G L A S I L O OS VO S 0 D i L NE F R O N, T E O KR A JA T R B O V L J-E Leto III. TRBOVLJE, 29. decembra 1950. Štev. 52. Ob Novem letu 10X1 Razpon naših sil ob vstopu v zadnje leto petletke Veliko delo socialistične graditve, ki ga uresničujemo s pridom In iz ljubezni do delovnega človeka, nam je razpelo nove sile z vso vedrino in či-lostjo, ki je lastna našim rudarskim revirjem. Utrip te sile se čuje daleč po naši domovini, ker je močna, ker je udarna in revolucionarna. Natančno merilo so nam doseženi uspehi, ki se Jih veseli delovni človek in govori o njih, da bi bili še boljši. Ko zaključujemo četrto leto naše gospodarske borbe prve petletke, se nam kaže prehojena pot mnogih naporov in mnogih uspehov. Naši delovni ljudje razumejo danes mnogo bolj prvenstve- Kmeit Martin, 24-kratni udarnik rudnika Trbovlje—Hrastnik no potrebo industrializacije in elektrifikacije. Izkušnje nas učijo, da brez teh temeljev ni mogoče govoriti o neodvisnosti naše države, nemogoč pa je tudi nadaljnji procvit našega gospodarstva. Taki pogledi so postavili smoter naši prvi petletki, ki jamči razvoj in boljšo bodočnost našim narodom. Vse to zahteva mnogo strojev, premoga, cementa, kemičnih izdelkov, mnogo lesa in drugh surovin. Obilo teh proizvodov pričakujejo mnoge tovarne, promet in električne centrale prav iz naših revirjev. Zato spremljajo z veseljem borbo našiti kolektivov in postavljajo za zgled naše najboljše brigade in udarnike. Med mobilizatorje za vedno lepše uspehe in za utrditev vztrajnosti spadajo brigade večkratnih udarnikov Kmeta, Burkeljca, Zagori-ška, Kmetiča, Petica, Magistra, Čretnika, Ocepka, Arha itd. itd. Ti junaki dela so razgibali naše rudnike in dajejo pobudo vsem delovnim kolektivom, ki jim sledijo. Njihovo skupno moč potrjujejo dobljene bitke. Hudnik Trbovlje je že izpolnil plan za leto 1950. Zato pričakujemo, da bo izpolnjen plan tudi v rudniku Hrastnik, ki se vedno bori uspešno z naravnimi ovirami in Jih bo po združitvi s Trbovljami premagoval lažje. Tudi rudnik v Zagorju bije odločno borbo, da izpolni letni plan s svojimi silami. Ker so te okrnjene, jih krepijo z osebnimi obveznostmi, da nakopljejo manjkajoče tone premoga. To je primer kako se je treba nasloniti na lastne sile. Primeri borbenosti in vztrajnosti osrednjih rudniških delavnic kažejo pripravljenost kolektivov, ki hočejo izpolniti svojo nalogo prav tako častno kot lansko leto. Tehnično osebje in nameščenci naše celotne industrije so del te enotne in udarne sile. Njihova prizadevanja in sposobnosti so pomagala obračunati z bajko o potrebi tujih strokovnjakov, brez katerih napreduje tudi naša elek- trarna. To Je vsekakor močan činitelj naše samostojnosti, ki ne trpi uvožeuih in uniformiranih možganov. Pred podobno nevarnostjo smo se mogli zavarovati po zaslugi našega partijskega in državnega vodstva, ki je dramilo naše sposobnosti do take zrelosti, da proizvajalci sami vodijo svoje obrate. Upravni odbori in delavski sveti, kažejo veliko skrb v bitki za plan in so predani poveljniki delavskih trdnjav, ob katerih se razbijajo sovražni poskusi in laži. Naša Partija je ponosna, da je vzgojila tako odločne in samostojne ljudi. Naša Partija in Fronta sta ponosni na vse proglašene udarnike in raciona-lizatorje in jim čestitata. Z veseljem spremljata borbo hrastniških steklarjev, ki so med najboljšimi v Jugoslaviji in so že dosegli svoj plan proizvodnje šest dni pred dano obvezo. Vso pozornost posvečata dalje tudi borbi kolektivov cementarne, kemične tovarne in papirnice v Radečah, ki premagujejo težke napore zaradi pomanjkanja surovin in zaradi tehničnih ovir. Njihova borba je kljub temu uspešna in častna. Ko ocenjujemo uspehe, priznavamo tudi uspešno deio sindikatov, ki so vložili mnogo truda pri vzgoji socialističnega borca in pri reševanju vprašanj, ki zadevajo delavski azred. Svojo vodilno vlogo naj krepijo dalje še z večjo vnemo, da priključijo 7553 udarnikom nove junake dela in pomnožijo armado borcev za najlepše odnose do dela. Važni dogodki in dobljene bitke v letu, ki ga zaključujemo, potrjujejo lepe uspehe Osvobodilne fronte in so korak naprej kljub organizacijskim slabostim in pomanjkljivemu političnemu delu. Množice so pokazale svojo zrelost in potrdile pravilnost naše samostojne poti s preseženimi obvezami pri vpisu Drugega ljudskega posojila, z volitvami, z obveznimi oddajami in s plačevanjem davkov. Politično zrelost so množice dokazale tudi s prostovoljnim delom, ki je doseglo skoraj pol milijona delovnih ur, opravljeno delo pa dosega vrednost 6,139.309 din. Vse to pomeni, da se je povečala zavest pripadnosti Fronti, kar je pravzaprav prvi pogoj uspehov. Naraslo je tudi število članstva, ki skoraj dosega število volilcev, povprečni znesek članarine pa se je dvignil od 1.75 din na 5.75 din. Značilno je, da se je pokazala okrepitev pred volitvami v osnovne frontne odbore, ki so v svojih predpripravah nakazale nove metode dela za poglabljanje socialistične demokracije in s tem mobilizirale nove sile. Spremenjene metode dela, ki še bolj poudarjajo skrb za socialističnega človeka in vzgojo mladega pokolenja, odpirajo organizaciji AF2 najširše torišče udejstvovanja, zaradi česar postaja vedno važnejša in vedno potrebnejša naši družbeni stvarnosti, v kateri naj poveča učinek dosedanjih uspehov. Z reorganizacijo in z zboljšanjem metod našega dela je mnogo pridobila tudi mladinska organizacija, ki vedno uresničuje svoje naloge in dane obveze. Mi pa ji ostajamo do sedaj v večini primerov te dolžniki. Hes je, da je pretežna moč našega okraja v industriji. Tej smo posvečali tudi množino našiti skrbi. Toda z industrijskimi središči mora enotno dihati tudi naša kmečka okolica. Do sedaj smo posvetili ujeni socializaciji le ome- jene sile. Kmetijske obdelovalne zadruge, ki smo jih ustanovili, so korak naprej. njihov napredek pa ni zadovoljiv, ker še niso tista sila, ki bi morala biti mobitizator naprednejšega življenja na vasi. Pohvalo zasluži samo zadruga na Trojanah, med zadružnimi domovi pa ima do sedaj največ uspehov oni v Mlinšah. Tudi uspehi kulturno prosvetnega dela nam kažejo prve sadove ustaljenega, premišljenega in načrtnega dela. Največjo razgibanost in delavnost je pokazalo sindikalno gledališče v Trbovljah, ki je dalo 42 kvalitetnih predstav in so žrtvovali njeni člani za lepe uspehe nad 19.999 ur duševnega dela. Obračun napornega in plodnega dela podajajo z veseljem, ker vedo, da Jc upoštevano in priznano. Prav tako je razveseljivo tudi kulturno življenje v Radečah, ki ga razvija SKUD z. vsemi svojimi odseki. Lepe igre, petje, godba in množičnost v uspelih fizkulturnih podvigih so rezultat dolgotrajnega in vestnega dela. Ta dva primera v središčih in primer podeželskega odra v Cemšeniiiu, naj dramijo ostala društva, da bi tudi ona nastopala bolj pogumno in dajala obračun svojega dela, da se ne bo treba skrivati za takozvano skromnostjo. Potrebno ljubezen in zmožnosti vlagajo v svoje delo tudi profesorji in učitelji, ki Jim je zaupana socialistična vzgoja naše mladine. Naše množične organizacije in starši so dolžni, da pomagajo stopnjevati dosežene uspehe. Šolski kolektivi naj bodo enote, ki bo- do predstavljale strnjeno celoto šole v takem vzdušju in vedrini, ki Je potrebna v odnosih za uspešno podajanje in dojemanje. Politični, gospodarski in kulturni podvigi potrjujejo pravilno usmerjenost ljudske oblasti. Vedno samostojnejše nastopanje ljudskih odborov potrjuje zavest, da morejo izvršiti množino koristnih del z lastnimi silami in na lastnih izkušnjah. Uspehi so vedno vidnejši tam, kjer sodeluje in kontrolira splošno delo zbor volilcev s svojimi organi, ki skrbijo, da se pravilno porazdelijo dolžnosti in uživajo zakonite pravice. Pregled komunalne dejavnosti dokazuje. da nam je uspelo delno dviganje družbenega standarda. V gradnji stanovanjskih hiš vodijo individualni interesenti, saj Je bilo izdanih 187 gradbenih dovoljenj. Ta gradbena dejavnost pomeni, da delovni ljudje razumejo položaj naše industrije, ki ne more in ne sme zanemarjati gradnje ključnih objektov, ki bodo reševali naš družbeni standard in utrdili našo obrambno moč. Mnogo truda in sredstev je bilo vloženih v gradnjo in popravilo ter vzdrževanje vodovodov, kanalov in cest, ki niso grajene za tako obremenitev kot jo zahteva današnji promet. Vendar ugotavljamo, da smo storili mnogo premalo r tem pogledu in da bo treba večjih naporov v mobilizaciji in organizaciji prostovoljnega dela, ki naj pomaga povečati komunalno dejavnost. Frontne organzacije naj pridobijo potrebne sile, da uresničimo nujne zahteve. Predvsem naj se bore frontne organizacije za izvedbo svojih planov, da jih častuo izpolnijo kot vaški odbor OF v Krnicah, ki je v tem oziru najboljši v okrajčt. Zavedajmo se tudi obljub, ki smo jih dali s polletnim tekmovanjem za deseto obletnico ustanovitve OE. Ako se zavedamo doseženih uspehov, no smemo prezreti pomanjkljivosti, ki ovirajo našo uspešnejšo rast. Zato bodimo vedno bolj odločni v borbi proti malomarnim odnosom do dela, proti razsipništvu in proti vsakemu nepoštenemu delu. Ogramna večina poštenih delovnih ljudi se mora poslužiti svojih sil, da odpravi ostanke izkoriščanja in privede na pošteno pot z dosledno borbo tudi tiste, ki še vedno kolebajo na razpotju iz svojih sebičnih namenov. Kmečki predeli naj zastavijo po-gumnejše korake, da se bodo kosali pri izvedbi svojih planov z industrijskimi središči. Iznesena analiza prilik v našem okraju ob zaključku leta 1950., naj bo priznanje delovnim ljudem, ki so po- stavili trdne temelje ob naskoku v borbo za izvedbo zadnjega leta Titove petletke, ko bomo postavili nov mejnik razponu svojih sil. Delovnemu ljudstvu trboveljskega okraja želi novih uspehov Okrajni odbor OF v Trbovljah. PRIZNANJE ZAGORSKIM RUDARJEM V nedeljo je delovni kolektiv rudnika Zagorje prejel prehodno zastavico Izvršnega odbora OF Slovenije. Zagorski rudarji so bili v tekmovanju za počastitev desetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte v mesecu novembru najboljša sindikalna podružnica. Ob tej priložnosti Je imel član Izvršnega odbora Ivan Bratko kratek nagovor ,v katerem je čestital rudarskemu kolektivu in mu želel nadaljnjih uspehov. Brigadir Erjavec s svojim tovarišem pri delu V četrtem letu Titove petletke smo In na največjem rudniku naše republike se ni vodila doslej še nikdar lako uporna bitka za izpolnitev letne proizvodne naloge kot ravno v tem letu, ki gre v teh dneh h kraju. Rudnika Trbovlje in Hrastnik sta se, kakor znatno, pred par meseci združila pod skupno upravo in po tej fuziji so dejali trboveljski in hrastniški rudarji: sedaj se bomo pa skupino borili za plan in hočemo ga doseči. In borijo se res vztranjo in častno. Bitka za dosego letnega plana je ravno v teh dneh izredno trda in ostra in požrtvovalni rudarji dajejo za dosego velikega cilja vse iz 9ebe. Tudi upravni odbor rudnika in delavski svet posvečata od svoje ustanovitve dalje največjo pozornost ravno vprašanju izpolnitve plana obeh združenih rudnikov. Do fuzije obeh premogovnikov, t. j. do 1. oktobra t. 1., je rudnik Trbovlje izvršil svoj letošnji proizvodni plan kumulativno s 103,7%, rudnik Hrastnik pa je v istem razdobju dosegel svojo produkcijsko nalogo kumulativno le s 85,5 %. Perspektivni, za daljšo dobo preračunani interesi so narekovali združitev rudnikov Trbovlje in Hrastnik, z njo pa seveda skupno bitko trboveljskih in hrastniških rudarjev za izpolnitev planskih nalog. Prvi mesec po fuziji, v mesecu oktobru, je bil plan dosežen le z 98.2 %, v novembru pa je bil mesečni plan izpolnjen in prekoračen že za 4.7 %. Tako so trboveljski in hrastniški rudarji ob koncu minulega meseca slavili svojo prvo skupno zmago, kakor jih bodo, upajmo, še mnogo. Rudnik Trbovlje je pred združitvijo z rudmikona Hrastnik dosegal in presegal svoj operativni plan v tem letu vse mesece, izvzemši v januarju. Ta uspeh je plod izredno žilavega zalaganja vodstva rudnika, Partije in sindikata. ki so storili vse, da so delovni kolektivi po vseh obratih poleg red- nega dela pripomogli še s prostovoljnim delom ob delovnih dneh in oh nedeljah, da je rudnik ob pomanjkanju delovnih moči v jami dosegal in prekoračeval svoj vsakomesečni plan. — Prav tako sta tudi upravni odbor rudnika in delavski svet ob pomoči Partije in sindikata takoj po združitvi obeh rudnikov napravila vse potrebno, da omogočita obema združenima rudnikoma izpolnitev njune skupne letošnje naloge. Tehnično vodstvo rudnika je izdelalo bojni plan, — huda zapreka pa je nastopila v zaključni fazi letošnje planske bitke, ko je trajno jesensko deževje onemogočilo dosego pričakovane mesečne proizvodnje na dnevnem kopu Dobrna-Ncža, s čimer je nastopila velika ovira za stoodstotno izpolnitev celokupnega rudniškega letnega plana. In spet so se izkazali naši rudarji! Obvezali so se, da se bodo do konca leta izmenjavali na svojih deloviščih v jami, da pripomorejo s podaljšanim delovnim časom k dosegi letnega plana. Uspeh tega sklepa ni izostal: rudnik Trbovlje-Hrastnik je vzlic produkcijskim težkočam na dnevnem kopu pričel izpolnjevati svoj vsakodnevni operativni plan in ga celo prekoračuje, da s presežkom nadomesti primanjkljaj v letnem planu. Veliko važnost posveča upravni odbor in delavski svet rudnika znižanju proizvajalnih stroškov, prav lako učvrstitvi delovne discipline ter prostovoljnemu delu in tekmovanju. Tudi tukaj se zaznamujejo uspehi. Tako so bile med drugim v zadnjih treh mesec iti nakopane poleg vsakodnevne redne produkcije znatne množine premoga v kritje letnega primanjkljaja, kar je zasluga požrtvovalnih številnih članov Partije in sindikata, ki so prevzeli še dodatne osebne produkcijske obveze. Pri teh obvezah so se izkazali tudi delavci nekaterih zunanjih obratov, dijaki Delavskega tehnikoma, številni uslužbenci in še drugi. Pomoč strunskih obratov »a dosego plana Poleg rudarjev in udarnikov v jami in na dnevnem kopu se borijo za izvršitev letnega plana tudi delavci in uslužbenci rudniških stranskih obratov. Tako je zunanji obrat z dobro organizacijo del skrbel za hitro razkladanje na rudnik došlega jamskega lesa, skrbel pa tudi za razžaganje in dovoz tega lesa v jamo. Rudniška opekarna je s stoodstotnim doseganjem svojega plana pripomogla k uspešnemu in pravočasnemu zaključevanju vseh jamskih in zunanjih investicijskih del rudnika. Velik je doprinos rudniške separacije k letnemu planu. Ta obrat je v produkcijski fazi premoga sicer zadnji, vendar izredno važen člen, saj zavisi od njega v veliki meri kvaliteta produkta. Ves kolektiv tega obrata se je skozi celo leto vidno zalagal, da doprinese k naporom rudnika svoj stoodstotni delež. Skrbel je za klasiranje nakopanega premoga in njegovo odpošiljanje, prizadeval pa hkraiti za najhitrejšo izpraznjevanje jamskih vozičkov. Kolektiv separacije odbira v zadnjem času tudi z jalovinskimi vložki zraščen premog, ki je doslej odhajal neizkoriščen na rudniško jalovišče, sedaj pa se ta premog pošilja v veliko električno centralo v Trbovljah, ki ga uporablja poleg premogovnega prahu za kurjenje svojih kotlov in s tem za proizvodnjo električne energije. Uporaba tega premoga, ki ima sicer znatno manjšo kalorično vrednost kot osta- li premog, je velikega narodnogospodarskega pomena. Dnevno se nabere tega premoga na separaciji 30 do 50 ton in bo donašal rudniku letno nad 1 milijon dinarjev. Na rudniški separaciji so se izkazale tudi ženske, ki skrbijo poleg klasira-nja premoga tudi za pravočasen dovoz premoga v železniške opremne naprave, kjer se zalagajo s kurivom lokomotive državne železnice. Prav tako skrbijo ženske za čiščenje jamskih vozičkov, pri katerih delih presegajo normo za 20%. Izredno marljiva je pri svojem delu tovarišica Godec Marija, ki kljub svojim 50 letom presega nor-no za 20%, prav taiko tovarišica Muhič Marija. V zadnjih dneh decembra se bitka za letni plan še prav posebno zaostruje. Ves kolektiv, upravni odibor rudnika im delavski svet, vodstvo rudnika z direktorjem in glavnim inženirjem na čelu, partijska in sindikalna organizacija — vsi si prizadevajo, da rudnik Trbovlje-Hrastnik kot eden izmed največjih premogovnikov v državi izpolni svojo letošnjo proizvodno nalogo, da z njo pripomore k uspešni gospodarski in socialistični izgradnji naše domovine. Ako se požrtvovalnim rudarjem rudnika Trbovlje-Hrastnik posreči doseči svoj letošnji plan res stoodstotno — gre samo še za pokritje primanjkljaja v letnem planu v višini približno enodnevne produkcije rudnika — potem bodo ti rudarji slavili eno izmed svojih največjih zmag. Tvknionanje najboljših brit)ml za dosego plana Važno vlogo za dosego kar največje produkcije je igralo tudi tekmovanje najboljših rudarskih brigad v minulem mesecu v čast državnega praznika 29. novembra, ki je predvidevalo nagraditev treh najboljših brigad. Tekmovanja se je udeležilo 21 brigad, za oceno pa je prišlo v poštev samo 18 brigad, kajti eden izmed glavnih pogojev tega tekmovanja je bil ta, da brigada ne sme imeti nobenega neupravičenega izostanka. Prvo nagrado v tem tekmovanju je odnesla elitna brigada 24 kratnega udarnika Kmeta Martina na Ojstrem, drugo nagrado je dosegla brigada Bibiča Ivana na zahodnem revirju, tretjo nagrado pa je ocenjevalna komisija prisodila bri,gadii Kmetiča Maksa na vzhodnem obratu. Tekmovanje med brigadami se nadaljuje tudi v decembru, kjer pa so za dosego razpisane nagrade postavljeni ostrejši tekmovalni pogoji. Nagrade bodo dobile v tem mesecu one 3 brigar de, ki bodo dosegle najvišji proizvodni učinek na moža in imele na moža izvršenih najmanj 28 dnin, opraviti pa morajo seveda na svojih deloviščih vsa tesarska dela po rudarsko-policijskih predpisih. Zanimanje za izid tega velikega tekmovanja je po vseh obratih veliko. Nedvomno bo to tekmovanje prineslo znatno število ton premoga. Množica udarnikov rudnika Trbovlje-Hrastnik je ogledalo letošnje velike bitke za plan. Saj je bilo samo na rudniku Trbovlje do 1. oktobra t. 1. izklicanih 2154 udarnikov, v mesecu oktobru, po fuziji obeh rudnikov pa 230. Častni naslov udarnika si je priboril doslej največkrat brigadir Kmet Martin na Ojstrem in to že 24-krat. Osemnajstkrat je bil oklican za udarnika Skrinar Franc z zahodnega obra- SKUD LOJZETA MOHKRAUTA TRBOVLJE želi vsemu svojemu članstvu In obiskovalcem srečno in veselo novo leto 1951 z geslom: kultura naj postane last vseh ljudi Kolektiv rudnika Trbovlje —Hrastnik bije veliko bitko za svoj proizvodni plan ta, 17-krat Sentur Stane z vzhodnega obrata ter Kranjc Leopold, ki dela v jami na Ojstrem. Naslov 16-kratnega udarnika nosijo Rozman Jože z Dobrne, Hribar Feliks, Hančič Franc in Molan Ernest z zahodnega obrata ter Krašek Leopold z vzhodnega obrata. Dne 22. decembra, na dan 9. obletnice naše slavne JA, je kolektiv Centralnih rudarskih delaivnic v Trbovljah ob pol 8 zjutraj izvršil svoj letošnji proizvodni plan. Dosego planske naloge naših CRD je naznanila Trbovljam in okolici tovarniška sirena. Kolektiv CRD je drugi večji kolektiv v našem okraju, ki je izpolnil svojo letošnjo proizvodno nalogo predčasno. Centralne rudarske delavnice v Trbovljah se razvijajo postopoma v veliko tovarno rudarskih strojev ter sestojiijo Iz oddelka za izdelavo izvoznih strojev, oddelka za separacijske naprave, obdelovalnice, finomeha-ničnega oddelka, livarne in mizame. Bitka za plan je bila v naših CRD v letošnjem letu težka. Težka v glavnem zaradi tega, ker se delo v tej tovarna ni moglo razvijati po določenem načrtu in sicer, ker podjetje ni dobilo pravočasno potrebnega materiala. Do izraza je prišla ta motnja zlasti v zadnjih mesecih, ko je tudi kolektiv CRD sprejel tekmovanje v počastitev 10- obletnice OF Slovenije in je moral svoj proizvodni plam preusmeriti ravno v oddelku za izdelavo izvoznih strojev, ker CRD niso dobile potrebne jeklene litine iz guštanj-ske tovarne. V montažni dvorani CRD so ravno pred dvema dnevoma izvojevali novo zmago. Brigada Kovača Alojza dela na montaži izvoznih strojev in to že od leta 1949. Izvozni stroji so določeni za poglabljanje jaškov in odpiranje novih rudnikov v Bosni in Srbiji Glavna dela so že opravljena In stroji bodo odposlani v prvih dneh januarja 1951. Stroji so opremljeni š pnevmatičnimi zavorami in pripravami, ki jih zahtevajo rudarsko-policijski predpisi. Serijska proizvodnja teh strojev ni mogoča, ker terja vsak stroj poseben način izdelave. Izvozni stroji za poglabljanje jaškov so zamisel in konstrukcija inž. Babiča Rudolfa, ki mu je pomagal z nasveti znani moster CRD, novator in I racionalizator Osredkar Valentin. Drug važen izdelek, ki je bil tudi te dni I izgotovljen, so pa ločilni stroji za raz- {fCai/c, Naši najmlajši bodo gledali igro z lutkami »Jurček in razbojniki«, ki jo bodo pripravili požrtvovalni mladinci rudniškega komiteja LMS Trbovlje. V soboto 30. t. m. bo v Trbovljah prireditev v dvorani Delavskega doma za vodensko šolo, kjer bodo uprizorili pravljično igro »Janko in Metka«. V Domu kultu. bo imela prireditev trboveljska gimnazija z bogatim programom, v okrajni dvorani ]>a bo prireditev za otroke gornje trboveljske šole. Za vse otroke bodo pripravili po prireditvah čajanke in to v v rudniški restavraciji in v Domu kulture v Trbovljah. Jasli v Trbovljah, ki so najlepše v Sloveniji, bodo imele svojo Novoletno jelko, nočejo pa povedati, kaj bodo pripravili; pravijo nam le: pridite pogledat, nekaj posebnega bo! Kakor vsako leto, bodo priredili Novoletno jelko tudi letos našim bol-nikom v trboveljski bolnišnici, kjer bodo vsi bolniki obdarovani, pripravili pa jim bodo tudi pevski koncert. Vso organizacijo za to prireditev vodi iUkrajini sindikalni svet ln sindikalna podružnica v Trbovljah. D« bo praznovanje Novoletne jed- ke uspešno, so darovala podjetja primerne denarne zneske. Tako je dala uprava rudnika Trbovjle-Hrastnik 40 tisoč dinarjev za Novoletno jelko v Trbovljah, poleg tega še sindikat 50 tisoč dinarjev za obdaritev v bolnišnici, za Hrastnik pa 40 000 dinarjev. V Trbovljah je daroval MLO Trbovlje 50.000, cementarna 10.000 in CRD 7000 dinarjev. V Hrastniku, Radečah in Zagorju so tudi tamošnja podjetja in ustanove prispevali primerne zneske za obdaritev naših najmlajših. Novoletna jelka, ki je eden izmed novih praznikov v času graditve SO-cializnva, je kolektiven, družben praznik, tegdValo švicarsko poslaništvo in niže gestapovci pisb smeli u^tpeliti. Ostaja "Sfera v »piislkru« oil julija do pozive jeseni. Nekega dne sem v celici izvedela, da so gestapovci z*ja«U-££čevo_ (Ro«4) z drugimi pj^izaitji % <$a j$> jaŠBp razkazujejo kot največje bandite f35-sem mogla tega prav verjeti, cUikfer ni prišel v celico po mene gestapovec Miterhofer In me odvedel v talko imenovano bolniško sobo, ki pa je bila v resnici mučilnica, vsa oškropljena s krvjo mučenih žrtev. Ko sem stopila v ta prostor, siem zn,gledala v kotil na mizi ležati Tončko povezano z jermeni. V obraz je bila zabuhla od udarcev, oči ;pa so ji mrzlično žarele od muke in trpljenja. Cim me je zagledala, je vzkliknila: »Ne poznani«. Gestapovec je planil k njej, jo udaril po zobeh, da se jii je vlila kri in jo opsoVal. Mene je vprašal, če jo poznam. Nalašč sem jo pozorno ogledovala ter mu odgovorila, do te ženske nisem še nikoli videla. Izbulil je še bolj oči, me osuval ter odvedel nazaj v celico. Novembra so me skupno z materjo in partizani, ki so jih razstavljali v Celju transportirali v Maribor Z nami je’ bila tudi aktivistka Marija Belina Iz Marofa. Nas tri ženske so dali v eno celico, kjer smo bile pomešane s kriminalnimi jetnicami. Dalje. — Glas naših čitateljev — MŠ&C SC Birokracija v preskrbi V rudniku Zagorje se je od 1. novembra dalje vklučilo v delo nad 50 mladih mož in fantov, ki so se vrnili iz vojske. Razumeli so potrebo po izvršitvi plana in prijeti za kramp in lopato. To orodje jim je rudniška uprava lahko nudila. Toda teže je šlo, ko so mladi delavci zahtevali svoje pravice, t- j, predvsem živilske karte, ki jim jih vodstvo rudnika pri najboljši volji ni moglo dati, ker se je zadeva s kartami nekje zavlekla in obtičala na mrtvi točki. Vodstvo rudnika je napravilo vse, kar je bilo mogoče, da novovključeni delavci dobijo živilske nakaznice in s tem osnovne pogoje za prehrano. Pričeli so iskati krivca. Preden so se ti mladi ljudje vključil i v delo, je vodstvo zahtevalo od •Tvojega AOV večje število živilskih kart. AOV je to zadevo uredilo pri ministrstvu za delo. Na rudniku so bili trdno prepričani da bodo poleg kart za redni stalež delavstva dobili tudi karte za predvideno število delavcev, ki se bodo vrnili iz vojske. Toda kart ni bilo. Sli so zopet iskati krivca, in sicer tokrat v Ljubljano, kpr je v zvezi z varčevanjem, kajti treba je bilo plačati vlak in dnevnico-Referent, ki je bil poslan v Ljublja-rtb, da uredi zadevo z živilskimi kartami, je obhodil vse urade, ki imajo opravka s preskrbo oziroma s kartami. Povsod je dobil zagotovilo, da dobi banka v Trbovljah takoj nalog za izdajo 80 živilskih kant. Ko so šli na banko, so dobili odgovor, da kart še ni- Vodstvo rudnika je nato urgiralo tj&ak dan pri banki in nai okraju. Toda Q(3govori so bili vedno isti: »Potrpite, saj bo!« Rudarji so pa ne glede ha to morali izvrševati svojo dolžnost, niso pa dobili osnovne pravice, ki jim gre, to je živilskih nakaznic. Se vedno iščemo krivca. Zadeva z živilskimi kartami se je zaostrila, ko so žene novovključenih rudarjev prišle na sindikat intervenirat in povedat, da njihovi možje ne moreo več na delo, ker niso dobili kart, kar praktično pomeni, da ne dobijo jesti- In začeli so spet peti telefoni — banka, okraj, Ljubljana. Referent na okraju je rekel, da je dosti kart, da pa je uprava malomarna in jih ne dvigne. Iz Ljubljane pa sporočajo, da je od strani Generalne direkcije rudarstva vse v redu. V banki pa pravijo, da ministrstvo še ni potrdilo izdajo kart ter jih zardai tega ne morejo izdati, čeprav je to že odobreno. Tolažijo nas s »počakajte, počakajte«. Kako dolgo naj rudarji še čakajo na svoje karte? Človek se pri taki birokraciji že več ne spozna. Vprašamo se, če je to v skladu z zahtevamo storitvijo v rudniku? Prizadeti naj bi pač poskrbeli, da se take reči v prihodnje ne bodo več dogajale, ker trpe pri tem delavci In proizvodnja. Javnost je zelo zainteresirana na tej zadevi in vsak bi rad vedel, kaj je vzrok, da se dogajajo take nepravilnosti v preskrbi. Odgovorni aparat v preskrbi bi moral biti bolj elastičen, bolj življenjski. Upamo, da se bo stanje v preskrbi izboljšalo s tem, da bodo odstranjeni tisti, ki vse preveč birokratično obravnavajo problem preskrbe in vse, kar je v zvezi z njo. Tovarišicam v banki v Trbovljah pa priporočamo, da bi bile v prihodnje bolj vljudne, da ne bo slišati več pritožb o njihovih »manirah«. ljudje, ki po večini sami niso bili | zainteresirani na stanovanjih. In vendar se je y kolektivu takoj po izvolitvi komisije takoj raznesla kritika, češ: v komisiji so sami »koritarji«, ki si bodo sami prvi skomandirali stanovanja. Temu pa ni bilo tako, saj so komaj trije od petih članov komisije dobili stanovanja v tej kasarni. Bitka za stanovanja je bila vztrajna in upoma že več mesecev: stanovanjska komisija je trdno stala na svojih pozicijah in ji tudi Rusi ne bi mogli do živega. Vsak reflektant na stanovanje si je skušal pridobtii zagotovilo članov stanovanjske komisije in uspeti na ta način, da se mu stanovanje dodeli. Komisija je bila trdno odločena dati stanovanje le res najbolj upravičenim z večjim številom otrok. Sešla se je k razdelitvi stanovanj prvič, drugič, tretjič, se prepirala, sklepala in se brez končno veljavne odločbe razšla. Ko pa je končno izrekla zadnjo besedo, je sklenila tudi, da ostanejo ti dokončni sklepi tajni, dokler ne bo izdala pismenih odločb srečnikom, ki jim je namenila stanovanja. Sklepi niso ostali sklepi, kaj šele, da bi ostali tajni! Pol ure po zasedanju so že vedele žene, čez uro vse sosede in kmalu nato cela trboveljska dolina. In pričele so se initervenicije, prepiri so naraščali, grožnje z odpovedjo službe so bile na dnevnem redu. In zopeit se je sešla komisija, ki je pod pritiskom teh de- Na črno so klali sedaj bodo pa sedeli Na območju KLO Razbotr so dalje I časa klafli živino na črno in s tem Oškodovali živilski fond zagotovljene preskrbe tovariši Pompe Zvonko Za-bhisa Jože, Dobovšek) Ivan, Kralj’ Jer-jrjjeij Jug Viktor, Rupnik Jože in Berš-Uij&k Stanko. Glavni krivec je bil Rjjpipe Zčotnko, ki je v času od leta 1948 pa do njegove aretacije v letos rijem letu zaklal na črno 14 glav mlade goveje živine in pomagali pri 6 zakol ih drugod. Ostali obtoženci so zaklali manj živine, vendar so večino H5» vsi pomagali eden drugemu ter pa ta način v teku dveh let zaklali nad 20 glav živine v teži okrog 3000 kilogramov. Meso so nato prodajali na črno po 80, pa tudi po 120 din. Obtežilno za otytp^p|nc|a Pompe j.-, j^vgskfi ifl žab&ro Jožeta je to, da sta izkoriščala svoj položaj krit ’ odbornika ljudskega odbora na Razboru. Sedišče je računajo to kot obtežilno ojkolnost, saj je bil obtoženi Pompe SJvomko odbornik ljudskega odbora, djtfoženi Za,basa Jože pa je to dejanje $3«. igo je bil predsednik KLO, in je to špekulativno dejanjie podpiral, pamesto da bi ga pravočasno preprečil. Razprava, ki se je vršila 20, t. m. pred okrajnim sodiščem, je ugotovila njihovo krivdo, kar so potrdile tudi številne priče. Sodišče je upoštevajoč tudi vse olajševalne okolnosti prisodilo Pompeju Zvonku dve leti in šest mesecev odvzema prostosti s prisil-nim delom in zaplembo vsega premoženja, Zabasa Jože pa je dobil H mesecev odvzema prostosti. Dobovšek šek Ivan. ki je sam zaklal enega teleta in pomagal pri nedovoljenih za kolih, je dobil 8 mesecev odvzema prostosti, Jug Viktor pa, ki je bil hkratj eden izmed najbolj zakrknjenih obtožencev, ker ni priznal svoje krivde, akoravno mu je bilo dokazu no. da je petkrat pomagal pri nedovoljenih zakolih, čeprav je vedel, da je to kaznivo, je bil obsojen trn 10 mesecev odvzema prostosti. Rupnik Jože in Beršnjak Stanko ki sta tudi pomagala pri teh zakolih, sta dobila vsak po 7 mesecev odvzema prosto-sli. Kralj Jernej, ki je prodajal meso naprej, in to po višjih cenah, kakor ga je kupil, je bil obsojen na 4 mesece poboljševalnega dela. Te ostre kazini naj bodo svarilo vsem tistim, ki hodijo mogoče po podobnih potih. Nekaj o novem stanovanjskem bloku na Vodah Sredi Trbovelj, y bližini kina, gledališča, restavracije, kavarne, trga in kiliaiviniice so si »žalkilarji« zgiradiitli »ka-gamo žaklarjev«. V zadnjem času se o tej stavbi oziroma stanovanjih in njih razdelitvi po Trbovljah mnogo govori, debatira in prepira. pa saj tudi ni nič čudnega, ko pa je bilo po informacijah, ki smo jih prejeli, nad 80 prosilcev, stanovanj pa je samo 24. Ne vemo, če so že vsa stanovanja dokončno oddana, videti pa je, da je tako, ker so se v prvo hišo nekateri srečniki že vselili. Te tri hiše — srednji so diali drugo barvo, dia se ve, da so tri — je zidala maša cementarna staro 4 leta. Načrti go se spreminjali, predračuni so še spreminjali in stalno rasli. Končno je podjetje, ki je gradilo ta stanovanjski blok. le sporočilo končno vsoto še potrebnega kredita, in ko je bil ta po dolgih mukah in težavah odobren, se je gradbeno podjetje zopet spomnilo, da potrebuje še denar, še mnogo denarja. In začelo se je znova: predračuni, intervencije na raznih mestih za nove kredite, grožnje s prenehanjem dela na stavbi itd, »Bolnik« je po težki bolezni in muki le zadihal pošteno in danes sito ji kasarna, nekaterim v veselje, drugim pa v jezo žalost. Stanovanjska tamlsija cementarne je imela mnogo grenkih ur. V tej komisiji so — kakor smo zvedeli bat, intervencij in prepirov spremenila svoj trden sklep in dodelila stanovanja drugim. Toda počasi se je zadeva le slcresala in je danes — vsaj kolikor smo mogli zvedeti — v glavnem zadovoljivo rešena. Res je, da nekateri zavistneži šč godrnjajo in pravijo: zakaj se dodeljuje stanovanje takim, ki ga že imajo v pred kratkim zidani novi stavbi cementarne, ali pa, zakaj se je dodelilo.stanovanje tolikim nameščencem itd. Vendar so to že poslednji akordi vse muzike in ko bo kasarna polno zasedena, bodo tudi ti izzveneli. Tisti, ki stanovanja niso dobili, se bodo tolažili s tem, da pridejo prihodnjič na vrsto, da bodo imeli tudi oni v svojem stanovanju parket, kopalnico in balkon- Ce tako na tiho povemo, so vso borbo za te kopalnice, parkete in balkone vodile v glavnem ženske in šele po njihoveiri vplivu možje- Niso pa pomislile, aa bodo imele s čiščenjem tiill?egai stanovanja, če ga bodo res hotele im®|I v redu, kaT tudi pričakujemo, mhbigo dela. Stavba tore) stojt, govorica brtdO utihnile, cementarna pa je svojimi delavcem in nameščencem napravjld lepa stanovanja, na veselje njim sumim, pa tudi na veselje MLO, CRp in rudniku, ki so pridobili s tena kaf 24 stanovanj in se »žaklarjem« lahKH lepo na tihem' smejejo... Važno opozorilo \adaljnji razpored izdajanja osebnih izkaznic za mesto Trbovlje 2. 1. 1951 ob pol 8: Loke 579, 490, 496, 529, 338, 60. — Ob 9: take 103, 332. — Ob 10: take 163, 357. — Ob 14: Loke 422, 161. — Ob 15: Loke 356. 358. — Ob 16: take 461, 511. 3. I 1951 ob pol 8: Loke 460. — Ob 9:‘take 428. — Ob 10: Loke 333. Ob 14: Loke 343, 358-a. — Ob 15: Loke 168, 429, — Ob 16: Loke 334. 4. I, od pol 8 do 11 in od 11 do 16 vse privatne hiše, ki niso navedene v Vil. terenu in vsi zamudniki. VIII, teren 5. 1. 1951 ob pol 8: take 417, 427, 335, 380. — Ob 9: take 415, 171, 573. — Ob 10: take 98, 98 a, 360, — Ob 14: Loke 188. — Ob 15: Loke 191. — Ob 16: 192. 6. I, 1951 ob pol 8: Loke 196. -Ob 9: Loke 198. — Ob 10: take 197. Ob 11: take 187. — Ob 12: take 186. Ob 13: Loke 89, 400. 8 I. 1951 ob pol 8: take 325, 290, 287* — Ob 9: Jjoke 336, 256, 253, — ob 10: Loke 252. 311, 7. — ob 11: Loke 426, 95. — Ob 14: Loke 178, 5:)3. _ ob 15; Novi blok cementarne pri trgu. 9. I. 1951 od pol 8 do 11 vsi zamud. niki VIII temla. IX. teren 9. I. 1951 ob 14: Loke 301, 261, 19, 17 56 — Ob 15: Loke 480, 374, 418, 324. — Ob 16: Loke 449, 455, 286, 276. 10. I 1951 ob pol 8: take 327, 439, 255. —* Ob 9: Loke 62, 158, 268, 73- — ob 10: takie 92, 72,, 275, 456. ob 11: Loke 200, 201, 202, 29.4. — ob 14: take 270, 59, 262. — ob lS: Loke 269, 274, 265, 273. — ob 16. Loke 438, 434, 472, 300. 11. 1, 1951. ob pol 8: take 488, 88, 500, 293. — °b 9: takle 373, 26, 2J. 49. _ ob 10: Loke 448, Risa Pf>d Plevčakovim hribom. — ob 11: take 146, 145, 144, 143. — ob 14: Loke 142, 141 140, 139. — ob 15: Lgke 138, 137, 136! 135. — ob 16: take 134, 133, 132, 131. 12. 1. 1951 ob pol 8: Loke 130, 129. 128, 127. — ob 9: Loke 126, 125, 124, 123 — Ob 10: Loke 58, 57, 147, 148. — 'ob 11: take 149, 150, 151. 13. 1. 1951 od pol 8 do 13 vsi zamudniki IX. terena. Obvestilo poverjeništva za trgovino in preskrbo Da se poveča previdnost pri ljudeh, | ki kupujejo lužni kamen v gospodinjske namene in da se zmanjša število nesreč s to nevarno jedko snovjo, se določajo sledeče poslovalnice, ki smejo v bodoče prodajati lužni kamen (kavstično sodo). Na sektorju Trbovlje: PZ Trbovlje, na sektorju Hrastnik: PZ Hrastnik, na sektorju Zagorje: PZ Zagorje in na sektorju Radeče: okrajni magazin, poslovalnica Radeče, Te poslovalnice morajo imeti vidno izobešeno obvestilo, da potrošniki lahko kupijo lužni kamen (kavstično sodo). Pri tem je upoštevati sledeče varnostne ukrepe: 1. Vsaka trgovina, ki prodaja lužni kamen na drobno, mora zahtevati od kupcev, da prinesejo s seboj posodo, ki se lahko zapre s pokrovčkom ali pa zamaškom. V ta namen bi bili najboljši stekleni kozarci s širokimi vratovi. Prepovedujemo prodajo lužnega kamna v papirnatih vrečicah. 2. Obvezno je treba na vsako posodico nalepiti etiketo, ki nosi mrtvaško glavo in napiis: Strup. Etikete si morajo prodajalne preskrbeti pravočasno in v ustrezni množini. Ostala trgovska mreža (z izjemo QZ KZ, ki prodaja kavstično sodb koet doslej) mora skoncentrirati vse dosedanje zaloge te sode v navedenih prodat-jalnah. Prednje varnostne ukrepe morajo izvajati tudi prodajalne kmetijskih zadrug. Iz poverj, za Irg. ip gostinstvo 6tt> Trbštaje Svetno NOVO LETO 19 5 1 želi Gabrijel Jakob modno krojaštvo Trbovlje II. št. 61 VABILO. Redni občni zbor Planinskega društva v Zagorju bo 5. januarja 1951 oh 7. uri zvečer v prostorih državno gimnazije. Člani ih prijatelji planit* siva vabljeni! Nekaj misli x obvnej/a »bora Rudarja Nogometno društvo »Rudar« v Trbovljah je polagalo minulo sredo zvečer obr; svojega dela v m 1950. Zboroval. .ti je udeležilo številno članstvo, pogrešali smo pa zastopnike krajevnih oblasti in množičnih organizacij, prav 1ako se ni zdelo važno Nogometni zvezi Slovenije, da bi poslala na skupščino »Rudarja« svojega delegata. Vzlic temu pa lahko trdimo, da je zborovanje uspelo in da bo novi odbor lahko uspešno vršil svoje delo v prihodnjem letu. Kakor znano, je moštvo »Rudarja« preteklo leto tekmovalo v III. zvezni ligi ter je ob zaključku tekmovanja zasedlo predzadnje mesto pred ljubljanskim Železničarjem. To pokazuje tudi bilanca odigranih prvenstvenih tekem, ki jih je bilo 27 z negativno razliko golov 34:67, ter 21 prijateljskih tekem z razliko golov 55 : 43 v kori s' Rudarja. Od vseh odigranih tekem, ki jih je bilo 48, je 15 zmag, 7 nerešenih in 26 porazov z razliko golov 89 : 110. Najboljša strelca v tekmovanju sta bila Oprosnik in Klančišar, ki sta dala vsak po 21 golov, Hudarin 18. Koncilja 15, ostale pa drugi. Kako nestalno je bilo moštgo Rudarja v teku tega teta, se vidi iz tega, da je nastopilo za ligaško moštvo nič manj kot 30 igralcev. Največkrat sta nastopila Kos in Opresnik, oba po 43 krat, Sori in Koncilja 40 krat, Hudarin in Butkovenc 37 krat, Vodišek 35 krat, Klančišar 33 krat, Florjane 27-krat, Tauš I 26 krat, Tauš II pa 17-krat. Kakor že rečeno, je moštvo Rudarja nastopilo v -letošnjem letu s 30 igralci, to pa zaradi tega, ker je bilo v tekmovanju poškodovanih 10 igralcev, tako da so morali nastopati rezervni igralci, ki pa niso imeli dovolj izkušenj. Da je nastopilo v moštvu 30 igralcev, je pač edinstven primer v Jugoslaviji in se zato ne more ocenjevati kvaliteta tega moštva, ki ni niti v eni tekmi nastopilo kompletno. Pomanjkljivost in slabost društva »Rudar« je bila v tem, da ni imelo rezervnega moštva, ki je sicer obstajalo, a le na papirju, in }“ odigralo vsega skupaj eno samo tekmo proti JA iz Zagreba, ki jo je izgubilo s 5:1. Najlepše uspehe pa je dosegalo mladinsko moštvo, ki je odigralo 37 tekem, od teh 25 zmag, 4 neodločene in 8 porazov, <• skupno razliko golov 101:42 v korist mladinskega moštva Rudarja. Akoravno je mladinsko moštvo nastopil skoraj večinoma z novimi igralci, mu je vendar uspel,/ obdržati si naslov mladinskega prvaka Slovenije. Pio. nirsko moštvo je odigralo le 5 tekem, od katerih je dobilo tri, dve pa sta ostali neodločeni. Vseh tekem je bilo odigranih 91: od teh je bilo 43 zmag 13 neodločenih in 35 porazov z razliko golov 205 : 16T. Doma je bilo odigranih 50 tekem, ostale pa zunaj. Na skupščini je bila izrečena pohvala najboljšim nogometašem, ki so se pokazali najbolj disciplinirani, in sicer Opresniku, Oraču. Cestniku,’ Kralju Dragu, Boli, Knausu, Ciglerju. Hladniku. Kolšku, Brlecu in Mrežarju. Malo, ali pa skoraj nič, se ni napravilo pri gradnji stadion«, kjer se je uredilo le nogometno igrišče, vse drugo pa je ostalo pri starem. Pohvalo pa zasluži nogometno moštvo oziroma društvo, ki si je s pomočjo podjetij in z lastnimi močmi zgradilo svoj dom In ga tudi spravilo pod streho. Pri tem delu je bilo opravljenih nad 3000 prostovoljnih ur. Vse priznanje je treba Izreči nadalje tovarišu Ravnikarju Nacetu, ki je svoj letni dopust izkoristil za delo pri gradnji doma, prav tako tudi nekateri nogometaši. Da je nogometno društvo Rudar kljub naštetim težavam dosegalo vendarle uspehe, je v veliki meri zasluga požrtvovalnega predsednika društva inž. Petriča. Med raznimi vprašanji, ki so se obravnavala v diskusiji, je bilo govora tudi o pritegnitvi mladine, o organiza- stalnega rezervnega moštva, kakor tudi razprava o tekmovanju v letu 1951. Kakor znano, sta Rudar in Železničar iz Ljubljane, ki sta tekmovala v III. zvezi ligi, iz nje izpadla in bi se morala vrniti v republiško ligo, kar pa ne bi pomenilo dvig kvalitete slovenskega nogometa, marveč nazadovanje, posebno še, ker tudi prvak Slovenije ne pride letos v poštev za tekmovanje v II. zvezni ligi. Osvojen je bil predlog, ki ga bodo iznesli delegati društva na skupščini NZS in NZJ, da se /snujeta zahodna in vzhodna liga, s čimer bi bila dana možnost, da Železničar iz Ljubljane in Rudar ter prvak Slovenije sodelujejo v tem prvenstvu. Po izvolitvi novega odbora ter delegatov za skupščino NZS in NZJ so bili sprejeti važni sklepi za nadaljnje delo. Sprejelo se je tudi tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF Slovenije. Nogometno društvo Rudar se vključi v to tekmovanje ter poziva na tekmovanje SND Bratstvo in SND Proletarec iz Zagorja. Tekmovanje se bo vršilo po sledečih točkah: 1. Vršili se bodo redno tedenski sestanki članov-igralcev, združeni s političnimi urami in z uvedbo kritike in samokritike: 2. v aprilu se bo izvršil nogometni turnir v počastitev 10. obletnice OF Slovenije: 3. število članstva se bo zvišalo za 50»/,) ter se bo uvedlo tudi redno plačevanje članarine; 4. vršili se bodo redni mesečni družabni večeri s kulturnim programom za utrjevanje prijateljskih vezi med članstvom; 5. vsaj vsaka dva meseca se bodo vršila predavanja o pravilih nogometne igre za igralce, članstvo in tudi ostalo občinstvo; 6. vsi aktivni ip ’ se bodo udeležili 100 od-‘otno spomladanskega in jesenskega crossa; 7. vsi igralci se bodo vključili v tekmovanje za fizkultumi znak; 8. na stadionu, pri dovršltvi stavbe na igrišču bodo člani opravili 1000 prostovoljnih ur; 9. igrišče se bo razširilo za 4 metre po načrtu na širino 69 m, uredila se bo kanalizacija igrišča ter dovršila ba-riera okrog celotnega igrišča; 10. za pridobitev novih kadrov se bo izvršilo v letu 1951 pionirsko tekmovanje za prvenstvo kvartov v smislu množičnega dviga, v istem smislu se bo izvršilo tudi mladinsko tekmovanje; 11. uvede se tudi stalno rezervno moštvo, ki bo sodelovalo v prvenstvu Zasavja in odigralo poleg tega še najmanj 10 prijateljskih tekem. Prvo moštvo bo odigralo 22 prvenstvenih in 20 prijateljskih tekem. Mladinsko moštvo 20 prvenstvenih in 15 prijateljskih tekem. Pionirji bodo odigrali 10 prijateljskih in 10 prvenstvenih tekem. Srečno noro ■ leto •-. An c A %y™h V, ★ s želi vsem naročnikom, bralcem in dopisniiiom okraja Ti bovl,e UREDNsTVO /.»savski ocvirki »Veseli teater« v Trbovljah živi! — Dopisnik, ki nam je poslal za zadnjo številko našega lista v objavo osmrt-no naznanilo za »Veseli teater« v Trbovljah, je o dogodkih pri našem gledališču slabo informiran. To smo ugotovili te dni, ko smo z najmerodaj-nejše strani našega gledališča slišali, da je naš »Veseli teater« živ in zdrav in da se bo v kratkem predstavil trboveljskemu občinstvu. — Te novice smo bili veseli! Želimo našemu zabavnemu teatru dolgo življenje, zdravje in — uspeh! * Na zasedanju novega okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah so delegati iz gorske, kmečke vasi Čeče poročal, da je tjakaj prišlo blago, ki ga vaščani ne morejo rabiti, med drugim večje množine masti za mazanje parke-tov! — Pet let šole in izkušenj je že za nami, pa še vedno delamo nerodnosti -. - * K filmski predstavi »Rigoletto« v Trbovljah je prinesla skupina mladih fantičev steklenico žganja s seboj, ki so ga kar med predstavo popoli, nato pa pričeli delati v dvorani nemir. — Kako so bili drugi gledalci filma početja teh fantov veseli, si lahko mislite. * Kadilci v zgornjih Trbovljah so bili zadnjo nedeljo in ponedeljek slabe volje. Ostali so brez cigaret... * Iz poročila predsednika na zadnjem občnem zboru Planinskega društva Trbovlje: «... z vztrajnim delom se je naš alpinistični odsek uvrstil med najboljše v Sloveniji ter dosegel tudi prvo nagrado, na žalost pa ta obljuba ni bilo uresničena ln je ostala napisana samo v zapisniku posvetovanja...« PREKLIC. Preklicujem neresnične vesti, ki sem jih govorila o tovarišu Skobetu Ivanu. Dobršek Marija, Trbovlje-Loke 283, Preklic Preklicujem Izgubljeno sindikalno izkaznico na ime Žnideršič Justi, Trbovlje - Loke 377. RAZGLAS Izgubila sem srebrno zapestno uro na poti iz šiviljske zadruge do trgovine Požun- Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na ured- Vse sile za predčasno izvršitev prve petletke OKRAJNI SINDIKALNI 5\?ET TRBOVLJE čestita «s* o ELAVSKO NAMEŠČENSKA IPOTIROŠNlilKA ZADRUGA njo socializma, za lepšo bodočnost delovnega ljudstva Elektrifikacija in industrializacija je cilj naše izgradnje socializma ELEKTRARNA TRBOVLJE želi delovnemu kolektivu in vsem ostalim srečno iti ascscferol/tte NOVO LETO 1951 Bitka za večjo storilnost dela naj postane last celotnega kolektiva naše steklarne llprera Stetclarne HRASTNIK čestita delovnemu kolektivu k predčasnemu doseganju planskih nalog v letu 1950 in želi srečno in veselo novo leto 10 3 1 Vsak član kolektiva udarnik v letu 1951. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje. ŠTUDIJSKA Knjižnica V CfcLJU