečer je bila ogromna dvorana ■ Splendid« nabita gospode. Vstopnina je bila zelo visoka, ker je hotel podjetnik res kaj več zaslužiti. Ura odbije devet, umetnica se prikaže na odru, občinstvo g»tane *n j* neznansko ploska. Nato fina. Gospa Fanny predava. Evo celi go-i,°r	dpsti vode piti. pa vsak dan.
it umivanju no rabiti mila, ampak kremo. • ejte malo kruha, malo masla, malo sladkorja. Ne jejte dosti mesa. Spavajte na desni strani. Bodite vedno veseli«. Umetnica se prikloni in odide. Občinstvo
pa je od jeze zdivjalo; vzklikalo je proti umetnici in podjetniku, češ, da sta jih povlekla, stolice so razbijali, Podjetnik je bil nekoliko v strahu, toda »predavanje« mu je več prineslo ko deset predstav.
Boksarji.
Časniki poročajo iz Londona:	«V
navzočnosti 90 tisoč gledalcev se je vršil boksarski boj med Dempseyem in Shar-kevem. Dempsey je premagal Sharkeya v sedmi rundi k. o. Od začetka je bil Shavskey v premoči in po nekaj rundah je Dempsey že popuščal. Imel je že krvava usta in je bil videti močno utrujen.
V sedmi rundi' pa se je opomogel in premagal nasprotnika. Dempsey bo prejel 50.000 funtov. Sharkey pa 10.000. Publika je Dempseyu prirejala naravnost viharne ovacije«.
Boksarstvo je najbolj živinski način tekme telesnih sil. V nevarnosti je zdravje in celo življenje. Dva debela tro-telna se s pestmi nabijata, ljudstvo pa za drag denar zija jo surovost, kakor da vidi novo razodetje. Oba orjaška butca poslaneta milijonarja in svet ju slavi kot kaka dobrotnika človeštva. Ali ni res, da je moderna kultura vedno bolj pasja?
Ljudska neumnost t mestu.
Pariška policija je naštela v celem Parizu 3460 copernic ali vedeževalk, katere znajo prihodnjost napovedati in druge take čarovnije uganjati. Pariški butci znesejo tem prerokinjam vsak dan okroglo 200 tisoč frankov. Vedeževalke delajo tudi reklamo po časnikih; nekateri teh časnikov zaslužijo za take oglase do 300 tisoč na leto. Pariz je središče moderne brezbožnosti in obenem paradiž najbolj telebastega praznoverja.
Buška republika.
Rusija ni ena država, ampak zveza sovjetskih republik. Celokupna zveza šteje 146 milijonov duš. Ruska republika ima 100 milijonov oseb, Ukrajinska republika 22 milijonov, Beloruska republika 5 milijonov, Zakavkaška republika 6 milijonov. Uzbekistanska 7 milijonov, Turkmenska republika 6 milijonov oseb. Vse republike pa so trdno zvezane v enotno rusko državo.
Volitve na Kranjskem.
V Bohinjski Bistrici so se vršile občinske volitve. Katoliška stranka je dobila 248 glasov, kranjski edinjaši pa 35 glasov.
MALI OGLASI
ČISTILO ZA ZOBE „ldeal“, sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužujc usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo rablja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na >/„ 1 vode in se izperejo usta če močno boli zob, se dene par kapljic samega »Ideala«'na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki imajo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. —- 7.n Čiščenje zob je dobra roinata in čr/in pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele. ovira zobni kamen. razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalclferat, zelo okusen sirup. - - Za otroke je priporočljiv prfih in mazilo ulreosn. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica.
Skrbna mati
daje svojim otrokom kakao DE JONO’8 da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen.
Kaj dosežeš
ako daš na mizo polno skledo hrane, ki družini ne diši in ki ostaja. Kupi rajši dobro hrano, ki so jo vsi veseli. Taka hrana so testenine «Pekatete». Zanesljivo prave so le one v zavojih po x/.> in 1 kg. Z napisom uPekateten
ETERNIT
Zaloga - TRST
TRIESTE VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranile naslovi
^llll!itrilBHlJlllUlllllllllllllllll«!llllUI!!ll!l!lllll!lllll!ll1ll!IIilllll!ll!lllllllllll!!llilllt0tlilllC! Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ordinira
v Trstu
via M. R. Imbriani 16III
(Prej via S. Giovanni)
Knjigarna in papirnica
Stoka
cl. z o. as.
TEST — Yia Milano štev. 37.
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italijanske slovnice, slovensko-italijanskega in italijansko-slovenskega slovarja. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Duhovniki
imajo v omarah župnega urada včasi matične knjige, ki so zelo slabo vezane ali pa je vezava že popolnoma obrabljena, tako da se posamezni listi trgajo. Kaj naj storijo? Naj pošljejo take knjige v Katoliško tiskarno v Gorico, Riva Piaz-zutta 18, kjer jim knjige popravijo, da bodo kakor nove.
Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI
Dr. Lojze Sussig,
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga
od 9-12 in od 3-7.
■■IBilMillllllllllllllllllltlllUill I' Mllilif
ma vsak delavnik od 2-3 Corso Verdi 21, II. Telefon
spreje-•opoldne tev. 196.
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TEST — Yia delle Sette Fontane 6 — TEST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
ACQUA DELL’ ALA BARDA.
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačen je korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellnnovich, lastnik F. Bollafio, Trst. Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduccl 9 pri Fiegel.
GLTKOL CASTELLANOVICH .f
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemn nslabljeuju teka in za ženske v slučajih nerodnosti v čiščenju. Cena steklenici L. 8.50. 7.n popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 45.50, Trst. Via dei Giuliani. 42.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vraftic. Uvoz in Izvoz na vae kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaatone Dolinar, Trat - Via Ugo Polonio A.
x ljubljanska kreditna Banka x
Podružnica v Trstu i Via XXX Ottobre II
- Slivnico In nztm Dinarjev -60.000.000.
Telefoe 5.18, 82.98
CEHTHflLR V L3DBURHI
-Glasnico In rezerve Dinarju-
Telefon 5-18, 88-98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4'///o> na tekočih računih po 5*/o, vezane vloge po dogovoru. — Prejema DINARJB na tekoči račun in jih
obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče pos
nn
de.
PODRUŽNICE:
C . . lOgateo,
GORICA, Brežice, Celje, Cernomell, Kranj, Logatec, | - Novo mesto, Prevalje -
Naprikladnejša zveza  Jugoslavijo
Blagajn« je odprte od 9l/a-12l/a In od 14V.,-16
PODRUŽNICE: i 8ad, Ptuj. Maribor, Sarajevo, Split Rakek -
Slovenj-i^radoc, Rogaška
■ooi
0 Kje pa vi kupujete obutev ?
U	Najboljšo	čevljarnico	t Trstu ima
Matija Pahor
Trst
Trst
Via Aroata lO
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
Velika izbera.
Prijazna postrežba — Zmerne cene.
4
(MALILIST.
CevFjarnica runbts:
odlikovana_w Parizu in Genovi tSS4. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
’rst — »»a Cgprin 5 pri Sy. Jakobu
Le ki Force88lnu; vel hltš, da si obujejo noge-
On Siva trdno In močno, pa elegantno In lepč.
Ko pa račun vam naredi, se vam oelo poceni zdi.
Succ. Antonio Ciclitira
Lesna trgovina.
: Uvoz in izvoz. :
Skladišče lesa pod Skednjem
TRST. —■	-
300 m3 jelovih kr’jev
dolgih 4-18 m, premer 20-60.
100 m3 tramov
Vs-9/n. dolgih 4-10 m.
Cerova debla,
dolga 4-13 m, premer 20-60.
Hrastova debla,
dolga 4-11 m, premer 20-30.
Jelševa debla,
dolga 2-6 m, premer 20-40. Bukovina,
sveže posekana, dolgost 2-10 m, premer 26-40.
Orehova in češnjeva debla.
ZOBOZDRAVNIK
sprejema
V GORICI
na Travniku št. 5II
Kaj nam z dežele pišejo
RICMANJE.
(Zakasnelo) Dne 22. julija pop. smo pokopali Ivana Hrvatiča iz Ricmanj 82. Ubogi Hrvatič je umrl v 40. letu starosti in zapustil vdovo, sedem nedoraslih otrok, mater ter čez 70 let starega očeta. Pokojni Hrvatič je bil čevljar, in sicer zelo priden delavec, tako da je vso veliko družino skoro sam vzdrževal z obrtjo in majhno kmetijo, ki jo obdeluje še oče. Pred par leti si je revež kupil kravo, pa še ta mu je poginila, kar je reveža spravilo v velike težave. Pokojnik ni bil le oče in mož, ampak se je brigal za splošno korist. 25 let je bil pokojni Ivan v pevskem društvu, kjer je pel drugi bas; pa še več: bil je nekak namestnik pevovodje. Bil je navdušen pevec; od srca je ljubil cerkveno in narodno pesem. Vsa vas žaluje za Ivanom Hrvatičem. To žalovanje je lepo izrazil po pogrebu ko so se pogrebci zbrali v Kuretovi gostilni, neki sopevec, ki je v napitnici opisal delovanje pokojnikovo in med drugim rekel: Težka je nam pevcem zguba pokojnega Ivana, ki je bil pevec pevcev, ko je sam rekel, da
«Sem pevec, in peti je vse mi na sveti«
25 dolgih let je Ivan društvo razveseljeval, 25 let bodril nas vse in krepil na-
rpdno in ce nami, odšel
%
veno pcjtje. Ni ga več med e v večno domovino
Družina je zgubila svojo glavo, zato sej proti vasi. Proti nebu se dviga oblak di-nam v srce usmili. Zaupajmo, da Bog j nia. »Gori, goi i!» se ponavlja klic od
Iz KLANŠKE OBČINE
nam sporočajo o grozni suši, ki je pokončala vse poljske pridelke. Podgorje in černotiče ne bodo imeli kaj spraviti s polia, pa ludi druge vasi bodo doživele težke dni. — V kratkem času smo imeli več pogrebov, posebno hitro je odšel v večnost Boginov starejši sin. V treh dneh ga je vročina spravila in težko delo.
ŠEMPAS.
Deseti brat piše: Na 17, julija sem jo mahnil v Šempas na štruklje. Tudi sem se hotel prepričati, če res fantje in možje med božjo- službo stoje pred cerkvijo, kakor se je v nekem dopisu bralo. Na 17. torej so imeli veliko slovesnost, Mohorjevo nedeljo, s procesijo okoli cerkve. Altarjev pa nič ne postavijo. Videl sem tudi, da ljudje brez pravega reda gredo v procesiji. Glede cerkvenega petja pa rečem, da se tako tako petje težko dobi po kmetih. Videl sem tudi nekaj frajlic s kratkimi lasmi, pa ne vem, če so j Šempaske, Slednjič moram pohvaliti dobro vino, ki so ga kar v treh osmicah točili po 3 lire liter; tudi gostilničarji so znižali ceno.
RAČIČE pri Podgradu.
Dne 21. julija zadela je našo vas velika nesreča. Bili smo oq polju okrog razstrelili. ka nafti udari na ušesa glas zvonov.
Biki je okrog 10 popoldne. Vse se j e ozrlo
...
Kupujte vedno le
holandski kakao
DE JONGS
ki mn gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti.
s
J. . - v	.	”	„	-	—	---- .-------- vas>-
Odnašali so, branili in 'gasili, kakor je kdo mogel. Ogenj je bil nastal v neki z opeko pokrili hiši. Vneli sta se še dve drugi, tako da so zgorele Iri. Zgorelo je tudi mnogo sena in tako je škoda tem večja.
vsemogočni sirot ne bo zavrgel, ampak: ust-do ust. vsak popusti svoje delo, bo vse tako obrnil,'da bo prav. Zgubila jej Polja in iz gozda vsi hite proti vsa vas dobrega človeka, vrlega svetoval-! * ca, vsem pomočnika. Bog mu daj večni! mir in pokoj. Na svidenje v večni domo vini i
OPČINE.
Pretekli četrtek (28. jul.) med 7. in 8. uro zvečer je neka zločinska roka ukradla v cerkvi tri dragocene altarne
E rte. Škodo cenijo nad 700 lir, ker so ili prti iz finega (temnozelenega) blaga, predvsem pa dragoceno delo, vezenje : svilo, ki je stalo mnogo truda in časa Poleg tega ne bo več simetrije v cerkvi, ker je imelo vseh pet altarjev enake prte Tatvino so takoj javili varnostni oblasti a doslej ni še o zločincu ne duha nč sluha. Radi ponovne tatvine — pred nekaj leti je zmanjkala na altarju Matere B. zlata verižica — ob' cerkev odslej, razen času službe božj,e, vedno zaprta. Dal Bog, da bi prišli predrzni roki na sled.
Dopisi z Opčin so v M. 1. bele vrane, čeprav se tudi pri nas marsikaj zgodi, kar bi utegnilo zanimati širšo javnost. Naj bi se kdo zganil in vsaj od časa do časa poročal važnejše novice, če že ne vsak teden- Saj je to zelo preprosta reč in ne zahteva posebiiegh znanja. Ko še kaj posebnega zgodi in veš, da bi stvar zanimala tudi širšo okolico, pouči se najprej natančno o stvari, da boš lahko -objektivno, t. j. po resnici poročal, potem pa napiši in odpošlji na uredništvo M. 1., kjer ti bodo hvaležni. Pisati pa moraš samo po eni strani, razločno, kolikor mogoče pravilno in ob strani pusti prime ren rob pražen za morebitne urednikove opombe ali poprave. Seveda se moraš pod dopis podpisati, čeprav ne pride ijne v list. To te ne bo stalo veliko; listu, domači vasi in samemu sebi pa boš veliko koristil. Torej le pogum!
PIRAN.
Dne 26. malo pred eno uro ponoči so prepeljali v piransko bolnišnico Franeta Bradaš, stareg okrog 24 let. Bil je v gostilni v Lonzanu pri Sečolah, kjer se je skregal z Antonom Larinovičem. Ta ga je s fovčem porezal v obraz in prsi Kmetje so se vzdignili, da bi ločili enega od druzega, pa Tone Lorinovič je ušel. Rana na licu je dolga 10 cm. Tudi en zob mu manjka.
KOPER.
inženirja Meyer in Druškovič sta naredila načrt -za zboljšanje vsega prostora, kjer so bile včasih soline. Ako bi se načrt uresničil, bi imeli tam nele gospodarske koristi, ampak bi bilo dobro za zdravje, kajti močvirnati prostor je poln komarjev in leglo malarije. Samo v letu 1926. je bilo v Kopru 275 malaričnih oseb.
Celokupno močvirnato ozemlje obsega 670 hektarjev površine, ki se bo spreme-
se je vselilo novo življe-nainreč letovniki, večino-
nila v rodovitno polje, občipe Koper, nekoliko
Interesirane so Mile, Trst in De-
kani in Semedelo, ker gre za melioracijo ravni ob Itižani in ob Cornalungf.
Po načrtu se bodo zgradili veliki kanali, ki bodo vodo zbirali in odpeljavali v morje. Proti poplavi bi se zgradil meter visok nasip ob vsej cesti semedelski. Vsi nasipi bi bili dolgi 8 kilometrov.
Stroškovnik za vse delo znaša 6 milijonov in 300 tisoč lir. Za izvršitev velikega načrta se je ustanovil konsorcij; minister javnih del g. Giuriati je obljubil pomoč. Da bi se le uresničilo!
DIVAČA.
V našo vas
'nje. Prišli so	____
hia Iržačani. Vendar pa letos zdaleka ne I dosegajo števila prejšnjih let, saj tudi ! oni občutijo gospodarsko krizo in ž njo združeno draginjo, ki tare nas vse. Glede mleka pa so se kmetje zedinili in ga pro-(kijaj° letovnikom po zmerni ceni, po , 1.20 L. Opazili smo tudi, da so letovni-j ki versko večinoma brezbrižni. Vzrokov i za ta žalostni pojav je več in so različne ■ narave, a največje zasluge si je pri tem j stekel brezdvomno tržaški «Piccolo», ki i je s svojim breznačelnim pisanjem ubil v ! množicah vsak polet kvišku.	-
Sedaj pa še nekaj o naših fanlih. Fest 1 fantje so, samo eno napako imajo: premalo, nič ne dopisujejo v časopise, kakor da jih ni na svetu. Za dopisovanje v časnike pač ni treba bogvekakih šol, tudi ljudska šola popolnoma zadostuje. Pač pa je treba malo opazovanja, premagovanja in zrnce bistrega duha. Ostalo je pa naloga urednikova. Zatorej na noge! VELIKI DOL.
Poleg običajnega cerkvenega shoda sv. Jakoba smo praznovali letos še redki ju-bilei našega priljubljenega vikarja Leo-j>olda Štuklja. Letos na ta dan je minilo ravrto 40 let. odkar je bil posvečen v mašnika, in 30 let, odkar je pri nas. Koliko je on storil za dušni, pa tudi časni blagor naše duhovnije, je vsakomur znano. Omenimo samo ((Izobraževalno društvo«, nekdanje Orle, Marijino družbo čipkarsko šolo itd. itd. Vsi vemo, kako skrbi za misijone in za olepšavo hiše božje. Ravnotako je celo otrokom znano, kako je vsem potrebnim odprta njegova desnica in njegovo srce. Zato inu želimo
P*!!Vx^ srca> naJ Sa Bog ohrani še mnoga leta čilega in zdravega med nami.
LOKVE pri Trnovem.
Ge prideš k nam, zaslišiš po poti silno dosti laške govorice. Kako to? To niso le redni letovniki. Že lani so v našem solskem poslopju naredili stanovanje za revne, malarične otroke iz Furlanije. Letos jih je 38; skoro vsi so iz občine
Zdwavivik:
j Dr. IGOR FRRHKO!
■ absolvent dunajske klinike,
ordinira odslej samo
V IL. BISTRICI
vsak elan
S od 10-12 in od 15-17 h. S
■	S
■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■h
Jakob Bevc
urerna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
Nnjlepš«, prilika za nakup
birmanskih daril!
Fiumlcello, mačinka
kjer je malarija stalna do-
gorjansko.
Sveti Mohor je bil, praznik smo obhaja-
li, ali —- brez plesa. Mogoi Prav bi bilo, ko bi sploh nikdar več imeli plesa, ki je bil v škodo žepom dušam.
oče le radi suše?
ne in
Po čem je lipa ?
Dne 3. avgusta si dal ali dobili
Za	100 dinarjev	31.80	L
»	100 čeških kron	54.15	»
»	100 franc, frankov	71.70	s
D	100 švicarskih fr.	351.85	»
»	100 nemških mark	432.—	»
»	100 avstr, šilingov	250.—	»
»	1 dolar	18.—	»
»	1 angleški funt	88.75	s
Za cerkve, dvorane - hotele, gostilne.
Hlauirji Pianini flvtopioni
izvršeni od prvovrstnih tovarn „PolImann & WeiSs“, „Stallbergeru itd. PC" Ugodni plačilni pon o ji
PRODAJA-MENJUJE—POSOJA—POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj.
Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst via Mazzini 44. TELEFON 746.
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste.