Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
VeUa za vse leto . • .	$6.00
fi Za pol leto.....$3.00
Za New York ceio leto -	$7.00
I Za inozemstvo celo leto	$7.00
71
!
J
GLAS
list slovenskih delavcev y Ameriki«
TELEFON: CHelsea 3—5878
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
NO. 178. — STEV. 178.
Enured m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,
1870
TELEFON: CHelsea 3—8878
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 1, 1933. — TOREK, 1. AVGUSTA 1933
VOLUME XTiI. — LETNIK XLL
DRŽAVNA MILICA JE NASTOPILA PROTI ŠTRA JKARJEM
ČE PREMOGOVNIKI NE BODO ZAČELI KMALU OBRATOVATI, BO INDUSTRIJA JEKLA PRIZADETA
Ker je bilo tekom nemirov več oseb ranjenih, so državni miličari aretirali nekaj piketov. — Gover-ner Pinchot je povabil k sebi predsednika premogovne družbe in voditelja United Mine Worker«. — ICompamja se noče pogajati. — 22,000 kopačev mehkega premoga na štrajku.
BROWNSVILLE, Pa., 31. julija. — Včeraj je v stavkarskem okrožju Fayette okraja vprvič stopila državna milica v akcijo ter napravila konec nemirom, ki so izbruhnili med stavkokazi in štraj-karji.
V	bližini rova štv. 3, ki je last Frickove družbe, je bil aretiran neki piket. Voditelj stavkarjev M. F. Ryan je pri poveljniku majorju Momeyerju proti temu odločno protestiral, toda major ni hotel izpustiti aretiranca. Ryan se bo pritožil pri governer-ju Pinchotu.
Predno je posegla milica vmes. so bili v pretepu ranjenih trije delavci.
Popoldne so se završili pred premogovnikom južno od tukaj novi nemiri. Miličarji so se posluževali solznih bomb. Dva rovska stražnika in šestnajstletni sin nekega štrajkarja so bili ranjeni.
Governer Pinchot je danes povabil k sebi Tho-masa Mosesa, predsednika Frickove družbe, in voditelja United Mine Workers, Johna J. Lewisa.
John Lewis se je povabilu odzval in je odpotoval v Harrisburg, dočim je družba sporočila governer ju, da ne bo poslala nobenega zastopnika.
Strajk se je razširil tudi na sosednje okraje, namreč na Washington, Greene in Westmoreland. — Strajkarjem se je pridružilo nadaljnih pet tisoč mož, tako da sedaj štrajka nad dvaindvajset tisoč kopačev mehkega premoga.
V	okraju Washington se je vrnilo na delo 475 mož, ko jim je družba povišala plačo.
Danes je dospel sem generalni major E. C. Sha-non, vrhovni poveljnik narodne garde v državi Pennsylvaniji. Pripeljal se je z letalom v namenu, da se osebno prepriča o položaju v stavkarskem o-krožju. Popoldne je odletel nazaj v Middletown. Pred odhodhom je rekel, da posadke ni treba ojači-ti, ker bo brez dvoma kos položaju.
SCRANTON, Pa.f 31. julija. — John Boylan, predsednik tukajšnjega distrikta U. M. Workers of America, je rekel, da bo pravilnik premogovne industrije dovršen najkasneje v teku štirinajstih dni. To pomenja, da bo dobilo delo na tisoče pre-mogarjev, ki imajo že več mesecev počitnice.
• YOUNGSTOWN, Ohio, 31. julija. — Ce bodo premogarji v Pennsylvaniji še dolgo časa štrajkali, bosta morali Youngstown Sheet and Tube Company ter Republic Steel Corporation znatno omejiti svojo produkcijo.
Tako so izjavili vodilni možje obeh družb, ki sami lastujeta več premogovnikov v Pennsylvaniji. v večini teh premogovnikov je štrajk.
: ROME. Ga., 31. julija. — V tukajšnji tovarni za umetno svilo je zaštrajkalo tritisoč delavcev. Delavci niso zadovoljni z načinom, kako izvajajo gospodarji določbe pravilnika tekstilne industrije.
PAWTUCKET, R. L, 3 1. julija. — Tukaj je zaštrajkalo I 200 delavcev Royal Weaving Company.
Komunistična agitatorica Ann Burlak je bila a-retirana, ko je piketirala pred tvornico.
Strajkarji dolže gospodarje, da se ne drže določb pravilnika bombažne industrije.
Lastniki
arn so se uklonili
PREDSEDNIK jPREMEMBA NA POČITNICAH ZUNANJE
V nedeljo je Roosevelt ves dan počival. — Iz Washingtona prejema poročila. — V stalnem stiku s tajniki.
Hyde Park, N. Y., 31. julija. — Po mirni nedelji, ko je bil predsednik KooseveLt s svojo družino v cerkvi in je imel kot gosta pri kosilu angleškega leitalea Molliso-11a in njegovo ženo. je v i>onedc-Ijrk takoj zopet vzel v roke vodstvo ain.ri-kejra naroda.
Nekaj urad mi kov ima. v svoji hifti. drugi p« .se nahajajo v uradu v Poughkeepsie, nekaj milj od Ilvde Parka. Vsa državna porodila prejema na svoj dom Krmn Ebbow.
Predsednik Roosevelt bo opravljal samo najvažnejše državne poide in je vsk*d tega v .stalni zvezi s svojimi tajniki v Washington!!.
MATTERN ] DELAVCI BODO TAJNO GLASOVALI SE JE VRNIL GLEDE K0MPANIJSKE UNIJE
POLITIKE Dva tedna ni ničesar jedel.—V času se je zmotil za pet dni. — Vodil je natančen zapisnik.
Razorožitvena konferenca ni ničesar dosegla. — Gospodarska konferenca je bila odgodena.
Jimmy Maittern. kii ga jena ee- . v., . ~ , . ° ~ "" " / ~ leni poletu okoli sveta spremijo-1se Je posrečilo lzposlovati dovoljenje, da bodo smela 11 I4 «1 IP V 11 \ »» I .4 ft fWi II Vi J .-I It a 1 i f o i r» /a /-V loo/st	1 .X	^	1. _____ ._ _ 1________* * 1
WASHINGTON, D. C., 31. julija. — Tekom zasliševanja glede pravilnika jeklarske industrije se je jasno pokazalo, da sta delavska tajnica Frances Perkins in industrijalni diktator Hugh S. Johnson na strani organiziranega delavstva. Jeklarjem
Washington, D. C., 31. julija Ker se
la neseča, je v nedeljo po|>oldne
---O——•	j.wija	.	«».
delegati na gospodarski •Pruita'1 »a letališču Floyd Bennett konferenci v Londonu n«o mogli v	^ orku.
sporazumeti. <la hi izboljšali go-1 —trinajst ali devetnajst dni spodar.sk i položaj sveta in ker je PQt,«n. kose mi je razbil aeroplan.
li tajno glasovati, če naj takozvane kompanijske unije obstajajo tudi v bodoče.
Nekatere kompanije niso zaposlile nobenega jeklarja, ki je bil elan strokovne unije, zanaprej pa
j«rišla razorožitvena konferenca v ~ l'riI>uveduje Mattern, — nisem član strokovne unije, zanaprej pa Ženevi na mrtvo tačko. je pred- ~mel !V ustih niti Srižljaja- O tem!ne bo to rvorllo nobene ovire, sodnik Roosevelt pričel izpremiuja ,asu •se,il vodil n«t«Ceu zapis- «----:>-:i-	............: !
t i zunanjo politiko.	nik.
V resnici se že s. da j opnža ne- ' Po moi,ern »mnenju bi moralo koliko izpremetube. in vladni krogi ''^.j, JunUa. ko sem konec 11 o so prepričani, da bodo sledile še: l,rIšel v Anadir. Toda koledar je druge velike izpremembe.	! kazal :>. julija in ne vem, kaj se
Predsednik se je prepričal. daN**	s petimi izgubljenimi
razorožit vena konferenca ne bo , ,iev'-	I){1 j*1 vsitaJo solnee in
se vrtilo okoli glave in nikdar ne
dosegla za-željenega »uspeha, ter jt odredil. da Združene države zgra de 32 bojnih ladij. A ko bi žene v
O. ,- v	.	. ...	_	^ •-» — t^Fjllill ItltllJ.	171
sra« <*a.s bo ko ikor mosrove no- 1 1 «•	1 1	1
. ..	, , •	. 1 i «ka konferenca mogla pokazati le
raoil za razvedrilo 111 iKM-vtek Pri 1. 1	• .11-,
. ..	1 * nm. 1 n niai0 znamenje, tla bo kaj dose-
razvedrilu prrde v poste v kopa- , ♦ ,1 • ,« 1 u- • 1 1
, » , ■	1 gl<i. tedaj vlada ne bi izdala v tem
nje V domačem kopališču rn vož-j t,asU tf)ko veUke vjwte	Um
^'^govem posestvu, ki n.e.|novih la<ui Ta Kooseveltova odred
n llHHI nlrpnv	• . .	!
ba je ibil njegov odgovor onim. ki zavirajo razorožit veno konferenco.
X je go v otlgovor na neuspeh londonske konferenc* bo zulruži-tev vse trgovine na zapadni jh>I-obli med državami Severne, Sred-
ri 1000 akrov,
Kdini ofieijelni obiskovalci prihodnje dni bodo državna tajnik CordePI Hull, ku se vrne iz Londona in tajnik za notranje zadere Harold Ickes ter trgovski taj. nik Duniel C. Roper.
ves. pri čem .si.
Xa leta(lišču, na katerem je pričel svoj polet, jra je pričakovalo oko-li 5(MK) ljudi, ki so mu priredili veličasten sprejem. \Ted n.ji-mi je Ibil marsikdo, kr ga je videj pri njegovem odhodu in je tudi bral o njegovih nesrečah na poletu.
Mattern. ki se vedno šopa. ker si je pokvaril členk na levi nogi. ko se 11111 je razbil aeroplan v Sibiriji. je šel takoj proti upravnemu jx»slopju hi med potom klical: ' Hallo vsem!"
Prav i Ln i k določa za jeklarje mi- j ltcmalno plačo od 30 do 40 centov j na uro.
Po j» kkmudi na Jug': naj bi do ! bivali po 30, po jeklarnah na Severu in Zapadli pa po 40 cen* o v.
Zastopniki delavcev s tem ni- 1 kakor niso zadovoljni, č«la je plača dosti premajhna.
A' nedeljo popoldne je predsed- ui^užne Ametrik>. Za evrop-nik Roosevelt skupno s svojo so-/ski trg se Z<Iružene države ne bo- _ banketa, ki je bil njemu na ]>n»go s p rej. d letalca .linia Molli-'^«' menile.
sona in njegovo ženo Amy na ve-' izvršitev načrta je tre-randi svoje hiše. Pri sprejemu1 b» več trgovskih pogodb z drža Mollisomovrli je bila navzoča le-Kanii lat"Lske Amerike, ki botln tail k a .Vmelia Earhart in njen mož porabile idus-trijsk-e izdelk:- Zil-r. George Palme«- Putnam, pri kate- držav, rili sta MollLsoiKWa kot gosta.
čast prirejen v nedeljo zvečer, je Mattern pripovedoval o svojih doživljajih. Po nesreči z aeropla-110111 je hodil peš do reke An$dir. kjer si je postavil kolibo, da se je ob varava I pred mrazom.
Dan za dnevom je čakal na čoln, ki bi ga rešil. Ko je nekega dne opazil dva čolna, ki pa nista videla njegovih •znamenj, sii je iz hlodov zbil splav, s katerom se je
VELIK DEL
SVETA SE JE __P0GREZNIL
Velikanska celina v južnem Pacifiku se je po-greznila pred 150 miL-joni leti. — Tudi v severnem Pacifiku se je dogodil sličen pojav.
V nedeljo dopoldne je šel pred- PARAGVAJ PROTESTIRA
tednik s svojo materjo v St. Johns j Ženeva, Švica, 31. julija. —
protestant o vsko episkopalno cer-' Paragvajska vlada je vložila pri ____________,r
kev. Po cerkvenem opravilu pa se Ligi narodov pritožbo proti po-'peljal p-o reki navzdol do nekega je pred ©erkvijo razgnJvarjal s J v«)jniku 'bolivijske vojske gene-' neobl jirdenega otoka, otl koder svojimi prijatelji m sosedi.	ralu IIan.su Kundt. dolžeč ga, da sta ga tlva ribiča s čolnom prepe-
Prihiodnje dni bo prišla v po-'B3 PrijPrav1^ da bo rabil v boju^ljala v Anadir, letno Belo hišo tudi Roosevelt o- 8 Para«vaJei strupene pline. I — Prvo, kair sem tam dobil jeva hči Mrs. OurtLs Dali s svojima^	temu. da je Kundt po- fiti, so bile posušene rabe. — je hčerkama. Ostali člani družine pa StaI ,hohvii*kl državljan, vendar pripovedoval. — Domačini so jih pridejo na Obisk tekom tega me- *rdi . para-vaj&kH vlada' t,a Je i^Hi surove, jaz pa sem jih ku-seca ° kupljen \-ojak, ki hoče nadalje- lial. Ze sem skoraj obupal, kosem
KER MU NI VRT USPEVAL. SE JE OBESIL
vati vojno v Chaco.
bil rešen.
General Kundt. ki je rodom Xe- — Se sedaj me je strah, kadar mee, je še pred svetovno vojno prebiram svoj zapisnik, ko sem reorganiziral bolivijsko armado, j po dnevu rin noči ležal na -zmrz-Tekom svetovne vojne se je boril njeni zemlji. Kakšne misli so mi
bil
v nemški vojski in je dosegel čin generalnega majorja.
Pred nekaj meseci je zopet pri
Newark, N. J., 31. julija.	rreu uienaj meseci je zopet, pri
John Jvoeorowsky ye za svojo hi- ^ v .Roltvijo in je prevzel po so obdelal vrt. Nvojemu MMedu veljstvo nad armado. Dobellu je rekeJ, da bo zasadil če- Tradniki ,Lige narodov pravi-buJo m kolerabo.	jo da Li?a n,e bo sUlicaiia k iz.
KoeormvBkv se je tako bahal s' wlnemil zasedanja, da odlo-svojim vrtom, kako da bo lep. ta- 5i 0 pro^yt bolivijske iu para-ko da so senu, sosedje pričeli po-!pvajske vla<le< da ,»reiiese ]>osre,
amebo vati. Pa v.se, kar je napra- dovamje me<l obema državama od val na vrtu. n. .biJo dobro. Kole- Liginega odbora na države Ar-raba in eebula* ntsta hoteli rasti in 1 „Anti„a uspevali.
lM edit eni pa je bil Ihibellov iv^t tako lep, da so ga vsi občudovali. Ljudje so postajali ob ograji in gledali \"rt
tadaj šle po glavi, ko sem brez vsake hrane.
Mattern dolži ruski gaizolin, da - je kriv, da svojega .poleta ni mogel skončaitu. Rezervni gazolin, ki sem ga iin>el zadej v aeroplauu, ni hotel teči v prednji konec. Moral
Zastopniki vkinle in delavskih j unij ostro kritizirajo načrt jeklar-; škili mogotcev, ki skušajo skrčiti j
delovni čas le na 40 ur tedensko	_______
in pravijo, da ne bodo "vedoma" zaposlili nobene osebe, ki ni do-
1 Washington, D. C., 31. joJija. polniJa šestnajstega leta.	geol-oškem kongresu je geolog
' Aleander L. Du Toit poročal o ve-Delavska tajnica M.ss IVrkms Hkanski celini, ki se je nahaiala je mnenja, da z mintmaliio plačo v južm.ni Pat,mko, ki pa se je $P3 oziroma $1« na te<lon ni n,o- p0-re^.iha v morje pr.nl kakimi goee dvigniti nakupne sile <lelav- 150 nrilijoni Jeti. Tudi v severnem škrga razreda.	_ Pacifiku je bila v pradavnini slič-
Upati e, da se bo zaslišanje za- ,,a eelina> ki je tudi izginila pod kij učilo v splošno zadovoljstvo o- Površino oceana.
beh strank.	t«	l-:	^	> •
j la eelnia. ki je znana pod ime-
• nom Uondwana, je bila v miocen-.ski geološki dobi in so na njej ži-fvoli velikanski plazilci tev so so »*avno pričele pojavljati toplokrvne živali.
Po Toitovem mnenju je ta velika celina obsegala večji del Afrike, Južno Ameriko in Avstralijo, del Indije, T;rsmanujo, Madagaskar in zemljo ob južnem tečaju. Ta celina je imela obseg današnje Azije in Evrope, bila je nepretrgana zemlja 11a južni polobli.
Ta celina se je razbila in od 11 j • so ostali .le še nekateri deli. Večji ... .	. . .	j del (.ion dw a ne se je pogrezn.il in
nskl manevri usti na- i2?gnil pod morjem, kakor je izginil tudi Atlantis.
JAPONSKI MORNARIŠKI __MANEVRI
Manevri imajo namen odbiti napad ameriškega brodovja. — Japonci trdijo, da so imeli ame-
men.
Tokio, Japonska, 31. julija. — Manetvri japonske vojne mornarice, ki se prično ta teden, bodo imeli nameri odbiti namišljen napad ameriškega vojnega brodovja.
V»!soki japonski mornariški častniki so Izjavili, da japonsko 1 vojno 'brodovje računa na mož-
bi ga prenetrti. toda pristati ni-'nost takega napada. Toda i>o iz-
Toda s to celino ni bila uničena nikaka civilizacija, kajti to se je dovršilo že. davno prej, predno se je pojavil človek.
Tudi na severni polobli je bila nekdaj velika celina, katera je geologistom .poznana pod immom Laurent io. Med Laurentio in [Gondwano se je razprostiralo kot pas okoli sveta morje pod imenom Tethvs.
gentina, Brazilija, Čile in Peru.
sem mogel nikjer, kajti megla .je bila tako gosta, da nisem videl zemlje.
ŽELVA POVZROČILA NESREČO
Venice Park, N. J., 31. julija.
POŽRTVOVALNA ŽENA
Beog&zi, Tripolis, 31. julija. —	___, ___ w.f ^__
S karavano kamel je prišla v Ben- Constanao Zueco iz Philadelphije Sosedje so mLslLli. da se bo Ko^Jgazi Rosalia Barresi, ki je pripo-jse je s svojo ženo v avtomobilu cerow&ky naveličal obdelovati vedovala. kako je na. svojih ra-j peljal po Whirte Horse Pike cesti vrt. Pa čim slalbše je rastlo, bolj imah nosila svojega moža, kate- in je ob j>ot-u pobral majhno žel-
vzt rajno je delal
V	sredo Be, je Dubell ponorče-val ž njim -zaradi ivrta in Kočo-roiwsky se je zelo razjezil.
V	nekleljo dopoldne je nek sosed videl Kočorewskega, kako je
V	_	O-'--------\----- 1-----f	v "	-1 Ufv
čea ograjo gledal Dubellovo čebti- je priletel aieroplan in ji je vrgeJ lo, in kolerabo, nato pa gre skozi sporočilo, da ji bo poslal pomoč, svoj vrt v hišo. Šel je v kleit, kjer Kmalu je priala karavana kamel se je obesil	I jn je bila pripeljan« v Bengasi.
« - C--------- --— - — ---	""	1'V'UIUI uiajiiiuv tel*
rega^ je pičila kača, 40 milj po'>vo in jo vrgel v avtomobil. Žel-Libijski puščavi.	| va kmalu prične laiziti okoli In
'Xjen mož je umrl v puščavi,1 se (tudi spenjala po njegovih hla-predno ji je kdo prišel na pomoč.jčah. Zueoo se je skušal otresli žel-iBrez hrane in vode je ostala dva vse, toda pri tem ni pazil na av-dni poleg mrtvega moža. Nafo tomobil in je ž njim zadel ob telefonski drog. Pri tem sta bila Zueco in žena prece\j poškodova
javi teh čast n i ko c v ti manevri nimajo .posebnega pomena ter trdijo, da so zadnji ameriški mornariški manevri istotako imeli namen odbiti japonsko ;vojaško moč na morju.
Cesaair Hirohito bo te manevre zasledoval po radio.
VELIK HOTEL JE POGOREL
Brno, Moravska, 31. julija. — VeJika eksplozija je vrgla ceio steno štirinadstropnega hotela na ulico. Veliko število gostov je bilo zakopanih v razvalinah.
Častniki mornariškega general-j Med razvalinami so našli tri nega štaba ne prikrivajo pomena trupla in dvajset ranjenih oseb so
teh manevrov ter zatrjujejo, da njihovo brodovje nadkriljnje ameriško.
Amerikanci na Japonskem se vsleid teh ananevrdv ne razburjajo, kajti mornariški manevri so v splošni navadii in Združene države so edina država na svetu, ki vojaki, da so med pr°ebhal3tvoro ima svoje brodovje v Pacifiku in. vzdržavali red na, želva pa je ušla in izginila v, ki bi moglo priti v .ixwtev v boju Brno ima 263 646 prebivalcev močvirju.	z Japonsko.	'in «e nahaja v Čehoalovaaki !
odpeljali v bolnišnieo. 30 oseb še pogrešajo in nagibrže so mrtve.
Eksplozija je pr^fresla celo most o in plameni eksplozije so švignili 200 čevljev visoko.
Na kraj nesreče je bila poklicana vsa policija, vsi ognjegasci in
« m
WfflBBl«
NEW YORK, TUESDAY, AUOU 8T 1, 1933

THE LAROKST 8LOVSNE DAILY to U. 8. M.
U
Glas Naroda"
OvMd and Published by CW ILOTKNIO PUBLISHING COMPANY
'	(A Corporation)
• •
9t
W, 1 ttfc Birmi,
of the corporation and addreaaaa of a bor« officer*: Borough of Manhattan. Htm Yik City. N. "OLA 8 NARODA" (Val« al tke People)
e.
Brerj Day Except Sundays and Holiday«
i* edo lato veU* » Aaeriko In Kanado •.«••••••• ............ to.oo
pol leta •	W'OO
|a tetrt leta	SI-80
'a* New York sa celo leto......$7.0C
Ta pol leta ..............................ps.50
Za lnocemetvo n celo leto ...... $7.00
Za pot ]6tft • • • • • • • • • • • • • • «• •• a a fS.BO
Subscription Yearly 90 00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" lshaja vsaki dan Isvsemfil nedel] ln praznikov.
Dopisi brea podpisa ln oasbnostl se ue prloWuJeJo. Denar naj se blagoroU faBIJs 11 po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se
aam tudi prejlnje blrallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
__*___________
-GLA8 NARODA". 21« W. I8th Street, New	N. I.
Telephone: CHeUea 8—3878
STERILIZACIJA
Nemški državni kancler Hitler hoče vzgojiti cisto nemško pleme. Žide je večinoma že izgnal iz Nemčije.
Sedaj je odredil, da je treba sterlizirati (s pomočjo operacije napraviti neplodne) \se božjastni k e, slepce, lnutce, alkoholike in morfiniste.
Taki ljudje ne morejo imeti zdravih potomcev, dočini je 2*cbravo potomstvo bodočnost Hitlerjeve Nemčije.
V	sodobni Nemčiji zavzemajo poleg Hitlerja vodilna mesta sledeči možje: Oioeiing, (Joebbels, dr. Lev in von Boem.
Po novi postavi bi morali biti najprej sterilizirani: Goering, ki je neozdravljiv inorfinist; Ooebbels, ki je od rojstva pohabljen; dr. Ley, ki je alkoholik, von Roem, ki ima raje moške kot ženske, in Hitler, ki je liisterik in me-žanee.
Nadalje toi bilo treba sterilizirati dva miljiona Nemcev, ki sleposlede Hitlerju, in deset milijonov Nemcev, ki [nočejo slišati in so <torej gluhi.
^	LJUBLJANA IN TRBOVLJE
Pre1!' kratkim se je vršil v Ljubljani vsesokolski iz-|let, katerega se je udeležilo nad si (»tisoč nseib.
Poleg izletnikov iz Poljske in Cehoslovaške so prišli izletniki iz vselikTelov Jugoslavije.
Ljubljana je bila v praznični obleki. Navdušeni govori so grmeli do neha, pijača je tekla v potokih.
Oblasti so dale na razpolago ogromne vsote denarja, ,da je bila prireditev čimbolj veličastna. ! Par kilometrov vstran od Ljubljane je premogovni okraj Trbovlje, kjer so najbogatejši -kladi premoga, kar jili premore Jugoslavija. 'jm% Premogovniki že več mesecev počivajo. ♦ Potipora, ki so jo dobivali nezaposleni premogarji, se 3e krčila od dne do dne ter se slednjič skrčila na ničlo.
V	dneh, ko se je Ljubljana potapljala v navdušenju in zmagoslavlju, je gledalo tritisoč otrok trbovljskili pre-tnogarjev smrti v oči. Smrti vsled lakote.
t~ ~ UGODNO PRIPOROČILO
* /'ifateljica nam piše:
W — Prilagam šest dolarjev za celoletno naročnino. List, mi ugaja, najbolj pa romani. Tudi moje prijateljice .^o navthišene za lepo čtivo ter ne morejo prehvaliti "Ded-sšeiue" in 44Dveh sirot ".
— .laz takole računam: Lepega in dolgega romana v plovenskem jeziku ni mogoče dobiti izpod dveh dolarjev. ''Glas Naroda" jih prinese najmanj pet na leto. To bi bilo d£set dolarjev, če bi jih kupila pet. Za "Glas Naroda" pa plačam samo šest dolarjev in imam poleg petih romanov se dosti »drugega vsakovrstnega in zanimivega čtiva.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Din 200............................$ 4.30
Din 300............................$ 6.35
Din 400 ........'..................$ 8.35
Din 500............................$ 10.30
Din 1000 ............................$20.20
Din 5000 .......................„...$ 99.25
V ITALIJO
Lir 100 ............................ $ 8 —
Ur 200 ........................... $15.50
Lir 300 ............................ $23.20
Ur 400 ........................... $30.75
L4r 500 ............................ $38.40
Ur 1000 ............................ $70.—
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE, CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. UrUlClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za isplačilo $5.00 morate poslati___$ 5.75
»» " 110.00 '» " ______.$10.85
••	$15.00	»» .......41®—
ft tSOJOO '»	" .....„$21—
« »» $40.00 9*	........I41JB
»» mjoo » - ____J51 JO
dota« ▼ ataram kraju tspuaio ▼ dolarjih.
tefrttdemo po Cable Letter an pcfrtofMno fl._
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNT "GIm Naroda"
______WMW JORKtU. X
Novi grobovi.
Tntla je v Ljubljani po dolgi težkii bolezni .Marjeta Povšetova. učiteljeva vdova. Bila je žena, ki je svoje otroke vzgojila v narodnem duhu. 'Sin Radko je t'lan k-r. narodnega gledališča v Ljubljani. hčerka Malči je učiteljica na Jesenicah. Mila poštna uradi lica v Ljubljani, .len v in Slava sta poročeni.
—	Družino Olge Senekovičetve, vdove po dvornem svetniku, je zadela bridka izguba : po kratkem trpljenju je v cvetu mladosti u-mrla hčerka Andreja, abitirrient-ka državne učiteljske šole.
—	Enaka izguba je -zadela u-gledno Piklovo družino v St. Pav-lu pri Pi^eboLdu. Umrl je sin Robert. star šele 22 let.
Tragična smrt ravnatelja Mihevca
Iz Drvarja v Rus ni je prispela tragična novica, da je kot žrtev zahrbtnega zločina padel rojak inž. Jože Mihevc, ravnatelj velike žage tznane velike gozdne industrije "Šipad".
Pokojnik je bil star šele 33 let. in doma iz I^ogatea. kjer objokujeta smrt ljubljenca sina oče Ivan in mati Marija.
Navrtana blagajna kmetijske šole na, Grmu.
13,	julija so na Grmu odkrili velik vlom. ki je bil preteklo deževno noč izvršen v težko železno blagajno kmetijske šole. Vlomilci so odnesli 23,000 Din gotovine in nato še razne kolajne iz sobe.ravnatelja inž. Zu pa niča. S haljo neke uradnice so zabrisali sledove in izginili neopaženi. Orožništvo je takoj zjutraj uvedlo poizvedovanja.
Zatajena dedščina.
V Litiji je skromno živela vdova davkarja Francka Mošnerje-va. Dobivala je okoli 800 Din mesečne pokojnine. Bila pa je čuda-kinja in so jo naposled preklicali. Imela je ratzue postrežnice. na katere je bila silno ljubosumna. Lani julija je umrla. Mnogo sorodnikov je računalo, da bodo deležni lef>e dedščine, t»da silno so se nekatere presenetile, ko je bila vsa zapuščina prodana za približno 5000 Din.
"Kje je njena zlatnina ? Kje so njene hranilne knjižice f Saj je imela samo v Kranjski hranilnici 42,000 Din! Ivje je sedaj denar?" Tako so .se vpraševali dediči. Xe-kaj pa jih je bilo. ki so trdo molčali; to so bili tisti, ki so se okoristili z vdovino smrtjo. Prizadeti dediči niso mirovali in naposled je prišla vsa zadeva o 100.000 Din na dan.
Xeka ženska, ki je bila pri vdovi strežniea, je na spreten način dobi<la tri hranilne knjižice in vso zlatnino v roke. Delila pa je po-ioteno z nekatrimi sorodniki, ki so tri hranilne knjižice v skupni vrednosti 56.000 Din prodali nekemu ljubljanskemu posredovalcu proti gotovini in v blagu. Ljubljanska policija je zdaj »začela stvar temeljiteje preiskovati ter je pred dnevi aretirala posfrežni-eo Lojziko in še (tri druge osebe. Zadevo i maj sedaj v rokah sodišče.
Ogenj iz neprevidnosti.
14.	julija malo ,pred poldnevom je nastal ogenj pri posestniku Jožefu Emeršiču pri Sv. Lovrencu na -Dravskem polju. Goreti je za> Čelo na zadnji strani lisfnjaka,
nato pa se je -ogenj zavoljo vetra L prenesel na leseno gospodarsko poslojjje, kii ga je uničil do tal. Žrtve plamenov so postali tudi kola rn i ca. mlatil niča, čistilnik, ročni mlin. 7000 kg sena in 800 kg .ječmenove slame. Škoda je krita z za varovolnino. Na pomoč so prihiteli domači gasil«i. »ki so ogenj omejili in gia s pomočjo vaščanov pogasili. V kritičnem ča.su je bila doma sama gospodinja * sinom, ki si je ob času požara umival na dvorišču noge in tudi prvi zapazil ogenj. Gospodar .sam pa je bil po opravkih v Mariboru. Sumi ise. da je ogenj nastal zaradi neprevidnosti. ker se je baje nekdo igral z vžigalicami.
Velika družinska tragedija.
Vse prebivalstvo Sv. Petra pod Sv. Goricami je poii. vtisom velike družinfck? žaloigre. ki se je odigitila pretekle dni. Xa Treb-Čah št. 86 stai živela zakonca Franc in Marija Domitrovič v siromašnih razmerah. Res. da sta bila o-ba pridna, ali vendar jima trud od ranegta jutra do potzAega večera ni itoliko zaletel, da bi preživljala svojo številno družino. NTjun zakon je 'bil namreč blagoslovljen z osmimi ortroki. Tako velika družina je spravila starse v teh časih pomanjkanja in nezaposlenosti v obupno stanje. Zadnje čase sta le z največjim naporom mogla sebe in družino skromno hraniti.
16. julija pa je baje Franc Domitrovič dobil odpoved od d-ose-danjega delodajalca. Potrt in zbegan se je odpravil domov. Tu je takoj poiskal ženo Marijo in ji povedal, kaj se je zgodilo. Zdajci se je obup pri obeh nesrečnih zakoncih izprevrgel v srd in medsebojno prerekanje. Tako se je zgodilo, da je razburjeni mož v pre-pint udaril svojo ženo s težkim polenom po glavi. Povzročil je prelom kosti na dnu lobanje in je bedna žena v teku četrt ure izdihnila. Tragedija pa a tem še ni bila popolna. V duševni, zmedenosti in obupu se je takoj po uboju žene obesil mož na drevesu, oddaljenem kakih 150 m od bivališča. Obe trupli sta bili prepeljani v mrtvašnico občine Sv. Peter pod Sv. Gorami. Doma pa so ostali gladni. objokani otroci.
Pretep med fanti.
Nedavno so se vračali iz Ptuja od nabora fantje, med katerimi sita bili dves kupini. ena iz Sikol. druga pa iz Doklecev. Fantje so si bili že dolgo v sovraštvu, pa so se spoprijeli na Hajdini. Ric Anton inz iDoklencev je dobil udarec iz nožem v glavo in ima prerezano kožo čez vse čelo, tako da ga je moral reševalni avto prepeljati v ptujsko bolnišnico. Razen tega ima tudi večjo rano na levi roki. Posestnikov sin Napast Lu-dmii k iz Si kol je dobil sunek z nožem v d^sno stran prsi, a Babo-sek Franc, posestnikov sin iz &i-kol. sunek z nožem v leva plečto.
V potrtosti si je končal življenje.
Xa teniškem igrišču Siv Ilirije je (zavladalo 13. julija popoldne veliko razburjenje aaradi vesti, da si je končal življenje strežaj na
Krvna osveta v Sremu.
Pred tremi leti se je dogodil v vasi Xeš1;ini zločin iz motivov starega sovraštva in krvne os vete. Kmeta Uroša VaJoviča so zarotniki zva<bLli v neko hišo, češ, da je tam velilka zaba>vav potem pa so ga skozi okno ustrelili. Po -zločinu sta bila aretirana stara Tro-ševa sovražnika Lazar Dragosav-ljevič in Gavro Jovanovic. Lazar je trdrl. da ga je Gavro nagovoril. naj s pomočjo nekih najetih mlademičev izvabi Fršič-a v hišo. da bi se nad njim izvršilo že davno sklenjeno maščevanje. Sprva se ni dalo ugotoviti, kdo je^ Uroša ustrelil, naposled p« je Lazar pnkznal. da je srtoril to on sam s puško, katero mu je bil preskrbel Gavro Jovanovic. Na prvi ^a^pra-vi sta bila Lazar in Gavro obsojena na dosmrtno ječo, katero pa je pozneje višje sodišče znižalo na 15-letno ječo. Gavro je ves čas (trdil. da. je popolnoma nedolžen in da so njega .iz maščevalnosti vpletli v ta zločin. Njegove trditve so postajale vedno verjetnejše in .ko je bil mož že tri leta v kaznilnici, je prišlo te dni do obnove procesa in je bil Gavro Jovanovic oproščen.
Razprava proti morilcu Dušanu Čnpkoviču,
ki je pred tedni v Mostarju umoril staro posestnieo Maro Kopri-vico ter potem, da bi izbrihal sledove roparskega umora, zažgal njeno hišo. se je te dni zaičela ob velikem zanimanju meščanov in okoličanov pred mostarskim sodi ščem. Roparski morilec je vneto pomagal pri gašenju Marine hiše, pozneje pa je zločin priznal, ker je -imel vedno pred očmi u-morjeno st<arko.
Prodane neveste v Južni Srbiji.
V uradnem listu vardarske banovine "Vardar" se že dalje čase razpravlja o važnem socijalnem in gosuodarskem problemu naših krajev, ki se na kratko označuje s .prodajanjem in kupovanjem nevest.
Gotovo v vseft krajih Južne Srbija jt- ukoreninjen med pravoslavnim. še bolj pa med muslimanskim prebivalstvom običaj, da
S
V
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
U

(Spiral Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
'KNJIGARNA "GL'ASNARODA'
99
C e:
na
$1 50
igrišču na Koslerjevein vrtu. 58. lehni France Lorbek.
•Mož je bil že dalje časa potrt,, kar so opažali njegovi domači, a utirdi drugi dela-vtii. uslužbeni na igrišču. Postajal je od dne do dne redkobesedne iši. Davi je prišel nta igrišče precej pozno. S seboj je prine=»el v pajnrnati vrečici večjo množino oglja, nato pa je odšel v sobo, ki jo je imel v baraki. Potem je hodil nekaj časa po igrišču, okrog 10. pa je spet stopil v sobo in zaklenil vrata. Ostali delavci in igralci so ga sicer pogrešili, a so menili. d«a j^ odšel po o-
pravkih. Hele rtkrog 13.30 sn vdrli drugi delavci v njegovo sobo. iz k h ter e je uhajal pri špranjah dušeč dim. Na veliko presenečenje so našli nesrečnega Lorbeka na tleh poleg večje posode s tlečim ogljem mrtvega. Zadušil ga je ogljikov monoksid.
==
fr- - ■ v.
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJ!E
"GLAS NARODA" m at* hm nk Btfartto, frt« pu «ii Stormtd v vatt tMM,
I I M^aa I I M M||
CENE ZAOfitASESOZlERNfi
" ' ' -"i "...............

moraj<^ ženini, oduosuo njihovi .stariši. plačati pred sklepanjem porok gotovo odškodnino staršem in zadrugam izbranih nevest. Prebivalstvo našega juga živi večinoma v zadrugah in predstavlja za vsako zadrugo žena delmno moč. -za katero zahteva odškodnino. če ne iz nje izseH. Drugod po svetu prinašajo neveste doto. namesto dote pa so v južnih krajih uvedene "kupnine za ženo".
Prebivalstvo je o tem običaju začelo v zadnjem easu precej razmišljati, ni pa i) riši o dalje kakor do razdelitve v dva tabora. Proti kupninam so starši mladenivev. za kupnine pa seveda starši deklet. Zadruge so zgrajene na irna-terijallstičnih temeljih in ima zaradi tega vsaka delovna sila pri nih svojo vrednost. Prej nekdaj pa so ble mnoge zadruge ustanovljene todi na podlagi podjetnosti in sile in so bile ugrabljenja ne-ve.^a na dnevnem redu. (.'»rablje-nja so odpraj.vl.iena. in preprečena, namesto njih pa so se splošno u-veljavile "kupnine, ki so obstojale že poprej. Ta običaj je n.stvaril tudi poseben poklic posrednikov.
Posredniki — imenujejo jih "strojniki", so v vsaki večji vasi in imajo razdeljena področja. K njim se zatekajo star iši mlad en i-čev. ki so s-odni za zakon. Starši razložijo posredniku, koliko bi lahko plačali za nevesto in "strojnik" razloži, pod kakimi pogoji bi se našla nevesta v t^j ali oni zladrngi. Pri njem se namreč zgla-šajo (tudi starši deklet, ki zahtevajo odkupnino. V mnogih primerih "strojnik" šele seznani starše ženina in neveste ter z vso svojo spretnostjo vodi podajanja za kupnine. Starši obeh zakonskih kandidatov morajo posredniku plačati seveda tudi honorar za njegovo delo, ki se ravna po višini dosežene kupnine za ženo.
Kupnine se navadno zahtevajo v zlatu. Izplačujejo se zlate turške lire in zJatndki — napoleon dori. ki jih premore po nekaj vsaka starejša rodbina ali -zadruga. V nekaterih pokra jima h. kjer je zlato že davno izkopnelo. pa se kupnine izplačujejo tudi v navadnem 'denarju in v blagu. Cene so različne. Iznašajo pa v vsakem primeru po nekaj tisočakov, nekaj parov čevljev, kožuhov, le redko 'kdaj pa se plačujejo s polj skimi pridelki. Najnižja kupnina znaša recimo 2000 Din. pa je tudi to veliko premoženje za revn-ga kmeta .ali za revno zadrugo. Posredovalec večkrat tudi pomaga pri najetju posojila za take neobhodno potrebne -izdatke.
•Kupnine na obroke so se v za<K njeni času udomačile v mnogih vaseh Kowovega polja. Starši neveste napravijo n starši ženina I pred "tsrojnikom" pogodbo, po kateri mora žena nova rodbina nekaj izplačati takoj, drugo pa v obrokih tekom enega, največ pa tekom .treh let. Te pogodbe naložijo revnim rodbinam in zadru-gam silno breme in mora največ od tega prenašati mlada žena. Starejši člani zadruge ji vedno očitajo, kako je bila draga, in koliko bodo -morali zanjo še piačmti. Da jo priganjajo k delu, je seveda samo ob sebi razumljivo. V rodbinah, ki se bavijo .s poljedelstvom, ima itak vsaka mlada žena najtežje življenje — največ dela rin nobenih pravie. Druprač? pa: je v dninarskih rodbinah, kjer hodnjo možje v druge pokrajine na /sezonsko delo. žene pa doma gospodarijo. V dninarskih rodbinah trma žena veliko veljavo in tudi vso oblast kot. zastopnica moža na domačiji. Zaradi kupnin in njenih posledic se po juinosrbskih vaseh odigravajo tragedije. Starši, ki imajo dorma več sinov, ki' so že dovršili 22. leto in so po splošnem nabiranju baš godni za zakonski stan, imajo hude skrbi z iskanjem potrebnega denarja, da bi sinovom kupili neveste. Denar pa morajo abra/tl čimprej, kajti v-e sinovom! do 25. leta ne najdejo življenjskih druži«, se prav lahko zgodi, da bodo postali sinovi "prestari" za zakon in da bodo naposled morali v rodbini moški oprav-Ijiati (ttfdi ženska dela. kar se smatra za nekaj sramotnega.
Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik t Združenih državah.
Mussolini'je prejšnji teden dopolnil petdeseto leto. Pravijo, da je zdrav, krepak, močan in odločen.
< 'a so p is je poroča, da mu Italijani žele še dol*ro let. To je umevno. kajti Mussolini nima sebi vrednega naslednik«.
Lenin t«ra je dobil v osebi Sta-Jina. ki je najbrž še močnejši in odločnejši nego je bil Lenin.
Po svetovni vojni se je svoboda tako razbnhala. da jo je bilo treba v imenu "svobode" vklenVti v verige. Tn tako imamo danes rusko. laško, deloma tudi jugoslovansko in nemško svobodo.
Zdi se. da je Amerika next !
Mož se ojunači: — Zdaj pa niti ibesediee več!
žena: — Kaj si dejal! Komu velja 'to ?
— Kar tako sebi sem dejal, da bi obmolknil.
—	Ali je tvoja mlada žena dobra gospodinja
—	To ne. pač pa zna prav lepo peti.
—	Veš kaj. potem bi si bil pa
kanarčka nabavil, bi bilo ceneje, *
—	Ali. možiček. vs3 sern zaljubljena v svoj novi avto.
—	Da. da. stroji vedno bolj izpodrivajo može.
—	Pravkar berem, drapi mož. da ernci .proda ia >o svoje žene Ali bi to tudi ti storil, ako bi bila pri nas navada!
—	Xe. oddal bi te zastonj.
Zaikonca stojita na balkonu m slišita, kako na vrtu na klopici kramljata dva 'zaljubljenca. Pa pravi žena: — ("e se ne motim, ji hoče priznati ljubezen. Zažvižgaj jima.
'Mož: — Zakaj pa? Saj tndi mene ni nihče svaril z žvižganjem, ko sem ti razkladal ljubezen.
V vročini, ko nam jeziki segajo skoro do pasu. je ni boljše stvari kot jr piknik, kakršnega znajo prirediti samo naši rojaki. V nedeljo jih ho vsepolno. omenil bom pa samo dva. o katerih vem. da 'bosta taka kot se spodobi : piknik slovenskega prosvetnega društva "Bled" v Emerald parku na Long Island in piknik Slovenskega Doma v Littfe Falls, N. Y.
"iBlejr-anje" s> bodo postavili kot so se še vselej Poseda j. pa tudi v Little Falls ne bo kar tjaven-dan. Sa<mo enkrat sem bil na pikniku v Little Falls, štiri leta bo že tega. pa lahko rečem, da sem se le malokdaj tako orisrčno za-J ba/val kakor tedaj. Vstopnina je j malenkostna; menda petindvajset centov. Pijava. sendvič, cigare in vse druge dobrote po deset centov. In kakšni kozarci, kakšni sendviči in kakšne eigare! si vsakega po dvoje ali po troje privoščiš. že ne veš. kam in 'kako.
Vse bo vesedo in -zadovoljno —■ z izjemo mojega prijatelja Franka Masleta. ki bo sicer zadovoljen, toda ne posebno vesel, ker bo pri kaSt sedel in gledal, da bo vse po paragrafih. To je pa na litttefall-škem pikniku precej težavna nalog«. ker človeka spredaj in zadaj silijo, da bi'jedel več kot je treba in pil več kot je mogoče.
Vesten društveni tajnik ima na pikniku večinoma same križe in težave. (> se pa prireditev obnese — trdno sem prepričan, da se bo Slovenskemu Domu v nedeljo na vese<ličnem prostoru ob Herkimer Road, Stop 44 — obnesla nad vse pričakovanje — je pa tajnik tisti, ki je zaradi društva zadovoljen z doseženim uspehom.
Skoda. da ne morem tja. Xo, naj me pa nadome&te — to pot pa prav gotovo — moji prijatelji iz Fly Creeka, . Coopenstortvna, iRichfiled Springs, "Worceatna, Bast Worcestra, Cheery Valley in vseh dmgrrh oko^išnrh naselbin.
Tn Pa-Vie naj pride iz Bik Creeka, da bo kako kraševsko povedal, kako vrhniško izaplesal in kako koroško zapel.
■a
-oLAi tijkno&A-
HBW YCM, TUmSDMY, AtKttT 0T 1, IMS
I	I-----1.1 . ! !■	II	■ ■........ ■ I 1
TH» UUEQEBT BLOVECT DAILY ft* U. B. 9
JO^ HERFORT:
STRAH V BICJU
Oh koinji je hilo. Mi^rirni trav- naselila vaaje. NV verjamete mi? fJki no a* koma j za .silo osumili, za-I K. malokdaj jo vidite. Se ostremu kaj ono )M>letje *olnee dolgo, dol-, lovrermi oeesu ali pa vestnemu o-go ni hotelo greti. Sive megle ho se.' pftzovalen prirode se skrije. Ne. vlačile preko nel»a. Mrki. neprijax- ! nie se ne skrije, samo glavo a svonm ni dnevi ko se vrstili eden za dni- j iilantim kljunom postavi navpično, giin. skoraj v neskončnost. Vendar vrat stegne in zgleda, sede«« na eni
b*> *la. Morda bo. morda, če ho zi-j ma dovolj topla, ostala tudi pri I nas."
je o kresu zaptapolal velik ogenj.
To je hilo v easii. ko so sušili Meno. Ne&teto belili roi je iLsahnilo, posušil se je njih življenjski sok. Komaj so imele ča* zveneti, ie so se posušile.
Ono leto. tako sn pravili, je pričelo v hičju za velikimi koAeniea-mi strašiti. Ce so šli ponoči do-»nov. so slišali v bič ju strašne, rjo-ve-V glasove, podobne bikovemu rjjvenju. Djileč. preko vse ravni so se razlegali strašni glasovi iz bičja. J*«ili so >e lasje onim, knt«s ri m> morali v {»ornih nočnih urah farni preko barske ravni domov. — Njihove mM ne so se pregiba le same. neprostovoljno v molitvi. Dolgo. dolgo vrsto noči .se j«' razlegala v bičju grozna, vendar svntovska pesem. Bučanje. rjovenje, ta silen glasi je trepetal nad sieer mirno ramieo. Kmetje ga niso bili navajeni. bali so se ga. .Vati barjem je ležalo kot tipkaj tajneea. neznane, pa. groznega.
Ko so ono leto zakurili kres. so oljčne vejice kurili na kresnem o-pnju. da hi pregnali ono more i z bičja.Že je poneha val tisti grozni gl«.s. le redko se je še oglasil. To noč pa, kot v.s»-m prošnjam in blagoslovljenim ve.Jieam vkljnb. pa je prišel bliže ognja in polnil duše vseh z groz». Vse pm vi j ice o [»o-vodnih pošastih, o krimskem možu so oživele. Pa je prišel k pojemajočemu ognj pri roda r. še puške ni imel, zagledal preplašen* in pre-padle obraze, pa vzkliknil :
"CJlej neuke, kako se boje grozotne p«*siui prirmlo!"
Začudeno so jra poklali: *" vejte nam. razložite, kaj je to!"
"To je ptica, to je ona dolgo-Hjuna. rjavrumena. čmoprogasta. rja v« »pegasta. rumenooka. dolgo-kraka hobnariea. Se manjša je k »t naši siva čaplja. drobnega života i». pa nasršenega |»erja, zato zgleda precej velika. Naša močvirja so postala morda mirnejša, zato se je
nogi. v enako barvanem bičju kot *nh. trhel pro* ali panj ; pa nikdar ne zleti. tndi če se ji prav močno približate. Morda vam 'bo naenkrat izginila izpred oči v suho trst je. Ko pa leže na zemljo noč. tedaj |H»l»"ti iz svojega skrivališča, tiho kakor sova s svojimi velikimi, širokimi krili, pa sede kraj vodne gladine in prične svojo jxiseni. svojo ljubavno peaem. ki vas tako bega in razburja. Prav pripravno je tole vaše močvirje. Gotovo si je zgradila v najgostejšem bičju gnezdo in sedajle okoli kresa bodo najbrž že mladički. V to vaše bič je se je naselil* bobnariea. Veliko rib. žab in mrčesa j«- v teh napol stoječih, napol tekočih vodah. Zato si ga je odbrala za bivališče. Ko Ik> pa pričela vleči proti Krimu mrzlejša sapa. ko boste vi že pustili vaša polja prazna, tedaj bo šla ona na pot. V toplo Dalmacijo
Kres je dogoreval. vsi i*o molčali in .strmeli v ogenj. Onkraj travnika pa se je še vedno glasila rjoveča. grozna svatovska pesem nedolžne bobna rice.
KOSILO V KEMIČNIH KROGLICAH
Prof. Kaspar v Heidelbergu je -uresničil davno željo kemikov po sintetičnem kosilu v obliki malih kroglic. Izkoristil je v ta namen po petletnem delu kot najbolj re-diln« snov sem • industrijskega bomba že ve a. Vsebuje namreč vse najvažnejše vitamine: A. B. C in E. Tekoči izvleček t<rga semena je z uspehom nadomestil jnho in jajca pri bolnikih potrebnih krepke hrane. Dw majceni krffgllei sta nasitili zdravega 'moža kakor vsa trt navadna dnevna kosila, ^ščepec istega semena, strtega v prah. zviša, redilnost sleherne jedi za	.Nemška državna hramba je že pričela poskušati Kaspar je ve pilule pri prehrani vojaštva*.
UMOR V BOLNIŠNICI
V Vlaseuici se je dogodil te dni nenavaden zločn. ki kaže primer najbesnejšega sovraštva. Na neki njivi so se nedavno sprli in step-li člani rodbin Mehe Zekiča in Meh meda Agiea. Meho Zekič in njegovi sinovi so Mehmedtu Agiea nevarno ranili z motikama V bol-nišn?ei so se zdravniki prizadevali. da bi Mehmedu rešili življenje. Trud zdravi«kov ni brl zaman in te dni se je po vasi razširila vest. da gre težko ranjenemu Mehniedn na bolje in da bo osrtal pri življenj«. Ko so to zvedeli v Zekičevi hiši. so člani rodbine. ki ni»»o »zaprti zarad ipretepa na njivi, sklenili, da je treba Mehmedu na vsak način vzeti življenje. Najmlajši sin. 20-letni Avdo je pre.vzel to ua<logo ter se napotil v bolnišnico. Vratarju je pravil. <la bi rad obiskal nekega .soseda. Ker pa ni bil čas za posete. ga niso pusdili v bolnišnico in je Avdo iv neki gostilni blizu bolnoš-niee presedel več ur ter čakal na priložnost, da se vtihotapi v bolnišnico. Ta priložnost .se mu je nudila oj>oldne. ko so zdravniki šli domov in so strežniki bili pri o-bedu. Neopaženo je prišel v bolniško sobo in ko ja zapazil med drugimi bolniki ranjenega Meh-meda. je navalil nanj 7. nožem in ga usmrtil. Orožnikom je po*em hladnokrvno priznal, da je s tem sklepom prišel v bolnišnico in da si je doma še skrbno na brusil nož. da ne bi odrekel pri izvršitvi maščevanja. kakor so na njivi odrekle motike.
Naročite se na "GLAS NARODA", največji sltovenski dnevnik v Združenih državah.
Knj
Naroda1
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2F6 Wert 18th Street, New York
t
Splošna Knjižnica?
( Nadaljevanj
Št. 26. (U Andrejev) trne Maske. polilo*. U»lp VkJuMr, 82 str.
bro*. .........,.....»„.......................
At. 27. (Frao Krjarec) Imp*-•elnMl )■ praMial akrtotva u
brezposelne, 80 «r. hroiL ...........Ji
St. 2». Tam« sta opit. trAo vn .l.M
•t 81. Raka raka ______________________tt
8t. ffl. Živeti _____________________________.26
fit. 'M. (<;aj Salofttij Kriap) Vojna s Jogurta, poaloT. An t. Dokler, 123 »»rani, broA. _________________M
ftt. 3*i. < Km ver ftieftko) Listki. 144 at rani___________________jg§
37.	Hi—tu ilvall ------------M
38.	Tarzan In aval _____________1.—
filer. 38. Ur	----------------M
fit. 47. Mlsterij do*e _____________1,—
filer. 48. TmIihwi Hvali __________m
ftfer. 4». Tarzanov tin. trd ves
fit. SO. Silk* Do Graro..............1JM
fit. 31. Slov. Mula la fit. M. V fit. 55. Nauni fit. 80. To la fit. 58. GIM CHamaon) fiv. 00. (Dbatojevald) mrtvega In. I. del fit. CO. (Ikwtojoratel) mrtvega Inn. II. del
(Golar) Bratje 1» IAjot, I. del C Doatojevkt JO
HIM, II del___________M
Ml}at. m. del_________M
ifiJM^ IV. del ■MiaMUaMMHIlkll
SJB
Tik za iranto .........................	..........j»
TalK, (Bevk), trd. re»..........	_»
Tri IndljAiMke povesti ...........	............Sf
Tunel. »oe. renin ...................	.....l.tt
Trenutki oddifaa .................	...........M
Turki prrd Dmnjaa ..........	..........
Tri lercHie • razpeta, trd. r	•>. ....J5
Tlsai iaiMDii (Rape)	
ve*, mala Izdaja..............	_______l—
LrraMJenl adUJmar	— 1J6S
V kreapJJita iakrlzielj« _______	........14*
V rabstvo (Mati««) ___________	.........i Ja
V cankoa ukatju ..............	---------M
V atdafMjalcu «kr«c ma:	
1.	del -----------------------.JO
2.	del_________________________________..JO
OBA SKUPAJ_______________1.60
Veliki inkvlzitor .'.'.......................... 1—
V«* (Waldova), broš.......36
Vojaka n» Salkano, a alikanl ....
Vrtnar, (Rabindranata Tagorc)
trdo veaano broWrano
Volk
trdo	__________
Vajnl, aUr all poganstvo, 1.
V pvstlr Ja Ua, III. cv______
Valentin Vodnika li
M
Življenje slav. trpina. Izbrani splat
AleOovee, a. if. skupaj ..... ,,,
Zlatokopl ...................................
Ženini naše Koprnelo___________
Zmote In konec gd«. Pavlo_________
ZMrka narodnih pripovedk:
II. del _______________________
Znamenje itlrfk (Doyle) Zgodovinsko anekdoto ....
Z ognjem In netas ____
Zkiln in kazen:
I. la II. zveaek _____
- vezana T------,.....■■................
Zgodbo Napoleonovega bazarja
vezana J__________________
Zgodbe zdravn&n Mozaika Zlati pantar__________
In mm miz
I.	zveaek ...............
II.	zvezek...__
III.	zvezek_________
S KNJIGE SKUPAJ .
t JO
...45
...40 -40
PODJAKMLJEN OGNJENIK
.tJ»
^Hmjeni k Kh^et v Kred in i Jave je prava «?rr»za za »vojo -Wiy.njo m daljno okolieiK Kadar se razbe.s-ni, se uniči v nekoliko urah trmi množili let. vasi po.sta.nejo razvaline. polja se opustošnjo. stotine in tiwo<"4i ljudi človeškili življenj plačujejo nje«rovo jer<>.
Vendar pa ima ta ojmjenik neko dobi-o stran pred v.semi svojimi tovariši. Stoletna opazovanja tteijo. da prične razsajati v.sakili -tirkiajst let. priličm» tako r*dno. da je iiiojrfM"'e že v naprej, za me-see dni točno napovedati novu bljuvanje. Njejrove .sile pričnejo delovati |>o ]>reteku nav*«done«ra števila lf»t nekje od sredine julija do sredine avgrusta.
Ta aaninrrivrt lastnost so uee-njaki proučevali že dol«»o tejra in naravno, da jih je zanimalo pred vsem v|Trašanje. kje bi ji mo«fel biti vzrok. Našli so «ra v tem. da vodovje jezera v ojrnjeniškeni žrelu 14 let polap-otna narašča, a ko doseže določeno višino, sledi katastrofa.
Poslt^dien lesra odkritja je bila ta. da so 'se odločili preprečiti nove katastrofe in vso škodo, ki nastaja po njih. tem. da bi odvedli vodovje iz opnjemiškefra žrela. Zadnjo periodo mirovanja, ki 1 raja od leta 1!>19. so porabili za dela. ki so v to svrho potrebnji. Od dveh strani obenem, iz žrela in iz po bo rja so začeli ara-diti sistem predorov, po katerih naj bi se voda odtekla. Delo je bilo silno naporno in so se mu postavljale mnojre ovire na pot.
I*red vse.m j* Kloet orjak, ki mu jo zaradi njegove«ra masiva iz baznlba i-n lave težko priti do živejra. Vrtalni stroji ni.so iuieli lahkejra opravka. Materija! ko morali dovažati od dalje in za njejrov prevoz <Io vzhodov v predore j<' bilo ir-^ba zprraditi j>o»>eh-no ži<*no železnieo.
Najtežje pa je bilo nnjti izVola-ne in izkušene delovne moči. Teti ni bilo dosti. tre«ba je bilo najeti neizvežbane domačine, ki so vrhu vsejra tako prežeti s prazno vernim strobom pred ognjenikom, da so čestokrat enostavno |M»b<*frnili 7. dela iin i o to moralo poeivati.
Delo ji« moralo »"-eistokrat j>oči-vati tudi tedaj, k a dur so v |w»d-zemlju zadeli na vrelce, ki s«i razvijali takšno vročino. <la je ni zdržal noben človek. Treba je bilo zjrraditii najprvo jioselme rove za odvajaiije takšnih vrelcev, preden so se pravi pr«»dori začeli pomikati znova naprej.
Med tem časom je minevalo 14 let. voda v žrelu se j«» začela «lvi-prati in je nekejra dne zalila notranje predore, tako da na njihovo nadaljevanje ni bilo več misliti. Toda to ni bila -velika škoda, kajti med tem časom so se bili notranji in vnanji rovi že tako približali drujri druprini. da jih loči samo še tenka bazaltna stena. Te stene bodo razstrelili v nekoliko dneh. voda bo zdivjala iz ojrnje-niškejra žrela v pripra vi jene strupe in delo bo končano.
Požrlo je ojrromne milijone, kar ni nič čudne«ra v opisanih okoliščinah, požrlo je več nepro so prvotno računali, toda to je denar, ki se 'bo 'izvrstno obrestoval — samo če se niso inženirji in raziskovalci zmotili v kakšnem drugem računu, ki nima z denarjem noibenepa opravka . ..
USODNI PRSTAN JU JE
r £ » i •
pATIIDIf IVQIIDIL
KAVKAŠKA ROMANTIKA
londonski listi pišejo, da se bo kmalu vršila v zgodovinski \vest-miiivtrsk i stolniei izre<ln<i slavnost. \ la<Ia * Ik» sporazumno s eerkveno oblastjo zazidala v grobnico kraljice Klizabete zlato škatljo z u-MKlnhn prstaniom. ki je bil nekrxs podarjen jrrofu K^sexu.
Rohert. drugri «rrof Kssex. domišljav lejHvlav m laden i<*. je z 20 let'f prišel na dvor iu postal zadnji (jubljenec priletne kraljice.Dobil je neomejeno oblast, a moral je veliko prestati. Nekoč v svečani seji državnega sveta mu je na primer prislonila kraljica krepko zaušni-«->. ker ji je v razgovoru z drujrim ministrom pokazal hrbet. Nebrzdana in muhasta Elizabeta se je dobro zavedala, da bo lahko postal njen zaupnik žrtev njene slejn« j»»-ze. Zato mu je nekoč podarila prstan s svojo sliko na dragoceni ka-meji. Obljubila mu je. da mu bo spregledala vsako krivdo, čim bo v usodnem trenutku zagledala ia piNtan....
Leta ItiOl je bil poslan Rvsex kot namestnik na Irsko, ki j<> obupno hranila svrvje katoliško pre-pričanje in stare državne pravie*. Ksssex je na lastno odpovom«*«t začel posranja z uporniki in sklenil pogodbo, da bi preprečil prelivanje krvi. S tem je zcH razburil anerie-ško javno mnenje, ki mu je očitalo omahljivost in eelo strahopet-nost. Essex je videl, da je zašel v veliko nevarnost in nenapovedan pohitel v London, kjer mi ga dolžili številni nasprotniki vel<• izdaje. Z ladje je pohitel naravnost v pala-čo. fnlrinil vojaka, ki mu je zapiral vliod in našel kraljico pred ojrl'*-(1 ji lom v spalnici. Držala j«- l«*po-tif-nico v roki in uqribala. kiit.-ro izmed SO lasulj hoče natakniti, da hi skrila svoje sive las«'. Postaia je besna na prevzetneža. ki jo je zajrledal najM»l opravljeno iu «ra ta ko j dala zapreti v Tower. Xa zahtevo njegovih sovražnikov j«* tudi p-Ki|»isaIa smrtno i>bsmlbo ratli v.»-leizda.ie. A na tihem j»> stalno pričakovala. da l»o jetnik poslal svoj prstan, nakar ga ho pomilustila. kakor je bila obljubila. A prstana ni bilo. Kraljica se ji» hudo jezila na Kwxov« nazaslišno prevzetnost, a vendar je s posebnim ukazom preložita za 24 ur dan oliglavlje-lija. Toda prstan je le izostal iu dne 25. februarja 1601 ie končal Essex življenje na morišču. Šele eno leto in pol pozneje je zaupala kraljici umirajoča dvorana dama Lady Nottingham strašno skrivnost. Prsten, ki ga je bil i>oslal ob-*oj**iiee iz ječe. je prišel v njene rokn. A Lady Nottingham jo to zamolčala, ker so je hotela mašče vati nad Essexom. ki je pred leti osorno zavrnil nieno ljubezen. — ''Oprostite. Veličanstvo." je ihte-ia umirajoča. Ta skrivnost je porazno vplivala na kraljico. Zagrabila je nesrečnico za vrat in zavpi la : "Morebiti bo vam odpustil u-smiljeni Bog. a jaz ne bom nikoli...."
To je bilo leta 160.1. Tri leta pozneje je umrla tudi kraljica. — Njen prstan je bil zadnjič prodan v Londonu na dražbi leta 1927. l»ogataš Macover, lastnik velike zbirke, ga je kupil za 2.600 funtov šterlingov in zdaj podaril državi.
V kavkaških gorah se skrivajo uporniške čete. ki vodijo ogorčeno borbo /. boljše vik i. V njih so organizirani deloma Kusi. delom« i pa domačini. Bolj.ševiki so že ve«" takih čet ravnali ali jsibili. pa so se takoj pojavile nove. Boljševi-ške organizacije so na Kavkazu sla In* in njihovi člani so večinoma na sti-ani domačega prebivalstva. Pri vročekrvnost i domačinov in u<rodnih naravnih pogojih je neprestana vojna /. boljše viki razumljiva. Izmed partizanskih čet so zadnje čase naj'holj znane četa bral o v Istamulovih v Tečni, četa M ulita rja paše v ('erkeskem Karačaju. zla.sti pa četa Ismaiia ; Kertv v Kabardi ob severnem j»o-bočju Ekbrusa in Kazbeka. Ismail Kertv je izretlno pogumen iji nihče mu ne more do živega, (forska plemena ga poznajo |>«n| imenom Selim Han.
RofljSeviki so poslali proti njemu že več kazenskih ekspedieij. jv» uiso nič opravili. Lani v juniju je prišel iz gor do aula Ašabova. kjer je napedel državno žreb-earno ter odvede-l A*se žrebee m k ob He. Nekaj dni pozneje je zn-žgal v 'drugem kraju pet državnih sirarn, živino pa odgnal v y re. Lani v avgustu sro po.slali boljše vik i proti iij<mniu močno kazensko ekspedicijo. ki so bili v nii sami nezanesljivi vojaki. Ismaii Kertv jo je pa zvabil v gore. kjer jo .k1- v soteski Ketmeč obkolil in do zadnjega moža jx»bil. V roke mu je prišlo več strojnih pušk in mnogo streliva.
Moskva je odre,Lila drugo, še močnejšo in 'bolje oboroženo ek špedicijo pod vodstvom člana črez-vičajke Nečjesova. V bitki z Js-mailom Kertv je p« Nečjes«»v j^a-<b'! in njegova četa se j ■ razbe-žala na vse strani. To je dalo poglavarju upornikov pomuii. da j« j t prijel nekega dne do kubanskega j > Armavira. od koder je na štirih vozeli odpeljal iz državnega >kla- J dišea mnogo blaira in .slatlkorja. V li.li al paši nsku je ]»a zaplenil eel transport siikna. Vse. kjir zajili*-ni. razdeli med prebivalstvo, ki ga ima sevela zelo rado.
Poziv!
Izdajanje lista j« t zvesi s velikimi strolki Mno go jih je, ki so radi slabih rasmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. H.
»»
LETALCI V ŠOLI PRI MESARSKI MUHI
—MS _____».75
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
ft^ zv. VojaoaUr att 2. sv. Hoda bfesdaa 8. tr. VcmI« pove«ti 4. rr. V»*T*rtt iav«dke ». «r. ftlairt W. — Nai ri
SPISI ŽA MLADINO
3. ar. trdo fttaao. Vatbaje 12 po-
i nn>iiMimnm,ia,ni, «■>■»> I ~ I umu>MI Jf^
*€? »▼• ffdo Mmio. VaflhaH S. po»
S? *r. trdo Tesana TUmkI brat Ctr.'fttr
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v *tart kraj ali dobiti koga od (am, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skuinje Vam zamoremo dati najboljia pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjie stroške.
Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz \frashingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila <n zagotavljamo Vam, da boste poceni ta udobno potovali.
SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
2(6 West 18th Street New York. N. Y.
i i
IIIIR7A^II!llllllllinill^A^ii!!j:!iiJ!|i!!^:W|l|!!|!!ll
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berili-
j (ENGLISH SLOVENE RESAMI luai nam
$2.— Naroilte fa pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
tlf Weal nth StraaC Raw Z or k City
Marsikdo je samo hud. «*e br»?n «"i po njeirovi sobi debela muha A prof. «l'Ar>Lval je namenil te-mu pojavu veeletno «»pa/ovauje iu o njem zadnjir- predaval v francoski akdamiji znaiio.-.ti. <)-pa/.oval je mesarsgo ntitiii» .s po-mwej.i itoeiiili mod-*rnili aparatov in ultra-n-fgle kinematografije. Ti fKtsnetki .s»» iiir'»l«»vi!i jw»prej nejaNiu» delovanje miihiuili pero-
ti. Izkazalo s>- je. .|j« <»t;ine mušje
truplo stalno v vodoravni feiri. Pe-roti >e jHruirk;rjo fioprej od zgo-zdaj navzdol in oit zadaj naprej. Nato .se zasukajo za f KI stopinj in ponovrjo Lst • kretnje v na.sprot-nem redu. .Muha naredi povpree-no po 12<> udareev .s perotnii na eno sekumlo iu pri vsakem /ama-liu razgiba do l in pol kub. eni ziiika. Ta .stelni."- zraka odtehta zemeljsko privLaeno*! iti tak«i reko«'- podpira mililo. Toena -telitni-ea je iigtuvila. da lahko zdrži o-inenjena kolieina zraka do "•"» mi-i igramo v teže. Ta Alevilka nv t a iu* no odgovarja muhiui teži. Torej odgovarja ploskev peroli. število udareev v teku ene sekun-de in brzina poleta tako strogo •zaželjenemu ueinku. kakor da bi rabila muha pri doloeitvi svoje teže višjo matematiko z eiwrebami! Omenjena opazovanja zanimajo poleg zoologov tudi letalee. dobui euokrovuiki in dvokrovniki no nanrree jaki> nepraktieni. Ae-rodiiiarnik;; ugotavlja, da nikakor ne razvija motor enega deJova-nja. kt bi bilo primemo njegovi nTOei. oziroma porabljenemu kurivu. Naši motorji so naravnost raa-iipni. Človek se bo še dolgo ueil pri mesair^ki muhi, d.-> bo na-pasb»d zgradil c-enejša iu boljša letala.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. J.8th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V JEM LISTU VSAKI TEDEN
r.
ODA"
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 1, 1933
THE LAEOE8T 8LOTXHS DAILY ta V. ■. A.
DEDSClNfl
Naši v Ameriki
ZA M O L A 8 NARODA-' PRIREDIL I. H
Xezjia-n lopov je razbil ;zg«>daj «j utra i j »Lpo izložbenega okna v ( ernetovi zlatarski trgovini, ki n« nahaja v Slovenskem Narodnem Donni na St. Clair Ave. v Cleveland u. ter odnesel $75.50 vreden radio. To ji* v zadnjem ča«u ž« čet nt i rop v tej slovenski trgovini. I\> 'Vr>ej priliki morajo biti vaiulalski uzinoviči domačini, ka ferim .so prilike in razmere v okolici znane.
—	Frank lVtrič. sin znane IV-fritV.ve družine v Karbertonu, O., je podlegel poškodbam. ki jih je dobil v družbi mladega fanta Johna (Jorenea pri avtomobilski netsreei. Pet riveva družina je bila tudi pred par leti hudo priza-
> . ♦ ~ • x:\' ,. .» /v • v- ,. - , '	deta. ker je mlajšemu sniu loko-
tomo to pivmo izro«-ili policiji. Oprimite se življenja brez vsakecra |	, ,
.. ..	____** I motiva odrezala nogo.
—	Preminil je po tritedenski
| S£
"Priznavam, da t»ein trikrat p<iskušal napad na svojega nečaka Henrika Dornaua. Trikrat je bil z božjo pomočjo tega obvarovan, da ni postal žrtev mojega zločinskega naklepa. (Priznavam se krivega trikratnega poskiršenega umora".
—	To naj podpišem? — .sika Mertens.
—	I>a. to boste podpisali, da imamo enkrat orožje proti vam v avojih rokah. Samo, če podpišete, opustimo »svoj namen, da bi vfas izročili policiji. — odvrne Ralf mirno in odločno.
—	Odpustite mi to; obljubim vam, da ne bom ničesar, niti najmanjšega več napravil, da bi škodoval svojemu nečaku.
—	Ali podpišete, ali pa boste izročeni policiji. Pustite vsako prazno govoričenja.
—	Tamilite *e me vendar; potem sem izgubljen mož.
—	Izgubljen /»te tudi brez tega. Ka vašo obljubo ne damo nič; 1a papir bo bolj učinkovito varstvo proti vašian peklenskim namenom. Ako se v bodoč-* ne obnašate tako, kot bomo zahtevali, potem
rojake prosimo. naj nam nakratko n a dopisnici sporoce slovenske novice iz naselbine.
NAJVEČJI AVSTRIJSKI SLEPAR UMRL
očitanja in se vam ni treba ničesar bati. Vse to se zgodi samo zato. d; varujemo va'io družino. Drugače bi že bili izročeni policiji. Torej prosim, podpišite!
—	Saj ne bom imel več nobene mirne ure. ako to podpišem.
—	Vaša vest bo že .skrebla ,zh to. da ne boste imeli nikakegM miru. Sedaj pa nas ne zadržujte več; ali podpišete, ali pa vas izročimo policiji.
—	Toda — obljubite mi, da .se nikdar ne boste paslužili tega puma.
—	Xe. dokler se obnašate, kot zahtevamo, to vam obljubljamo in možje, (kot smo mi. drže svojo besedo. Ker je o tem treba še ve<~ razpravljati, .se bo zgodilo jutri. Poklicail vas bomo. kadar vas potrebujemo. Do tedaj pa astanete v svoji hiši. Zaradi svoje žene morete Miniti kako bolezen.
Zadnje besede je govoril tujec, ki je še vedno stal v temi in Henrik začuden pogleda k njemu in posluša njegov jrlas, ki se mu je zdel znan. K*lo je bil ta mož. in zakaj ga je Ralf poklical za pričo T
Od te misli pa so Henrika vedno odvrnili- drugi važni dogodki, lako da je opustil vse premišljevanie o tean.
—	Dob ro, bom podpisal, ker mi nič drugega ne preostane. Pro-fim, razvežite mi roke. — stoka Mertens.
Medtem ko Ludvik, ki je še vedno stal v temi, sveti, razveže Ralf Mertensu vrv in mu vroči pero. Papir položi na zganjen časopis, ki ga je prinesel s seboj. Mertensove roke so sedaj bile proste, toda je bil še vedno privezan k drevsu.
S stokom podpiše sramotno listino. Ralf ponudi žarečih oči pismo Henriku.
—	To dobro shrani. Henrik, ker je to zelo važna listina.
Henrik spravi v notranji žep svojega suknjiča. Ker se mu gnju-
»i Mertensovo nemožato javkanje, se obrne in skuša spoznati obraz tujca, kar se mu pa ne posreči, ker se mu vedno izogiblje.
Ralf odveža tudi vrv, s katero je bil Mertens privezan k drevesu.	•
—	Prosti ste. gospod ravnatelj Mertens! Ako hočete, morete sedaj nemoteno iti domov.
Ne da <bi rekel kako besedo. Mertens omahovaje odide. Skriplj?' z zobmi, ko gre skozi gozd, toda vedel je, da je bila nj?~ova usoda v rokaih teh mož.
Xekaj časa gledajo vsi za njim, dokler ne izgine v gozdu kot senca.
Tedaj pa se Henrik obrne k Ralfu :
—	Ali nočeš biti tako dober, da bi me predstavil temu gospodu? Saj moraš vedeti, da bi rad vedel, komu se imam zahvaliti za to pomoč in komu si zaupal vse to.
Ralf položi roko na njegovo ramo.
—	Henrik, še eno prošnjo imam do tebe. pojdimo najprej s tem gospodom, ki j- vreden najinega zaupanja, v vilo Rodenberg. Tebi in tvoji sestri imam nekaj poročati, kar .je zelo važno. Zato ♦e prosim, da poveš Evi Mariji, da ne gre v posteljo pred tvojo vrnitvijo. Svoje ime vama bo ta gospod sam povedal.
Henrik .se Ludviku prikloni."
—	Ne samo. da sem vam dolžan mnogo zahvale, temveč tudi. ker zubteva moj prijatelj Ralf. nam boste dobrodošli! Ralf se že ne-nekaj ^ni obda;« z ugankami in tega pri njem nisem navajen. Toda zaupam mu brezmejno, ka-kor je tudi moja hvaležnost, da mi je zopet rešil življenje, ter me je resrl težke muke.
Po teh besedah se Henrik vrže Ralfu na prsi in tujec ginjen pravi:
—	'Da. gospod Dornau. zahvaliti se imate samo gospodu doktorju Berndu za svoje življenje. Jaz sem mu mogel samo pomagati, da je izvedel, kar j* za«Vtal »a va-3o rešitev. Hvaleže«n sem vam, da me povabite v svojo hišo dn upam. da tega ne boste obžalovali.
' Vsi trije odidejo; Ratf vzame seboj vrv. Najprej gredo k šoferja, kateremu Ra.lf pove. da naj se odpelje v mesto. Šofer, ki je med tem na svojem sedežu nekoliko ziadremal, je bil vesel, da se je mbge.1 odpeljati domov. iBrez odlašanja požene, ne- da bi slutil, da se ima možu. ki ga je poslal domov, zahvaliti za svoje življenje. O vseh dogodkih ni ničesar opazi, četudi so se izvršili tako blizu njega.
Eva Marija je ostala polma skrbi, ko ^e ob desetih Henrik odšel. Nemirno tiodi po razsvetljeni sobi. Prižgala je vse svetilke, ker jo je bik) wtrah. Kakor Henrik, tako je tudi sama čutila, da ima Ralf nekaj posebnega.
Boječe posluša skozi okno; iz minut postajajo ure. Tn globoka Re oddahne, ko ob svitu svetilke pri ovinku opa»zi tri postave in spozna Ralfa in Henrika. Kdo je bil gotspod, ki je prihajal z obema, ni slutila; vidi samo. da je visoko zraščen in da ima poraščeno brado. In kaj naj pomeni to, da nosi Ralf zvito žično vrv? Toda predno more vse to premisliiti, »o že vsi trije izginili v vilo. Nestrpno jih čaka sredi sobe in ko se vrata odpro, vstopi najprej Henri1.:.
—	Oprosti. Eva Marija, da tako pozno pripeljem še enega gosta; zgodilo se je na Ralfovo željo.
'Ralf zunaj odloži vrv in kakor Henrik pustd /zunaj tudi suknjo in klobuk. Samo tujec vstopi v suknji in s ki obokom in Eva Marija j« ®ačudarna, -zakaj »e ne odkrije, ko »e pripogne pred njo.
—	Oprostite, m i kosti ji va gospica. da vas tako pozno motim, toda "nenavadni dogodki dovoljujejo, da človek opusti običajnosti, — pmvi .Ludvik.
Eva Marija h? prikloni.
—	Ni trvfca nikakega oproSčevanja. gospod; ako pridete v družbi dr. Bernda. dobrodošlo. Toda prosim, ali nočete odložiti' !
Tudi Henriku se zdi nekoliko čudno, da se tujec ne odkrije niti pmi »»(m. Drorafe jima ni izgled*}, kot ne bi bil izobražen. j
Ludvik stoji pod lestencem. Počeši vzame klobuk z glave, da ! mu v* svetloba pade na obraz. S smehljajem pogleda sedaj Evo • Marijo in Henrika
(Dalje prihodnjič-}
nutčni 'boltw.ni v Cleveland!! rojak Jolm Turk, star -Ujet, doma iz vasi Katje, fara H in je. V Ameriki je bival nad let.
—	V Pittsburgh u, Pa., je utonil rojak John Kastelc, ki .je ži-
j vel tam 15 let. Bil je star 55 let in doma iz Velike Loke pri Višnji gori. V Ameriki je bival 25 let. Tukaj zapušča tri brate: Franka. Martina in -Josipa, enega pa v stari domovini.
—	V La Sal le se je vršila v
V debreciuski bolnici je umrl v starosti H5 let siromašen in pozabljen Ignac St ras no v, o katerem so trdili, da je bil največji slepar predvojne A vst ro-( > grški-. Strašno v. rojen Madžar, je začel svojo karijero kot tajnik tzakotnega gledališča, kamor je pa zahajala tako zvana boljša dunajska družba zaradi posr bnega repertoarja. Strasnov je bil eleganten in zgovoren mož. pa je kmalu postal ljubljenec v gledališče zahajajo<V gospode. Ko mu tajniško mesto ni 'bilo več po volji, je zavel izrabljati informacije o birokraciji v umazane nami
pa jim je napovedoval premestitev. (>d prizadetih j*' diskretno .sprejemal kuverte s težkimi tisočaki za namišljene iz<Wttke v zvezi s povišanjem ali preprečenjein premestitve.
Posebno mnogo prahu je ■dvignila v javnosti njegova sleparija. ko je postal njegova žrtva zagrebški nadškof PosHovič- Strasnov je več tedonv bival v zagrebški škofi ski {».-tlači kot g<»sl.
1 ~
i Osleparil pa ni samo PosiSoviča. : temveč tudi ve«'- drugih cerkvenih I dostojanstvenikov in povrhu še
»■Mirni
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 218 WEST 18th street new YORK, N. I.
plšite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje
trmniiiii^iOUIll«l»MiimimTII,imii,.,,.JH|K||tpirj
unmnDnvn
dunajski i .	.	...
voditelja hrvatske opozicije. I o-
i^ i • u i * i . - da t* sleparije so um zlomile vrat. Kmalu je zbral za takratne ease i .. .. ! , . . ,	.
,	.... .	Policija )e sleparja izsledila in
lepo premoženje, ki ga je pa po-
>b-
sojen je 'bil na več let težke ječe. Drugo veliko sleparijo je zakrivil v Budimpešti, kjer je pod lažnim j imenom dvornega svetnvka. B. r-! gerja osleparil bogatega krznarja | s rte.m. da je n^ročiil pri njem za j armado ogromno množino liuzar-I skill, s krznom obšitih bluz. V ječi je presedel Strasnov šest let.
V Budimpešti je hotel začeti novo življenje kot gledal ški igralec. pa ga je policija pred prvim nastopom aretirala in iizgnala ir Budimpešte. Napotil se je v I)e-breein. kjer je imel njegov brat skromno gledališče in kjer je nastopal pod tujini imenom. Lani
Rex gledišču tekma lasallskih le- Svojim žrtvam je zatrjeval, da
potic, in kot prva lepotica mesta je* |)ila kronana Miss Ma-rv Frani ch. ki je dobila ime Miss La Salle. !M'Lss T'ranieh. ki je hčerka slovenskega trgovca, je dobila 090,650 glasov.
— Iz bolnice v La Salle, 111. se je vrnila Marv Ovelbar.
gnal z vlačugami. Ena njegovih ljubic, lepa Dora, ze-lo pobožna, se je nekoč »povedala visokemu cerkvenemu dostojanstveniku na Dunaju iu mu priznala mnoge svoje grehe. Spovednika je omamila lepota grešnice in spozabil se je do usodnega povabila. Potem sta pa Strasnov in Dora brezobzirno izsiljevala od nJega denar i»od grožnjo škandala. C rkveiti dostojanstvenik je moral plačevati težke tisočake tudi potem, ko j^ postal papežev nuncij.
Skrivnost vseh uspehov premetenega sleparja je tičala v tem. da se je izda.ial telefonično po iskani žrtvi 'bodisi kot ministrski I je izdal St rasno v v Budimpešti spo
mine. ki so se ljudje kar tepli za nje. Y uvodu pravi, da je že star. da se kesa svojih grehov in da si hoče od izkupička za knjigo ustanoviti fotografsko obrt. da bi mogel pošteno preživeti zadnja lela svojega burnega življenja. Toda tudi ta zadnji poskus, vrniti s? na pravo pot se je izjalovil. Te dni je Strasnov umrl. reven kot cerkvena miš. zato pa z monoklom na očesu.
svetnik -tega ali onega dunajske ga ministrstva, še raje pa kot cesarski rit mojster grof Es^erhaizv.
prihaja na najvišje povelje. Pod tsm najvšjim poveljem so v start Avstriji vedno razum >li cesarja Franca Jožefa. Tako je Strasnov osleparil tudi bivšeg;i -kofa v Nitri iu več a vst rijsk i h škofov, ki jim je v imenu cesarjevega kabi-. net a obetal nadškofijsko čast ali
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
FRENCH LINE:
'ILE DE FRANCE" preko Havre
11 PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre
. mvvr-' •
ITALIAN LINE:	. (
"SATURNIA" v Trst "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa
"Conte de SAVOIE" preko Genoa
CUNARDLINE:
"AQUTANIA" pr. Cherbourga
"BERENGARIA" pr. Clierbourga
19.	AVGUSTA . . . 5. SEPTEMBRA
23.	SEPTEMBRA
11.	AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 5. AVGUSTA ...
24.	AVGUSTA
20.	SEPTEMBRA
12.	AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA
2:*. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... 1<>. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA
12.	AVGUSTA ... l>. SEPTEMBRA
26. AVGUSTA
13.	SEPTEMBRA
21.	SEPTEMBRA
N. Y. LJUBLJANA . . . $101.23
$ 99.23 $ 91.73
ZA TJA IX NAZAJ $182.00
$178.50 $171.50
$ 97.50 $171.50
$109.50 $185.50
$102.34 $182.00
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"DEUTSCHLAND" pr. Hamburga
"ALBERT BALLIN" pr. Haniburga
NORTH GERMAN LLOYD:
"EUROPA" preko Cherbourga
< i
BREMEN" preko Cherbourga
30.	AVGUSTA . . . 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA
8.	AVGUSTA ...
9.	SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA
15.	AVGUSTA
31.	AVGUSTA
16.	SEPTEMBRA
$ 91.73 $171.50
$104.84 $185.50
v
Kdor 86 je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE 8E DANES NA:
Slovenic Publishing Company
T RA VEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y. k
S
GLAS NARODA'
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorod< nike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
SHIPPING NEWS
tsš
Havre Hamburg
GROZEN ZLOČIN ZAMORCEV
2. avgusta:
Washington I >t-u Ischium!
4.	avgustar
Olympic v Cherbourg
5.	avgusta: Ch-'tmpiain v Havre
Con te cil Savola v Genoa Berengaria v Cherbourg avgusta:
Z oloka Havane prihaja vest. ki se mora t* I o ve k zgroziti natl njo. Blizu ve-ej;* naselbine na otoku Kubi so naleteli v samotni kolibi na trupla petih belih deklic v starosti -|—s let. Vs.' so bile z bližnjih farm. ki so last belih kolonistov. Starši so iskali pogrešane o t roeieke jh» gozdovih, ker niso slutili, da bi se mogla odigrati v njihovi neposredni bližini tako strahotna tragedija. V kolibi bil improviziran oltar, okrog njega i:o pa /nepremično ležali štirje zanvorei in .buljili vwnj z izbuljenimi oemi. Zamorci so ležali na svojh predpasnikih, ki so jim • xlino oblačilo, in ker so bili predpasniki si okrvavljeni, je bil položaj takoj jasen.
Zamorce so trdo prijeli in izkazalo s;', je. da so nesrečne deklice '.vabili v kolibo, kjer so jih ubili samo zato. 'ker je bila boginja I Ian go zadnje tetine žejna krvi belih otrok. To so spoznali po tem. ker se jim je boginja vsako noč prikazala v sanjah. Deklice so imeli več dni zaprte, dajali so jim sirov krompir, sladkor in vodo. češ tla je to želja boginje same. S krvjo, ubitih deklic so poškropili oltar 'krvoločne- 'boginje. Po zločinu j hm je baje notranji glas še- 15 petal, da so storili dobro delo. ker ie bila boginja zadovoljna. Zamorci pridejo seveda pred sodišče, kjer jim pa boginja ne bo mogla pomagati. •
MIRNEGA SPANJA NI
Vsakemu čovek bo pač znan neprijeten občutek po prečni i noči, ko se človek preobrača po postelji iu zaman zatiska oči. da bi zaspal. Pri tem pa vedno išče najprimernejšo Ie«ro teh^sa. Xa vprašanje. v kakšni legi spali, še nimamo točnega odgovora. Nekateri priporočajo spati na hrbtu, tod i to draži hrbtenični moz;\k iu posledica da človek nemirno spi. Zato je bolje ležati na boku nekoliko skrčen, k-a"kor otrok v materinem telesu. Pa tudi proti temu se čujejo ugovori, češ da se tako krivi hrbtenica. Xastane pa zopet vprašanje, na kateri strani naj človek leži. Ce priporočajo nekateri levo .stran, jim drujri u<rovar jajo. da škoduje to srcu. pa tudi želodcu, ki ne more prebavljati hrane. (V pa ležimo na desni strani. je zop:it prehud pritisk krvi v jetra. Preostane torej samo še lega na trebuhu. Pri tem pa -zopet trpi dihaiinje, .saj leži človek na prsnem košu.
Vsem težavam so prišli v okom v Ameriki in Xeniciji. kjer so .si v to poklicani d'olgo belili glavo z vprašanjem, kako naj M o vek v spanju leži. Zdrav in bolan človek nikoli ne spita mirno. Oba menjata svojo lego v spanju in sicer 20 do 45-krat v eni novi. Mirno .spunje, ko se človek sploh nc premika, traja včasih samo dve in pol minuti, realko pet minut, zelo redko pa vso noč. >Xa lego telesa med spanjem vpliva včasih tudi zdravstveno stanje. TaJko je Tli orne r v Ileidelbergu ugotovil. ;da se je žena z bolnim srcem pogosteje obračala na desno stran, če je dobila injekcijo morfija. Čutila je namreč bolečine v bližini jeter, po injekciji se je pa o-
Leviathaii v Cherbourg K u ropa. v iiremen 3- avgusta:
New York v Hamhurg
11.	avgusta: Puri* v Havre -M;iji-«lic v Cherbourg lU-ttcnlam v Houl»gn,
12.	avgusta: Satu i lila v Tr»t Aijiiiiai.ia f Cherbourg
15.	nvgufta:
Rrt-m-n v Hrt-mf-n Stuleinhim v Houlogn«
16.	avgusta: Manhattan v Havre Alb-rt Hallln v Hambui«
19.	avgusta:
Ue dr Fmnre v Havr« Ilex v Oeiina 21. avgt sta:
HeMam-e v Hamburg
23.	avgusta: Olympic, Cherbourg
24.	avgusta: Cliamplaln v Havre Kuro).a v bremen
25.	avgusta: Veenclam v boulogn«
26.	avgusta: Roma v On<ia Bereng.iria v Cherbourg
29.	avgusta: Leviathan v Cherbourg
30.	avqusta:
De Crasse v Havre M ajestir v Cherbourg Manhattan v Havre DeutXi-hland v Hamburg 11. avgusta:
Bremen v Bremen 2. septembra.
Con i e d i Savola v Cenoa
5.	septembra:
lie de France v Havre Stateixlam v Boulrgne
6.	septembra: A<iuitanla v Cherbourg New York v Hamburg
8.	septembra: Olympic v Cherbourg
9.	septembra: r*it ris v Havre Vulc-ii nia v Trst Volendam v Boulogne Europa v Bremen
13.	septembra: Lafnj-f-tle v Havre Manhattan v Havre Berengsiria v Cherbourg Albeit Hallln v Hamburg
septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Hex x Genoa Bremen v Bremen 18. septembra:
Reliance v Hamburg
20.	septembra: Champlaln v Havre
21.	septembra: Ai|iilt«nl:i v Cherbourg
23. septembra: Sntumln v Trst He <le France v Havre Wenm r Boulogne
26.	septembra:
En ropa v Iiremen S ta te mla ni v Boulogne
27.	seotembra: Washington v Havre Mnti>-pt:inlit v Cherbourg D«»i>tP<-Man<* v Hamburg
29.	septembra: Paris v JI;«vre Olympic v Cherbourg
30.	septembra:
C--n»e (II Savola v C«no»
V0DNJIK0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair
$i.
in knjige Va m bodo posle.«»e naravnost ne dom. •
Naročila spre' >ma;
"GLAS NARODA" 2 1 6 W. 1 8th Street New York, N. Y.
bra ivi J a na sreno «tran, ki je bolje odgovarjala njeni .sivni bolezni. Vse Mhže. da zavzema človek v .spanju postopno različne lege, da najdejo razni deli telesa postopno najugodnejšo leg«o za počitek. Mirnega spanja torej sploh, ni.