Delavslza
Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Uhaja ruk a.trt.k pop., r slučaju prarnika II Po.am.m številka Din 1*-. ~ Cena: ra 1 meseo || Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo
ian poprej - Urednfjtvo: Ljubljana, Mikloii- Din 4'-, ra četrt leta Din 10'-, ra pol leta D.o 20'-( ra Delavska zbornica, MikloSičeva cesta 22 i. nad.
o. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inoremstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi! po dogovoru II Telefon 2265. Stev. čekovnega računa 14.900
O delavskih strokovnih organizacijah
Veličastna borba kranjskega delavstva
O nalogah in pomenu delavskih strokovnih organizacij smo že večkrat pisali. Vendar je pa potrebno, da se od časa do časa zopet povrnemo k njim.
To vsak ve, da ni današnja doba, prav za prav vsa kapitalistična doba, naklonjena delavskim strokovnim organizacijam. Kapitalistični svet se prav dobro zaveda, da tvori v človeški družbi veliko manjšino in da more uspevati le tedaj, če bo mogel veliko večino človeštva izrabljati za svoje namene. Delavstvo smatra kapitalizem za svojo avantgardo. Seveda ta avantgarda bi mogla kdaj kapitalizem tudi pokopati. Za sedaj ga vzdržuje. Da bo tako tudi v bodoče, inora biti delavstvo razbito.
Zato je geslo kapitalizma: razdvajaj. Razdvojeno delavstvo je namreč nesposobno učinkovitega odpora. Ker pa le ne more iti sedanja družba preko organizacij, zato ustanavlja tudi ona lastne »delavske strokovne organizacije«. Učinek takih »delavskih strokovnih organizacij« je in bo; še večja razbitost delavstva.
Resnična delavska strokovna organizacija se pa bori za to, da se delavstvo konsolidira, da dobiva smisel za skupnost, za skupne boje proti skupnim delavskim krivicam. S tega etaliSča se mora delavstvo boriti proti raznim »delavskim strokovnim organizacijam« prav tako kakor proti kapitalizmu. Znani rek velja tudi za te »organizacije«: l’o njih sadovih jih boste spoznali!
Delavska strokovna organizacija se bori v različnih smereh. Hoče zboljšati gospodarski položaj delavstva. Zato se bori za odpravo krivic v podjetjih in za ureditev takega delovnega razmerja, ki bo delavstvo čimbolj zaščitil pred izkoriščanjem in delavce odtegnil nasilju poedinca. Zato boj za kolektivne pogodbe. Delavska strokovna organizacija je tudi pokretaška organizacija. Akcijska sila delavstva ni taka, kakršna bi lahko bila. Vzrok je v prvi vrsti meščansko orientirana miselnost delavca. Je pač kriva okolica in duševna hrana. Delavska strokovna organizacija se mora torej boriti z meščansko miselnostjo delavstva samega potom svojega lastnega časopisja in drugih izobraževalnih sredstev.
Meščanstvo prav rado govori o -socialni pravičnosti. Seveda ne misli s tem resno. Je tudi le geslo, ki naj bi ne užigalo, ampak uspavalo delavstvo. Socialna pravičnost je namreč nemogoča, dokler bo vladal kapitalistični gospodarslfl red. Za tega se meščanstvo vseh struj in svetovnih nazorov bori z vso silo.
Delavstvo je pa v resnici za tak gospodarski in družabni red, v katerem bi vladala socialna pravičnost. Kajti le potoni nje bo rešen telesnega in duhovnega suženjstva. Socialno pravičnost si bo moralo delovno ljudstvo samo priboriti. Tudi za tako borbo vzgaja svoje člane delavska strokovna organizacija.
l)a more vršiti delavska strokovna organizacija svoje poslanstvo in svojo nalogo, mora biti neodvisna in samostojna. Zalo je delavstvo z veseljem pozdravilo borbo JSZ za neodvisnost od politike. Skušnje so pokazale, da je politika v preteklosti strokovno organizacijo s tem, da jo je podvrgla svojim lastnim interesom, njeno borbenost jn njeno aktivnost ohromela. Ponovni dvig JSZ dokazuje, da je njena pot pravilna. Da je pa JSZ samostojna, za to pa preskrbi delavstvo s tem, da točno plačuje svoje prispevke.
Delavstvo pa nima le materialnih obvez na-pram svoji organizaciji, ampak tudi moralne. Biti
Tekstilno delavstvo v Sloveniji je napravilo prvi poskus, da se rešijo vprašanja delavstva za vso stroko čimbolj enotno. Ta poskus ni le obrambnega,značaja, ampak pomeni zdrav pojav, da prinese red v to panogo samo. Kapitalistični gospodarski red je svoječasno ponosno poudarjal, da jo red napredka in reda. Ptiča spoznaš po perju in petju, gotov gospodarski red pa po njegovem učinku. Učinek sedanjega kapitalističnega gospodarskega reda je beda najširših slojev delovnega ljudstva in anarhija v gospodarstvu samem. Višek te anarhije (nereda) je v brezposelnem konkurenčnem boju. Ta boj gre največ na račun delavskih mezd.
Zato je moralo nastopiti delavstvo samo. Ta nastop pomeni boj. V boju pa mora biti vodstvo. In to vodstvo mora imeti 100% avtoriteto, sicer jo nevarnost, da bo šla borba mimo cilja. Naravni voditelji v takih borbah so sindikati. Ti so ustvarili poseben tarifni odbor, v katerega so poslali svoje zastopnike, in sicer iz central in krajevnih organizacij.
Prvo borbo je otvorilo tekstilno delavstvo v Kranju. Vzrok je bila bojazen, da se bodo razprave za sklenitev kolektivne pogodbe zavlačevale, postopno zniževanje plač v tekstilnih podjetjih v Kranju in še več drugih nerednosti. Radi tega je ustavilo delo. Pri tej akciji je kranjsko tekstilno delavstvo pokazalo tako solidarnost, da je mora biti vesel vsak iskren strokovničar ih borec za delavske pravice.
Dne 21. avgusta je banska uprava sklicala razpravo na kraju samem. Te razprave so se udeležili od delavske strani: Centralni tarifni odbor in delavske strokovne organizacije ter zaupniki iz vseh tovarn. Dosežen je bil sporazum, katerega objavljamo v celoti, in ki se gla6i:
Zapisnik
o razpravi zaradi likvidacije štrajka v tekstilnih tovarnah v Kranju. — Navzoči podpisani. Po vsestranski razpravi se sklene sledeči sporazum :
1. Podjetniki izjavljajo, da bodo stvarno pristopili k razpravi radi sklenitve enotne kolektivne pogodbe za tekstilno stroko v dravski banovini. Gospod zastopnik banske uprave izjavlja k temu, da bo banska uprava sklicala prvo tozadevno razpravo na dan 28. avgusta t. 1.. Tozadevna vabila
mora disciplinirano, živeti s strokovno organizacijo, se uveljavljati le potom nje. Le taka delavska strokovna organizacija je močna, če se vsak zaveda, da niti en njen član ne bo napravil koraka brez nje. Kdor hoče rušili avtoriteto delavske strokovne organizacije, hoče rušiti moč in silo delavstva. Pa naj bo ta oblečen v delavsko ali pa kako drugo »prijateljsko« obleko. Vsak član mora vedno na to pomisliti, pa bo vedno na jasnem, kaj je njegova dolžnost, če se ima odločiti za delavsko strokovno organizacijo ali pa proti njej.
Geslo naše mora biti: Vse z delavsko strokovno organizacijo!
bodo že jutri razposlana. — 2. Kar se tiče za-trjevalnih redukcij, temeljnih in akordnih mezd po 11. juliju 1936, gre to očitno za nesporazum, ker je nazadovanje zaslužkov nastopilo radi ukinitve nadurnega s 50% pribitkom plačanega dela, odnosno v poedinem primeru zaradi znižanja števila niti. V kolikor bi se pa morda ugolovilo, da so se v poedinih slučajih urne, odnosno akordne mezde vendar znižale, se bo upostavilo stanje dne II. julija t. 1. ter se bo eventuelna razlika doplačala. — 3. Vršitev nadurnega dela v okviru zakonitih predpisov bo odvisna od vsakokratnega sporazuma med podjetji in delavstvom. — 4. Redno delo se prične v ponedeljek, dne 24. avgusta 1936, ob normalnem času. — 5. Podjetniki lojalno izjavljajo, da radi stavke ne bodo nikogar preganjali ali odpustili. Delavstvo se pa zaveže, da obratne prostore, ki jih ima zasedene, takoj izprazni. — V Kranju, dne 21. avgusta 1936. Preči-tano in podpisano. Zastopnik banske uprave: ing. Gorjanc, s. r. Za delodajalce: Horwitz, s. r. Sire Franjo, s. r. Prah, s. r. Markgraf, s. r. Božič Ant., s. r. Horak, s. r. Synovec, s. r. Heller, s. r. Za zvezo industrijcev: dr. Golja, s. r. Za Delavsko zbornico: Joža Golmajer, s. r. Za centralni tarifni odbor in delavske organizacije: Lovro Jakomin, s. r. Peter Lombardo, s. r. Vekoslav Bučar, s. r. Za delavstvo: Tominec Ivan. s. r. Pestotnik Ivan, s. r. Kristanc Franc, s. r. Šilar Janez, s. r. Strupi Primož, s. r. Pegan Janko, s. r. Nažižavc Valent., s. r. Sušnik Janez, s. r. Močnik Franc, s. r.
★
Delavstvo s sporazumom ni bilo zadovoljno. Sklenilo je svojo borbo nadaljevati do popolne zmage.
Sijajna solidarnost, ki jo je kranjsko delavstvo pokazalo, je naravnost čudovita. Še bolj kot doslej naj bo ta solidarnost trdna, da bo moglo s pomočjo delavskih strokovnih organizacij svojo borbo zmagovito dokončati in priborjene sadove obdržati tudi v bodoče. Kranjsko delavstvo, vztrajaj v borbi! Le v organizacijski skupnosti je zmaga! Jugosl. strokovna zveza bo zastavila vse moči, da bo borba imela popoln uspeh.
Sv. maše v kranjskih tovarnah. V nedeljo dopoldne so bile v Inteksu, Jugobruni, .Tugočeški in Tekstilindus na dvoriščih sv. maše. V Jugočeški se je vršila sv. maša v notranjih prostorih tovarne. Sv. mašam je prisostvovalo stavkujoče delavstvo, ki ni zapustilo tovarn. Pevci so pri sv. maši peli kongresne pesmi. Vsekakor lepo spričevalo za stavkujoče delavstvo.
Ali si že naročnik Krekove knjižnice?
Shod tekstilnih delavcev v Mariboru
Eno ten nastop tekstilnega delavstva
Vpričo važnih dogodkov, radi borbe za enotno kolektivno pogodbo vsega tekstilnega delavstva v Sloveniji, se je vršil v soboto, dne 22. avgusta, ob sedmih zvečer v veliki unionski verandi mogočen delavski shod. Shod je sklical krajevni tarifni odbor, v katerem so v enakem paritetnem razmerju zastopane vse tri mariborske strokovne organizacije.
Ko je predsednik tarifnega odbora, sodrug Karner, poudaril, da so se tu združile vse tri delavske strokovne organizacije, je to med tisočimi zborovalci povzročilo največji aplavz odobravanja. S tem je zbrano tekstilno delavstvo spontano dalo duška in dokazov, da se mu studi tolika in zanj škodljiva gonja delavca proti delavcu, organizacije proti organizaciji. Danes tekstilni kapitalisti slabo plačajo brez ozira vse enako, zalo morajo delavci prav tako brez ozira nastopiti složno proti kapitalistu. Tiste sile, ki so se toliko uporabljale za gonjo organizacije proti organizaicji delavstva, bi se naj rajši združile proti skupnemu delavskemu nasprotniku in bi s tem mnogo de.-egle. Mariborsko delavstvo to tudi v polni meri razume in čuti, zato je bil ta skupen shod vseh treh delavskih organizacij nepričakovana, vendar pa v delavstvu samem že dolgo zaželjena manifestacija delavske skupnosti.
Za Strokovno komisijo je govoril Karner, za Narodno strokovno zvezo pa Bučar iz Ljubljane, za Jugoslovansko strokovno zvezo pa Peter Roz-man. Stavkujočemu delavstvu kranjske tekstilne industrije se je poslal pozdrav delavske solidarnosti v borbi za srečen uspeh sklenitve skupne kolektivne pogodbe. Mariborsko tekstilno delavstvo se zaveda važnih trenutkov in se tudi pripravlja, če bo treba na okope v boj za svoje pravice. Hočem« pravične plače, hočemo, da živimo človeka-vreilno življenje tu na svoji narodni zemlji, ho-
Že nekaj let sem vlada v revirjih TPD veliko nezadovoljstvo glede akordnih postavk, katere se vedno bolj znižujejo. V mnogih primerih rudarji kljub vsej pridnosti in naporom niso dosegli niti >gosposke dnine«. Resen opomin, da ne gre več tako dalje, je pokazal hrastniški štrajk.
Zahteva po reviziji akordnih postavk in sploh odpovedi kolektivne pogodbe je bila vedno jačja. Zato so strokovne organizacije dosedaj velj.avno kolektivno pogodbo TPD odpovedale. 01) tej priliki so se strokovne organizacije dobro zavedale, da delo za uveljavljenje nove kolektivne pogodbe ne bo lahko. Organizacije so sestavile centralni akcijski odbor, kateri je dal inicijativo, da so se sestavili tudi lokalni akcijski odbori iz zastopnikov obstoječih strokovnih organizacij. Ti odbori so šli tako v revirjih kot v Ljubljani takoj na delo za sestavo novega osnutka kolektivne pogodbe. V preteklem tednu se je vršila v Trbovljah širša konferenca, na kateri so zastopniki vseh strokovnih organizacij iz posameznih revirjev in načelniki II. rudarske zadruge delali na sestavi novega osnutka kolektivne pogodbe. Centralni akcijski odbor je nato v Ljubljani na podlagi zbranih predlogov sestavil besedilo kolektivne pogodbe. Nato se je vršila v Trbovljah ponovno ožja konferenca, na kateri se je osnutek še enkrat pregledal in, v kolikor je bilo potrebno, tudi popravil. Ker hoče centralni akcijski odbor delati v popolnem soglasju z vsem rudarskim delavstvom, se je sklenilo, da se v sobctfo, nedeljo in ponedeljek (2.2., 23. in 24. avg.) organizirajo po revirjih shodi, na katerih bo akcijski odbor poročal o svojem delu in predložil delavstvu v odobritev izdelani osnutek. Shodi, ki so bili sijajno obiskani, so se vršili v soboto 22. avg. v Zagorju in Kočevju, v nedeljo 23. avg. v Laškem, popoldne v Hrastniku in Rajhenburgu, v ponedeljek 24. avg. dopoldne pa v Trbovljah. Na shodih so poročali člani centralnega akcijskega odbora, in to: Za zvezo rudarjev Jugoslavije Jurij Arh, za Jugoslovansko strokovno zvezo Joško Rozman, za Narodno strokovno zvezo Vekoslav Bučar, za
II. rudarsko zadrugo pa Franc Pliberšek. Na shodih so govorili tudi člani lokalnih akcijskih
čemo, da tuji kapital ne ustvarja za nas samo ohubožanja in jetike. Z eno besedo: hočemo pravičnosti in reda. Vedno jačja enotna fronta mariborskega tekstilnega delavstva, katero že davno sem oznanja in propagira Jugoslovanska strokovna zveza, je za to najboljši porok. Pe-lio.
—ima—n—
Zrn krists in pravico 1
Pridite vsi na
TABOR
ki se bo vršil v nedeljo, 30. VIII. 1936
na (iovcah
Ob 10. uri sv. maša. Po maši zborovanje. Govori: 1. Delavec, si človek?
2. V bo] za to priznanje!
3 Mladma, tudi tebi beseda! Go\orijo tovariši delavci. Pomnimo:
Le to bomo imeli,
kar si bomo sami priborili!
Jugoslovanska strokovna zveza, skupina Huda jama.
I TIM ffTOgJHMMUlffl * Wi'JMEKESlia—B—BMMBB—BB
odborov. Zborovanja so se izvršila v največjem redu in disciplini. Načelnik II. rud. zadruge s. Pliberšek je na shodih poročal o zgodovini bojev, ki so se vršili v rudarskih revirjih po svetovni vojni. O vsebini osnutka je poročal in ga obrazložil s. Arh. Poudarjal je, da so naše zahteve minimalne, zato da nihče ne bo mogel reči, da smo zahtevali nekaj nemogočega. Na teh minimalnih zahtevah pa bomo brezpogojno vztrajali. Predvsem hočemo revizijo akordnih postavk za ročni zasip v Hrastniku, Hudi jami in tesarjenje v vseh rudnikih, kakor tudi vseh onih postavk, katere so tako postavljene, da rudar pri vsej svoji pridnosti in naporu ne doseže gosposke dnine«. Dalje je zahteva rudarjev, da pridejo vsi rudarji, kateri so nad 8 in tudi več let zaposleni v rudniku, v kategorijo kopačev. Tov. Rozman je obrazložil potek konference, katero je sklicalo za 10. avgust rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Na konferenci je bilo videli, da se TPD zelo mudi in želi, da bi se to vprašanje čimprej uredilo. Delavski delegaciji se je očitalo, da ni bilo nobene stvarne potrebe za odpoved kolektivne pogodbe. Zastopniki delavstva pa so ugotovili, da je hrastniški štrajk samo del vprašanj, katera je treba razčistiti. Posebno sistem akordov je tak, da je nujno potreben temeljite revizije. Nato je tov. Rozman poudarjal važriost in potrebo enotnega nastopa vsega delavstva. Taki slučaji, kot so se dogajali v teku zadnjih let, se ne smejo več ponoviti. Za njim je govoril tajnik NSiZ, tov. Bučar. Tudi on je v svojem govoru poudarjal potrebo po slogi in edinosti. Le tedaj, če bo rudarsko delavstvo složno in enotno nastopalo, more upati na izboljšanje svojega težkega položaja. Nato so govorili še člani posameznih lokalnih akcijskih odborov. Vsi so izražali svoje zadovoljstvo nad tem, da se je ustvarila enotnost in skupen nastop vsega delavstva.
Zborovanja so potekla v največjem redu in disciplini. Rudarsko delavstvo je pokazalo, da je prav razumelo položaj, v katerem se nahaja. Zaveda se, da bo le složno in enotno zmožno braniti svoje pravice. Od leta 1923. dalje ni bilo v revirjih tako ogromnih rudarskih zborovanj kot v teh dneh. i Zalo rudarji zro z zaupanjem v bodočnost. Dovolj I
Zadnji teden
Se nekaj dni nas loči od tabora pri Sv. Joštu. Napnimo vse sile, da bo to največja manifestacija krščanskega delovnega ljudstva, kar jih je bilo v Sloveniji.
Delavstvo s kamniškega konca pride skupno z avtobusi, kolesi in vozovi. Delavci z gornjega konca Gorenjske pridite s prvim vlakom, iz Škofje Loke, Medvod hi od Ljubljane pa naj pridejo, če le mogočo, s tiiristovskim vlakom, ki pelje iz Ljubljane okoli tričetrt na sodem. V Kranju pred Delavskim domom je zbirališče, odkoder odidemo z godbo na. čelu k Sv. Joštu. Delavci iz kranjskega okraja pridite v skupinah na okrašenih kolesih ali vozovih. Shrambe za kolosa bo oskrbela kranjska skupina.
Spominsko ploščo in Krekov portret posebej bomo fotografirali in razglednice prodajali pri Sv. Joštu po 2 Din.
Pri Sv. Joštu v tamošnji gostilni bo zadostno poskrbljeno za kosilo in okrepčila.
Zadnje dni prodajte tudi še vse znake, če vam jih jo kaj ostalo, denar izročite v pisarni JSZ v Kranju na dan tabora ali pa pri Sv. Joštu.
Vsaka skupina naj določi posebne reditelje. Trakove za rokave bodo dobili v Kranju.
Zadnji čas je za inserate, da jih pošljete upravi »Del. Pravice«. Prihodnja številka bo izšla v večjem obsegu. Vsaka gorenjska skupina mora imeti v tej številki vsaj en inserat.
Začnite temeljito akcijo za udeležbo. V vsaki vasi določite vsaj po enega člana, ki bo to delo prevzel.
Spominska plošča je že izgotovljena. Krekova sestra gdč. Cilka je izjavila, da je ta Krekov portret bolj natančen kakor celo katerakoli njegova fotografija.
Naš tabor pri Sv. Joštu dne G. septembra je dovoljen. Prošnjo za dovoljenje je vložila Strokovna skupina delavstva in nameščenstva JSZ v Kranju. — Prav lako je dovoljen od okrajnega glavarstva v Laškem tabor na Govcah dne 30. avgusta. Prošnjo za dovoljenje je vložila skupina JSZ v Hudi jami. — Dovoljen je bil tudi naš tabor pri Svetem Križu nad Jesenicami, kateri se je vršil 26. julija. Prošnjo za dovoljenje je vložila Strokovna skupina JSZ na Jesenicah.
Kovinarji
Sv. Križ nad Jesenicami. V nedeljo, dne 23. avgusta, se je vršil sestanek skupine, na katerem je poročal g. župnik Krašna, predsednik skupine Čop Metod in predsednik jeseniške skupine Puk-šič Lojze. V poročilih so bile delavstvu v podrobnostih pojasnjene priprave in potek ter uspeh delavskega tabora. Dalje so bili člani seznanjeni z delom strokovnih organizacij, z zahtevami strokovnih organizacij po uvedbi nedeljskega in prazničnega počitka, letnega plačanega dopusta in povračila družinske doklade in stanovanjske doklade ter o vseh drugih dnevnih perečih potrebah in zahtevah jeseniškega delavstva. Na sestanku je bil nato tudi razgovor o udeležbi pri nedeljski proslavi Krekovega prosvetnega društva, o udeležbi na delavskem taboru ob priliki odkritja Krekove plošče na Sv. Joštu ter o prireditvi tržiškega delavstva, ki se bo vršila v oktobru. Sestanek je lepo uspel.
Javornik. Kakor je že vsemu članstvu znano, se bo vršil v nedeljo, dne G. septembra, tabor gorenjskega delavstva pri Sv. Joštu. Naša dolžnost je, da se tabora vsi do zadnjega udeležimo in s tem pokažemo, da je seme, ki ga je vsejal ob ustanovitvi naše skupine dr. Jan. Ev. Krek, padlo na rodovitna tla. Vsi do zadnjega na tabor, naj bo te dni naš klic! — Znaki za kritje stroškov za ploščo se dobe pri organizacijskih zaupnikih. Vsak naj žrtvuje par dinarjev!
Kamnik. Strokov, skupina kovinarjev v Kamniku sklicuje članski sestanek za nedeljo, dne 30. avgusta t. 1., v restavraciji »Grajski dvor« (pri Petru, poleg sodnije) oh 9 dopoldne. — Tovariši, tovarišice, zavedajmo se, da je sestanek za vse članstvo in ne samo za odbor. Vsi in točno na sestanek! — Predsednik.
je bilo nepotrebne medsebojne borbe. Sedaj je treba sloge in dela, da se položaj našega rudarskega delavstva vsaj nekoliko popravi.
Proti prenizkim akordnim postavkam in priganiaštvu
Ogromni shodi rudarjev v revirjih TPD
Drobne vesti
-z/a/n /£ /irt/ifai/t/
JČric 32/sa^
?
xas jz Jen* ,m -zzm&O
or/n e o//c/ /TO' /e/ c tz ”90'/50'
Scz/rz/zce ** /90 260‘~
crejozce ” /020’*-
CŽcz afe.&/jLC'e:
C'e Oc/ c/z'zO. H9 —/39-
s/e. jp/czšce 99 f9 /60 360‘-
3čxzjb
(?Q-Z'cin/£rczr3.o rz. ra k Sv. Joštu. Vsi in vse na svidenje pri Sv. Joštu 1
To m ono
Razprava glede kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo. Kraljevska banska uprava je razpisala za petek, 28. t. m., ob 10 dopoldne v knjižnici banske palače na Bleivveisovi cesti razpravo glede kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo dravske banovine.
Združeno romanje k Mariji Bistriški in Mariji Lurški v Hajhcnhurg bo od 6. do 8. septembra. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj, če sporoči svoj naslov upravi »Po božjem svetu« v Ljubljani, Wolfova ulica 1.
Iz uredništva
Iz uredništva. V članku iz škofje Loke z dne 13. avgusta pod naslovom: Ureditev plačilnega sistema in napredovanja v podjetju »šešir«, se je vrinil nezlonamerni, toda mogoče malo ponesrečili izraz »o hitrih jezičkih in lepih obrazkih«, ki pa nima nobene zveze s kakimi intimnimi odnošaji med vodstvom podjetja in delavkami. Zato prosimo, nai se zgoraj omenjeni izraz ne tolmači v tem smisla.
Pogrebni zavod
ivan GAJŠEK
V LJUBLJANI
oskrbuje pogrebe, eks-humacije in prevoze umrlih iz Ljubliane na deželo in obratno.
Prevoze izvršujem
z mrliškimi avtomobili, vozovi ali po železnici strogo po dogovoru in strokovnjaško.
Na zalogi imam
vsakovrstne lesene in kovinaste mrliške krste. Za slučaj potrebe se priporoča lastnik podjetja
Ivan Gajšek, Ljubljana.
Zaloška cesta št. 1-1. in 6. Cene konkurenčne!
Telefon št. 33 69
KNJIGOTISK II B N LITOGRAFIJA
BAKROTISK H I II I B KAMENOTISK
K LIS AR N A ” II I I OFFSETTISK
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA ♦ KOPITARJEVA O
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VL SOKIH NAKLADAH UVA2UJTE LE OFFSETTISK, KI JE DANES NAJCENEJSil
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskamo: K. Čeč.-Izdaja za konaorcij »Delavske Pravice«: S. Žumer.