7TT mrnm. s. v vV Vredno, kadar se izteka letni čas, leto ali življenjsko obdobje, se šele z oziranjem in premišljanjem za nazaj zavemo tudi lepih dni, prijaznih do^^odkov, srečnih trenutkov. V navadi ljudi je, da kritiziramo sedanjost in preveč pričakujemo od prihodnosti. V teh dneh pa se izteka leto 2004. Vsakdo izmed nas^a je meril s svojo mero in }>a oh koncu ocenil z oceno lastne}*a doživljanja. Ce je bilo med letom malo lepega, si boste želeli več sreče, zdravja in uspeha v novem letu. Če je bilo leto nepozabno in bogato, si boste želeli še večin še boljše. Pa vendar bi se bilo dobro spomniti tudi te^a, da so najopojnejše dišave vedno v majhnih stekleničkah in občutek sreče je najpopolnejši, kadar je v majhnih bleščečih drobcih posuta na našo pot enakomerno med vse kamenčke, skale in luže vsakdana. Malo ali skoraj nič pa je bilo v letu, ki mineva, našefja časopisa, saj je pred vami edina številka v letu 2004. V našem majhnem uredniškem odboru je letos delo malo zastalo. Po nekajkratnih neuspelih pripravah na izid Novic med letom, smo se odločili, da saj ob koncu leta zberemo voljo in čas za bežen pregled dogodkov, ki so popestrili ali zaznamovali iztekajoče se leto. Vabimo vas, da se ob besedi in sliki spomnite dogodkov v naši krajevni skupnosti, se seznanite z delom Sveta KS, pobliže spoznate šolski in galerijski utrip in ohranite v spominu številne pomembne dogodke in obletnice v naših društvih, (iotovo si bomo leto lahko zapomnili tudi po čem drugem kot po muhastem in mokrem vremenu, saj moramo priznati, da je bilo kar veliko pomembnih obletnic, veselih dogodkov, novih priložnosti in obrazov, a tudi izgubljenih možnosti in upov, ki so odšli. Ze večkrat smo uvodnik zaključili s povabilom za nove sodelavce, zato smo veseli vsakega stavka ali JotograJije, ki jo podpiše novo ime. Naj tudi tokrat, ob edini letošnji številki Kostanjeviških novic, zaključimo s povabilom. Stopimo skupaj in obdržimo naš časopis pri življenju, če delite naše mnenje, da bi bilo v letu 2005 vsaj nekaj več številk. Naj vas spomnimo, da je prva številka izšla v marcu 1997 in je pred nami že 25. številka. Škoda bi bilo odnehati. Mi ne bomo. Ne odnehajte tudi vi pri listanju in prebiranju Novic in pri pričakovanju vsega dobrega v prihodnjem letu. LIL 1..A. — i&Lji' Za nami je leto 2004. Ne ocenjujmo ga prestrogo. V dneh pričakovanja božičnih praznikov in novega začetka pa si recimo: Zelje in sanje so kot snežinke^ ki se stopijo in izginejo v pozabo, če jih ne uresničimo. V nas je čarobna moč, da izpolnimo številna pričakovanja in uresničimo najdrznejše sanje. Storimo vsaj nekaj od vsega, kar zntoremo zase in za vse nas v prazničnih dneh in vsak dan v letu 2005. Ne pozabimo: Sreča se skriva v nas. Lahko jo delimo z drugimi, da je bo za vse več. POROČILO O DELU SVETA KRAIEVNE SKUPNOSTI V LETU 2004 V letu 2004 se je svet krajevne skupnosti mesta Kostanjevica na Krki sestal sedemkrat. Na 11. sejo (24. 01. 2004) so člani sveta KS povabili predstavnike občine Krško. Tema sestanka je bil proračun občine Krško za leti 2004 in 2005. Sestanka so se udeležili g. Franc Bogovič /upan občine, g. Franc (jlinšek direktor občinske uprave in g. Rafael Jurečič vodja oddelka za komunalno infrastrukturo. Poleg uskladitve proračuna so na sestanku razpravljali tudi o Načrtu razvojnih programov 2004 - 2007. Na 12. seji (04. 02. 2004) so člani sveta KS potrdili poročilo komisije za zbiranje ponudb in izvajalcev za cesto Vodenice, sprejeli Finančni načrt krajevne skupnosti za leto 2004 in cenik pokopališča za leto 2004. Pod točko razno so razpravljali o projektu Interreg -A, problematiki zdravstvenega doma in vzdrževanju cest. Na 13. seji (12. 05. 2004) je predsednik Pihalnega orkestra predstavil program praznovanja 10-letnice orkestra in 27. srečanja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. V nadaljevanju seje je bilo članom sveta KS predstavljeno finančno poročilo za leto 2003. Ker seja ni bila sklepčna so navzoči sprejeli poročilo na znanje. Na 14. seji (17. 05. 2004) so bili navzoči člani seznanjeni s potekom 13. seje. Predsednik sveta KS je predlagal, da se za boljšo informiranost članov sveta KS kupi knjigovodski program za knjiženje in obdelavo Načrt ra/vojnih pro|*ramov 2()() II.1)11(1 0297 Ccsla Kosliinicvica Ko^ianjcvi.ška jama 9 «92 5.(MM) 0415 Pia/ Omcća vas 2.(M)0 20.(HK) 0504 Obvoznica Koslanjcvica .lO.tMM) 4().IHK) 50.000 lOO.OOO 0106 IMofniki m JR Prekopu l.O(K) I9.(KK) 55,00(t 95,0(10 0301 Otok Koslanjcvica - Ljuhl|anska ccsta n.lMi 0301 Otok Koslunjcvica -1 jubljanska testa - IM) l.5(M) 0127 Konuiiulnuinrru.slnikturu - (lorjanska ccstd l.(HK) I7.()(K) SKUPAJ 75.630 62.000 •JO.OOO 136.000 2HK.000 Prav tako je v letu 2004 Svet krajevne skupnosti večkrat razpravljal o problematiki Kulturnega doma, o pridobivanju peska za vzdrževanje poti, o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990. podatkov. Predlagal je tudi prerazporeditev proračunskih sredstev za Gorjansko cesto. Navzoči so se odločili, da o predlogih glasujejo na naslednji seji. V nadaljevanju seje so člani sveta KS obravnavali Odlok o kategorizaciji cest v občini Krško in razpravljali o dospeli pošti. 15. seja (08. 06. 2004) ponovno ni bila sklepčna, navzoči člani sveta KS so se ponovno seznanili s fmančnim poročilom za leto 2003, v nadaljevanju seje pa so bili seznanjeni s potekom priprav za čistilno akcijo Za čisto Krko 2004. Na 16. seji (05. 10. 2004) so člani sveta KS sprejeli fmančno poročilo in zaključni račun za leto 2003, sprejeli predlog Komisije za praznovanje krajevnega praznika in potrdili dobitnike priznanj za leto 2004. Na 17. seji (23. 11. 2004) so člani sveta KS potrdili poročilo Komisije za pripravo pogodbe o zaposlitvi. Razpravljali so o Zimski službi 2004/05, predsednik sveta KS je podal poročilo o sestanku za pripravo Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine Krško, govorili so tudi o (Odloku o urejanju in vzdrževanju pokopališč ter izvajanju pogrebnih storitev. V nadaljevanju seje so člani sveta KS sprejeli program Veseli december 2004 in pregledali pošto. Na seji so razpravljali tudi o dodelitvi finančne pomoči društvom, ki so zanjo prosila. Pod točko razno pa so še razpravljali o vzdrževanju cest za leto 2004. Marjana Krliin IB n:n: Ob otvoritvi Kulturnega doma 1953 Foto: Pelikan TELEFONIJA ' in marcu 2004 je potekalo zbiranje Zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na področju občine Krško. Zahtevke je bilo potrebno oddati do 08. 03. 2004. V tem času je v bilo oddanih 486 vlog. Vloge so bile oddane na občino Krško, Komisiji za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Krško. Marjana Krliin ORNIOVA za kulturo je v Uradnem listu RS št. VJDrvwv/\ ^4. 10, 2004, objavilo javni razpis za (so)finaiicira.'ije kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2004-2005 financirala Republika Slovenija i/, dela proračuna, namenjenega za kulturo (sponieniško-varstveni projektni ra/pis, oznaka SVP 2004-05). Krajevna skupnost in zainteresirani krajani (14) so pristopili k pripravi razpisne dokumentacije. Rok za oddajo dokumentacije je bil 1. 12. 2003. Popolne vloge so bile oddane v navedenem roku, vendar zavrnjene. Krajevna skupnost seje v imenu lastnikov pritožila na negativno mnenje komisije. 24. 5. 2004 pa smo prejeli odločbo, v kateri je na podlagi presoje vlog bilo ugotovljeno, da prijavitelji iz sklopa 3 niso dosegli praga za financiranje, da bi jih bilo mogoče sprejeti v (so)financiranje. .uv» Foto: Jani Zakšek Tudi letos se je v mesecu oktobru zvrstilo kar nekaj prireditev v počastitev krajevnega praznika. Osrednja prireditev je bila slavnostna seja sveta KS, ki je bila 22. oktobra v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa. KRAIEVNI PRAZNIK 2004 V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole pod vodstvom Mojce Jevšnik in Melite Skušek. Lea Marija Colarič Jakše je predstavila delo sveta KS letu 2004. Predsednik sveta KS Milan Ilerakovič pa je podelil priznanja krajevne skupnosti za leto 2004. Letošnji dobilniki priznanj so: Priznanje za aktivno delo v društvih in kraju: Marjan Drobnič, Marjan Skubic, Miha Tomše, Jožica Čiikajne, Toni Jurkovič, Franc Gramc, Andrej Jordan, Tone Planinc, Franc Hudoklin, PD POLOM Posebno priznanje so prejeli: Janez Strel za dolgoletno delo v Ribiški družini, Tine Hodnik za zvesto delovanje v kostanjeviški Šelmariji, Marjeta Jankovič /a\ dosežke pri ponovni oživitvi in delovanju I iirističnega društva. Pihalni orkester Kostanjevica na Krki Ob lO-letnici delovanja. Plaketo mesta Kostanjevica na Krki za leto 2004 je prejel: Bogdan Borčič kot znak priznanja, spoštovanja in oddolžitve za donacijo celotnega grafičnega opusa 837 grafik, dokumentacije ter dela osebne knjižnice, Galeriji Božidar Jakac. Na koncu slavnostne seje seje predsednik zahvalil bivšim predsednikom Sveta in Skupščine ter tajnikom krajevne skupnosti za opravljeno delo in jim v spomin podelil zbornike VEKO V TEK. Marjana Krhin Bogdan Borčič, dobitnik plakete niesta Kostanjevica na Krki — Akcija čiščenja reke Krke < Potapljači Društva potapljačev »Vidra« Krško smo s sodelovanjem s potapljači iz Zreč, Krajevno skupnostjo Kostanjevica na Krki, Lions klubom Krško, Prostovoljnim gasilskim društvom Kostanjevica na Krki, Ribiško družino Kostanjevica na Krki, Občino Krško in krajani Kostanjevice izvedli v soboto, 19. junija 2004, akcijo čiščenja reke Krke z naslovom ZA ČISTO KRKO KOSTANJEVICA 2004 V akciji je sodelovalo 35 udeležencev, od tegaje bilo 20 potapljačev. Čistili smo dno reke Krke na območju kopališča na otoku in pod mostom pri osnovni šoli. To je bila že peta čistilna akcija na odseku Krke okoli otoka Kostanjevice. Na območju, kjer smo čistili v soboto, smo že leta 1997 odstranili večje kosovne odpadke. V lanskem letu smo na pobudo Društva potapljačev »Vidra« in s sodelovanjem s Podvodno reševalno službo Slovenije, Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter potapljači deminerji označevali in odstranjevali neeksplodirana ubojna sredstva. V letošnji akciji pa smo odstranjevali predvsem manjše odpadke, kot so: steklovina, porcelan in manjši kovinski predmeti. Ker Je bil nivo reke Krke letos višji kot v preteklih letih, je bilo zaradi močnejšega toka reke delo naporno. Kljub temu se je odstranilo za en kontejner odpadkov. Ugotavljamo, da se veliko steklovine odvrže v reko Krko v času različnih prireditev v Kostanjevici. Ob lem opozarjamo obiskovalce prireditev, naj tega ne počnejo, saj steklovina tako kot kakršenkoli drug odpadek ne sodi v reko, ob tem pa predstavlja zaradi možnosti vreznin veliko nevarnost za kopalce. Darko Anžiček Foto: Arhi\ DP Vidra Čas prehoda enega v drugo leto ljudje navadno izkoriščamo tudi za izdelavo različnih bilanc in obračunov o iztekajočem se obdobju. Programsko leto 2004 ostaja v našem prostoru zaznamovano tudi s številnimi dogodki, ki so se odvijali vprostorih Galerije Božidar Jakac. Ogled naših stalnih zbirk je bil skozi celotno leto obogaten s programom občasnih razstav, ki že ustaljeno potekajo v Lamutovem likovnem salonu, lapidariju in seveda v nekdanji samostanski cerkvi. Osrednje dogajanje v iztekajočem se programskem letu predstavlja Mednarodni simpozij Forma viva 2004, kije potekal med 2. in 30. julijem. Na njem so sodelovali trije kiparji: 'Niciilae Seaptefrati iz Romunije; diplomant bukareštanske likovne akademije, ki je v preteklih letih sodeloval na kiparskih simpozijih v več evropskih državah (v novembru je Niculae Seaptefrati umrl v Bukarešti), 'Sreten MUaUmč iz Srbije in Črne Ciore; leta 1992 je zaključil študij kiparstva na sarajevski likovni akademiji. Njegova dela nastajajo v kamnu, kovini in lesu, v skulpturi nastali v okviru letošnjega simpozija pa je poleg lesa uporabil tudi steklo, •Slovenske ustvarjalce je zastopal Boštjan Drinovec. Po končanem dodiplomskem študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je opravil magisterij pri prof. Matjažu Počivavšku. Njegovo delo Prvi stik je nastalo v kombinaciji lesa in kovine predstavlja pa simbolno sondo, ki išče .sožitvene stike v prostoru. Skulpture, postavljene v nekdanjem samostanskem vrtu, dopolnjujejo zbirko več kot sto del iz hrastovega lesa, ki so odraz dogajanj v likovni umetnosti v času obstoja kiparskih srečanj Forma viva. V Lamuovem likovnem salonu so se med 12. marcem in 21. aprilom v okviru razstave Mlada slovenska grafika predstavljali: Martina Bohar, Anja Jerčič, Vesna Drnovšek, Nataša Mirtič, Damjana Stopar, Gorazd Simenko, Sašo Vrabič, Ana Zavadlav in Mojca Zlokarnik. Med 23. aprilom in 9. majem so bila v razstavišču predstavljena dela šolarjev, ki so se udeležili 15. otroškega extempora in 1. mednarodnega srečanja mladih likovnikov. Čas od 14. maja do 20. junija je zapolnila slikarska razstava O, Marjana Gumilarja, pa je sledila skupinska razstava Pogled na likovno umetnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja PO(iLKI) 3: Popolnoma moje, v okviru katere so razstavljali Mateja Kavčič, Martina Koritnik Fajt, Jože Kumer, Robert Lozar, Jote Marinč, Jožica Medle, Nataša Mirtič, Janko Orač, l^or Papež, Borut Peterlin, Vojko Pogačar, Marija Mojca Pun^^erčar, Bojan Radovič, Marija Rus, Apolonija Simon, Damjana Stopar, Jože Vrščaj in Uroš Weinher}>er. Razstava je bila na ogled med 9. julijem in 29. avgustom. Programsko sezono v Lamutovem likovnem salonu smo zaokrožili z razstavo Grafike in slike, Luke Popiča. Razstavo, ki je pri nas gostovala med 10. septembrom in 10. oktobrom, smo organizirali v sodelovanju z Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Cjradec. V Lapidariju Galerije smo predstavili tri avtorje. S slikarsko razstavo Dihanja seje med 21. majem in 15. Skulpture nastale na h’ORMA VIVI 2004 Foto: Katja Ceglar junijem predstavil Dušan Podgornik, med 1 S. junijem in 29. avgustom pa je Mihajlo J. Ilardi razstavljal svoje ikone. Ob tem smo v sodelovanju z Belokranjskim muzejem iz Metlike pripravili še predstavitev jjrko-katoliške zgodovine Žumberka. 'fradicionalno dobro sodelovanje z umetniki in ustanovami v Republiki Hrvaški smo obogatili z razstavo Skulpture, Petra Doliča, ki je bila na ogled med 3. septembrom in 31. oktobrom. Razstavni programi v nekdanji samostanski cerkvi so vedno deležni velikega pričakovanja in pozornosti javnosti. Za razstavni projekt Iluminacije je slikar Oto Rimele prejel letošnjo nagrado Prešernovega sklada in tako postal eden od štirih avtorjev, ki so v zadnjih petih letih za svoje razstave v tem izjemnem razstavnem prostoru prejeli visoka priznanja bodisi v Sloveniji ali Hrvaški. Med 7. majem in 22. junijem sta svoj projekt Naslovljeno na svobodo drugega predstavljala kipar .//n Kočica in slikar Žifia Okorn. Avtorja sta ob razstavi vodila tudi Delavnice, v okviru katerih sta predstavljala postavitev in organizirala likovno sodejavnost. 2. julija smo odprli razstavo Stopinje Jožeta Marinča, ki je gostovala v cerkvi do 3. septembra, programsko leto pa 24. septembra zaokrožili za razstavo slik Tu^^a Šušnika, ki bo odprta do 31. marca 2005. Ob zaključku Forma vive smo za javnost odprli tudi stavbo nekdanje|»a samostanskega mlina, kjer je sedaj vstopna in informacijska točka naše ustanove, hkrati pa je tu lokacija Turistično informacijske pisarne Kostanjevica na Krki, katere dejavnosti opravljamo od letošnjega DLLOVAN)L GALERIJE BOŽIDAR I A K A C V LETU 2004 poletja dalje v okvira dejavnosti (jalerije. Večletno prenovo mlina je vodil konservator France Vardijan. Z odprtjem mlina sovpada označitev 16. lokacije v okviru projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Ob tem so izšle tri zloženke; za mesto, nekdanji cistercijanski samostan in (jalerijo Božidar Jakac. Kostanjevica na Krki tako spada med tiste lokacije projekta, ki so celovito predstavljene s tiskanimi gradivi, saj ima v tem okviru svojo zloženko tudi Kostanjeviška jama. Znotraj pedagoških vsebin smo poleg dela s skupinami otrok, ki so organizirano prihajale iz osnovnih šol območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja, organizirali program delavnic, ki jih v Galeriji imenujemo Uslvarjalnicc. Gre za program, ki je namenjen tako otrokom iz Kostanjevice na Krki kakor tudi tistim, ki živijo v širši okolici. V juliju smo ob dogajanjih v letošnji Forma vivi izvedli kiparsko delavnico, ki jo je vodila akademska kiparka Druffica Čadež. Julija so v prostorih nekdanje samostanske cerkve izzveneli trije koncerti v okviru Festivala Brežice, v začetku avgusta pa so se obiskovalcem predstavili še člani komornega zbora Ruski pravoslavni pevci. Koncert smo organizirali v sodelovanju z ustanovo Imago Sloveniae/Podoba Slovenije. Čas, v katerem je nastajalo pričujoče besedilo, pa je že orientiran v leto 2005, ki bo ponovno ponujalo obilo možnosti tako za srečevanja ob otvoritvah dogodkov kakor tudi za tiho in spokojno uživanje v razstavnih prostorih Galerije Božidar Jakac. Helena Rožman, kustosinja pedagoginja Foniju Homanu je bronasto Prešernovo priznanje podelil Janko Avsenak Foto; Jani Zakšck TURNI □ZNIK Osnovna šola Jožeta Gorjupa, Krajevna skupnost in Kulturno društvo Kostanjevica na Krki so pripravili osrednjo prireditev in podelitev bronastega Prešernovega priznanja za leto 2004. Prireditev je bila februarja v Kulturnem domu. Slavnostni govornik je bil Bojan Božič, direktor Galerije Božidar,Jakac. V kulturnem programu pa so nastopali: Mladinski pevski zbor OŠ Jožeta Gorjupa pod vodstvom Mojce Jevšnik, Plesna skupina Harlekin, recitatorji Kulturnega društva in osnovne šole, glasbeni solisti ter pevka in pripovedovalka glasbenega izročila LjobaJenče. Na prireditvi je Toni Homan prejel Bronasto Prešernovo priznanje za lO-letno uspešno vodenje Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki. Marjana Krhin 'oto: Jani Zakšek a 1 v a so r j c \' a izposoievališče Kostanjevica na Krki Ljubljanska 7 X n ] 1Z n 1C a Krško ■ TOREK 12-18 ČETRTEK 12-18 Valvasorjeva knjižnica deluje v Kostanjevici na Krki že dobra štiri leta. Od otvoritve junija 2000 smo adaptirali dodatne prostore, tako da sedaj delamo na 250 kvadratnih metrih. V prvih desetih mesecih letošnjega leta nas je obiskalo 4270 bralcev, ki so si izposodili 13532 kosov gradiva (knjige, časopisi, revije, CD-ji, videokasete, DVD-ji). V letošnjem letu seje na novo vpisalo 48 novih članov. Od začetka leta 2004 smo osemkrat organizirali pravljične ure, spomladi so nas obiskali lutkarji, pred kratkim pa je pri nas gostovala Andreja Zupančič, kije z otroki iz vrtca prepevala pesmi s svojega novega albuma. x . .. i i - ^ , Se naprej prijazno vabljeni v vaso knjižnico! Pogovor z avlorjetn knjij^e VOJSKA Jiinezom Baničem, sta vodila Polona Brenčič in Vili Planinc V dopoldanskih urah organiziramo tudi bibliopedagoške ure namenjene otrokom. Ob občinskem prazniku smo 8. junija pripravili tudi predstavitev knjige Vojska in pogovor z avtorjem Janezom Baničem. HUtiM OBLETNICE DELOVANJA PIHALNEGA ORKESTRA KOSTANJEVICA NA KRKI V letu, ki se poslavlja, je Pihalni orkester Kostanjevica na Krki zaokrožil prvih K) let delovanja. V sredini maja smo v vadbenih prostorih posneli svojo prvo z};oščenko. Pole}> devetih znanih koračnic je na zfioščenki posneta tudi Kostanjeviška koračnica, kije bila napisana prav za naš pihalni orkester ob 10. obletnici. Na poincmbni jubilej jc krajane opozarjala tudi urejena izložba na Kambičevem trgu. Osrednjo prireditev ob praznovanju K), obletnice delovanja je predstavljal slavnostni koncert orkestra, ki smo ga organizirali 11.6. 2004 na dvorišču Galerije Božidar Jakac. K sodelovanju smo povabili vrsto priznanih glasbenih ustvarjalcev. Tako sta se nam je pridružila Nuša Dercnda in Peter Januš. Ob tej priložnosti smo podelili bronasta Galusova pri/nanja članom, ki sodelujejo v orkestru pet in več let, dirijient Toni Homan, ter post humno, Slavko Sintič, pa sta prejela tudi pri/nanje Bojana Adamiča, za svoj prispevek k razvoju in delovanju orkestra. Ob praznovanju 10. obletnice delovanja nam je bila zaupana tudi organizacija 27. Srečanja pihalnih orkestrov Zveze godb Dolenjske in Bele krajine, katere člani smo. Ker pa sodi naš orkester tudi v posavski prostor smo se odločili, da povabimo na srečanje tudi pihalne orkestre iz vseh treh posavskih občin ter pobrateni orkester občine Markovci in orkester iz Samobora. Tako smo 12. 6. 2004 gostili 15 pihalnih orkestrov oziroma okoli 550 godbenikov. Pihalni orkestri so se na poti v Kostanjevico na Krki ustavili v posameznih vaseh KS Kostanjevica na Krki in občine Krško, kjer so pripravili krajše promenadne koncerte. Zaradi velike gostoljubnosti krajanov in vaških odborov, za katero se ob tej priložnosti zahvaljujemo, so se godbeniki zadržali dlje, kot je bilo načrtovano. Sledila je povorka vseh sodelujočih orkestrov po Ljubljanski cesti do kopališča Otok in nato še skupen nastop. Orkestri so složno zaigrali tri skladbe, Kostanjeviško koračnico pa je dirigiral Toni I loma n. Zbrane godbenike in obiskovalce so pozdravili predsednik Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki Borut Baznik, predsednik Zveze godb Dolenjske in Bele krajine Danijel Metelko in župan občine Fanci Bogovič. Uradnemu deluje sledila sproščena zabava, kije nista zmotila niti nevihta niti dež in seje za mnoge končala ob prvih jutranjih žarkih. Dlani in podplate je ogrel zlasti nastop godbenikov iz Samobora, sledili pa so nastopi še mnogih drugih. Pihalni orkester je tako zakorakal v drugo desetletje delovanja. Liclija Čcrnoša l‘oto: Jani Zakšck Oh tej priložnosti naj se ponovno zahvalimo }*eneralnentu sponzorju Lipi, d.o.o., vsem, ki nas podpirate s finančnimi prispevki in naši zvesti puhliki, hrez katere hi imelo Vse naše delo veliko manjši pomen. BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA Kostanjevica na Krki z gosti Kulturni dom ob 18. 00 uri PREDNOVOLETNO SREČANJE KRAJANOV Mali plac, po koncertu godbenikov Foto: Jani Zakšck — Sporočilo za javnost -------------------------------- v Kostanjevici na Krki smo mladi ustanovili kulturno umetniško društvo FLOKart. Poleg kulture in umetnosti mislimo podpirati tudi ostale projekte kot so: tabori, čistilne akcije, skratka vse, kar bi spodbudilo dogajanje v kraju. Naš namen je povezati se z ostalimi društvi v Posavju, saj smo skupaj močnejši. V mesecu avgustu smo ob sobotali predvajali filme ob Krki in kasneje razvili diskusijo, organizirali prvo delavnico za otroke. V decembru bodo delavnice organizirane 18. 12, 19. 12. ter 27. 12. ob 9. 00 uri zjutraj. Delavnice bodo potekale v Kmečkem iiramu na temo praznikov pod vodstvom Urške Kuplenik. Prijavite se že prej na telefon 031 /703-364 zaradi organizacije za delo. V društvu si bomo prizadevali delati dobro za naš kraj, njegove ljudi in ostale obiskovalce. FLOKart je nova oblika organiziranosti mladih v našem lokalnem prostoru, ki temelji na načelih svobodnega združevanja, enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja ostalih društev ter organizacij. Poslanstvo društva je vzpodbujanje kreativnosti pri snovanju novih projektov, pomoč pri izvedbi projektov, sodelovanje med mladimi in društvi, usklajevanje raznih aktivnosti ter obveščanje lokalne mladine o tekočih aktivnostih. Želimo pripomoči k polnomočnosti naše mladine v družbenem in kulturnem dogajanju za vzpodbujanje aktivnosti, ki bi se v okviru tega dogajale. Na tak način bi tudi okrepili svobodno in demokratično skupnost kraja. Za vse informacije smo vam na voljo preko elektronske pošte, in sicer t1 okart(2/).emai 1.si. FLOKart Iskrice iz plesne sihi pri koči Arthur von Schmid Ilaus (Avstrijii). V o/adju osvojen vrh Saulcck 3085 ni. I.clošnjc leto ljubiteljem gora ni bilo najbolj naklonjeno. Slabe vremenske napovedi so povzročile kar nekaj preložitev in odpovedi pohodov. Člani Planinskega društva Polom Kostanjevica smo se slabim vremenskim razmeram zelo dobro upirali. Organizirali smo kar 14 pohodov po slovenskem sredogorju in visokogorju ter tudi v tujini. Naši markaeisti so bili aktivni na celotnem področju vzdrževanja poti na območju PD Polom. Ker smo glede na potrebe društva ugotovili, da imamo premajhno Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci Aktiv kmečkih žena pod (lorjanci je 23. K).2004 priredil 2.srečanje ljudskih pevcev in godcev pod imenom Zapojmo pod Cjorjanci. Letošnjo prireditev so popestrile številne gostujoče skupine: Trebeški drotarji. Fantje s Preske, Solzice iz Budne vasi. Pevci z Rake, Dušice iz Podbočja in Bučenski ramplači. Za sproščeno in prijetno vzdušje sta poskrbela med drugimi tudi povezovalca programa Mojca Abram in Primož Strajnar. Po končanem koncertu so nas v preddverju Kulturnega doma v Kostanjevici na Krki spet čakale obložene mize prijaznih gostiteljic, kjer je bil čas za prijeten klepet in izrekanje čestitk vsem nastopajočim. Žal pa si stavba, v kateri je bila tako prijetna prireditev, vse manj zasluži ime kulturni dom. — Jani Zakšek število vodnikov, smo v naslednjem letu prijavili kar pet novih tečajnikov za vodnike. Ker se društvo iz leta v leto veča in ker povečujemo tudi število organiziranih pohodov ter sodelovanj z drugimi planinskimi društvi, smo se v letošnjem letu odločili, da razvijemo svoj prapor. V petek, 5. marca, smo ga na rednem občnem zboru predstavili svojim članom in ostalim povabljenim. S praporom želimo še bolj utrditi delovanje naših članov ter spodbuditi tudi nove. V prihajajočem letu vabimo vse svoje člane ter tudi nove na Občni zbor, ki bo predvidoma v začetku marca. Seznanili vas bomo z opravljenim delom v preteklem letu, predstavili nov bilten ter zastavili program pohodov vprilKKlnjemlclu._____________________Roher, Otokar SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV Tudi letos so dobili vsi naši krajani, ki so dopolnili 75 let in več, vabilo na skupno srečanje v mesecu novembru. Že šesto leto zapored smo se zbrali v gostilni Žolnir. Srečanja se je udeležilo 70 krajanov. S prisrčnim programom pod vodstvom učiteljic Metke Kranjčevič in Staše Jordan so nam popestrili večer učenci Osnovne šole Jožeta (lorjupa. Za presenečenje sta z vizitkami poskrbeli vzgojiteljica Lidija Stipanič in učiteljica Staša Jordan. Zahvaljujemo se vsem trem za pomoč in prijazno sodelovanje. Ob zaključku srečanja pa je za dobro voljo poskrbel s svojo harmoniko naš stalni gost Jure Draksler. Prisrčni pogovori, mnogo želja in stiski rok z željo, da se naslednje leto zopet srečamo so nam delavkam Rdečega Križa nagrada in obveza za naprej. Tradicionalni pa postajajo tudi obiski naših krajanov v domovih ostarelih občanov v Novem mestu in Krškem. Pako smo letos obiskali 12 naših krajanov. Kakor so nam zagotovili ob slovesu, so veseli naših obiskov in drobne pozornosti. Hvala vsem sodelavkam Rdečega križa Kostanjevica na Krki za njihovo nesebično delo, pripravljenost pomagati bolnim in ostarelim, s prijazno besedo in stiskom roke pokazati, da niso sami. Hvala F’aniki Sevšek za njen prispevek ob organizaciji srečanja. Krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki, Alenki Zaman in vsem vam, ki verjamete v naše humano delo in nam s članarino pomagate uresničevati zastavljen program. Stanka Lernosa Foto; Tanja Gazvoda Jakše