Leto m.
▼ Celji, dnO 25. julja L 1803.
Štev. 18.
DOMOVINA
t , 16 In dan vsakega meseca - ll|lll naj ae isvolijo poUljstl aradniMvu in rtcer frankiraso. - litipM se «• vračajo. - Za I
vsakokrat po 10 kr. od gannon.i-vr.te Telja aa celo loto i gld.. aa pol MU 1 gld aa flot rt leta 40 kr. linlilil naj a* potil ja: I
Ljutomer, .Ine 22 junija 1HWS.
Na nas ljutomerske Sloven<-e leti zdaj nem čurska toča. St<-er je zel-'. <lel>ela. pa dobro, <la je is papirja Škode tedaj ne I ki nar«lila mnogo. Ijini »o naši častiti gospodje netnškutarji z velikim trnil>>m »krpali prošnjo za nemško šolo in sn ob enem prosili. <la hi deželni šolski svet iz š>.lal trg Ljutomer. Potom l.i iicli naši nssprot niki svoj posebni krajni šolski svet in bi lahko učitelj«* nastavljali, kakor bi se jim zdelo. To stvar je poslane.- g. dr. Kokotinek spravil zadnjič v deželnem zboru na dnevni red in se bridko pritožil. da ljutomerski nemškutarji zastonj prosijo pri deželnem šolskem svetu in da tA noče nsli-šati njihove prošnje. Za njim sta se oglasila slovenska poslanca gg. Robič in dr. Dečko ter sta razjasnila, kako prav za prav pri nas stojijo razmere. Bodi njima zato najiskrenejla zahvala! Ogla sil ps se je todi sam namestnik gospod baron Kftbeck ter izrekel, da po postavi izšolanje ni mogoče. S tem je pač jasno novedano. da sta krajni in okrajni šolski svet, ki s'a po ogromni večini slovenska, postopala popolnoma pravilno. S tem pa je tudi jasno povedano, da nemčurji zahtevajo nekaj, česar se jim po postavi dovoliti ne more in tudi ne sme. Ali je mogel deželni namestnik drugače govoriti? On je poklican na prvem mestu od presvitlega cesarja, da čuva vestno na to, da se postava natančno izpolnjuje in nikjer ne krši. A naši nemčurji so gluhi in slepi za pravico. Kakor zdivjana zverina so se vsuli proti deželnemu namestniku ter kričijo in javčejo. da jim --elo vlada dela krivico. Tako so bili predrzni, da so celo zasuknili deželnega namestnika besede, katere jim je govoril, ko so
trije hodili k njemu prosit. Tu je jasna vsa gnji k.I« naših nemčurjev Ile/.olnega namestnika ne moremo prištevati po njeg.vein osebnem mišljenju med pristaše naše slovenske stranke. V tej zadevi je v resnici postopal kot nepristranski uradnik, kot pravi namestnik. In ker je pravično postopal, samo zaradi tega napadajo g* nemčurji na nesramen način. Tak« postopanj* nemčnrjev ni več predrzno, marveč gnusno in ne*rsmno. Naj Iti se visoki vladi vendar enkrat odprle oči. da vidi brezznačajno nemčuntvo v goli podobi.
Nemčurska toča vsula se je t tuli na deželnega šolskega nadzornika dr. Jarca. Tudi ta mož po svojem mišljenji ni nikakor Slovenec Kakor se vidi i/, njegovih dtjsnj je strog in naUr^en uradnik, kateremu je -.»stava in pravi«-a čez vse. Zaradi tega zagnala se je tudi nanj druhal na prav robat in surov način ter ga ovadile in črnf. kakor da bi bil nsjliolj zagrizen nasprotnik Nemcev.
Iz vseg t toga se natančno vidi. da nemčur-jem ni za izpolnjevanje postave, ki zahteva za vse popolnoma jednake pravice. Nemčotjen: gre samo za oblast in gospodarstvo, če tudi so v taki neznatni manjšini, kakor v Ljutomeru.
Dne 21. tnaja je imel hujskajoči .šulferajn" svoj občni zlior v Toplicah na Češkem. Tudi tam so vzdihovali, da ima Ljutomer 600 nemških prebivalcev in tU nemških šolskih otrrtk. Petsto nemških prebivalcev v Ljutomeru! Saj radi verjamemo. da jih imajo toliko napisanih, a koliko je pravih Nemcev? Poelane«- g. Kobič je resnico povedal. ko je rekel v deželnem zl>oru. da so v Ljutomeru štiri nemške rodbine. Ako ne verjamete. prav radi vam postrežemo z vsemi imeni. In potem «4 nemških šolskih otrrtk Samo vpra-
I Saj te c. kr. poftta:ja Franca Mavriča. na kaki način jih je nalovil in potem vas lio sram, da 1 bi le dalje o tem govorili Sicer pa mislimo, da je res pri nas «>4 nemških šolskih otrok, sko namreč vse tiste prištejemo, ki se le namenijo I v teku bodočih fiO let naroditi Pri tem zboro-! vanju se je tudi kvssilo. daje štirirszredna javna ; šola čisto slovenska in dn se nemAki jezik na j /gornjih dveh razredih uči samo na videz. To je I res nesramna laž. naj se nam pa dokaže resnica, če je mogoče. Kolikor je nam znano poučuje se na Itirirazredni ljudski šoli netnški jezik ie od drugega šolskega leta. torej v drugem, tretjem in v četrtem leta — Govorilo se je. da je nemški .šulferajn' vzel zadevo v svoje roke. i izšola trg Ljutomer. Torej ima ven« .šulferajn* najimenitnejši posel. Naši nemčurji pa sami pravijo, da ž njim nočejo nobenega posla imeti. Torej so tudi v tej zadevi lagali, ker so videli, da je razburjenost proti temu društva v našem prebivalstvu velikanska. Prejšnji na! okrajni glavar baron Hac Nevin je bil vssj toliko odkritosrčen. da je pripoznal. da je nemški .luferajn" prajzovskega rt da in dn o njem noče ničesnr vedeti. Zdaj pa. ko imamo Henrika grofa Attemaa, je nemški .šulferajn* prevzel voditeljstvo naših nemčurjev. — Nazadnje se je pri gori imenovanem zborovanju tudi govoričilo, da .šulferajn' v tej ljutomerski zsdevi ne bo opešal, čeravno ne najde pri deželnem šolskem a vetu podpore. Tu imaifo zopet napad na deželnega namestnika, ki je predsednik imenovanemu šolskemu svetu.
Brezmerno. predrzno in nesramno je postopanje nemčuijev. ako se jim takoj vse ne dovoli, česar zahtevajo in ako bi tudi bilo krivično in protipostavno. Čisto taki so naši nasprotniki v
LISTEK.
Šolska obiskava v Črni Gori.
Vršil jo in popisal Milan Koatič, glavni na-lxornik.
K. pomozi Bog! dragi čitatelji in mile moje čitatelji.-e!
Recite mi pravo: Komu ni ljulio slišati o Črni Gori? Ali mar nismo polni navdušenosti, kedar samo čnjemo to ime. za katero je privezana cela vrsta lepih spominov iz naše krvave p« o vestnice?
Ali, minila je doba oduševljenosti: potrebno je. da pogledamo uašo i prešlost i sedanjost i bodočnost trezno in vestno. Ni treba, ila v oduševljenosti ne vidimo dalje od n-ma. ali da vlačimo jeden drugega za ne«' Z*to vas hočem povesti s seboj, da vidite za sedaj nekaj od» me flore; da vidite nekoliko Sol. učiteljev, učencev in kr:ij-v črnogorskih, in da se pobliže seznanite z njimi.
Za sedaj vam hočem prip-.vedov.iti Kak" je glavni črnogorski šolski nadzornik obiskal nekoliko črnogorskih Sol leta 1H7I.
Bilo poletje. Vreme toplo. Vesel«. je pojahati dobrega konjiča. —
Pred večer je stala množica ljudij na ce-tinj*k>-m trgu poleg studenca.
Vsi so gologlavi. drle v rokah črne kapice j z rdečim poljem, izvezenim z zlatom. — Po tem spoznaš, ila v tej gruči ljudij mora I .iti tudi Gospodar črne Gore.
Takšen je običaj v Črni Gori. <!a Črnogorci j tudi na polju stoje gologlavi pred svojim Gospo-d;irjem. pa, ko bi zlior trajal tudi več ur — ob viharnem vremenu.
K tej množici je šel šolski nadzornik in se približal Gospodarju: kajti to je lega v črni Gori. da pristopiš h Gospodarju, kjer ga srečaš, da mu poljubiš roko. pa da ga tam ali vprašaš ali poprosiš česa. ako ti je potrebno
.Pomagaj Bog. Gospodam'" reče nadzornik i poljubi vši nu roko.
.Bobra ti sreča. Milane* A kaj dobrega-*
.Iiad bi. Gospodar, obiskal nekoliko šol I črnogorskih, da vidim. kak-, napredujejo; kako delajo učitelji, in kako so se pobrigali predstojniki 1 in krajni Šolski nadgledniki za šole in za učitelje; pri sem hotel oglasiti se vam. da pojdem."
.K. pa lepo' To mi je ljulio. da se brigaš tako za šole. pa mi b-sleS naznanil kak" si je našel Le pojdi, prosto ti' čuj. pop llija (senator črnogorski'. nar»'i. da mu se da državni konj za jaluuije in dečko da pojile pri k- nju in da mu ponese robe. kar mn treba. — A imaš li
.linam. Gospodar, »ne s katerimi nabavljam knjige in • s*ale potrebe za šolo.*
.E le vzemi, kolikor ti treba, pa bodel pozneje podal senatu račun, na kaj si kaj potrošil.'
.Z Bogom. Gospodar! reče nadzornik in mu poljubi roko".
.Srečno hodi!* —
V jutra ob zori je stal oseJIsn sivec pred stanovališčem nadzoraikovim in dečko, ki pojde ž njim.
.Si pa zgodaj?"
.Sem. gospod."
.Vzemi to Skrinjico pa jo nesi."
Dečko vzame usnjeno torbo in jo natakne na cev od čibuka (Inlei. Nadzornik zajaSe shrca pa hajd proti Rjeki.
Od Cetinja do Rjeke Crnojevica. mesteca, je kaki dve in pol ure hoda.
Cetinje stoji na ravnini, kakih 1300 čevljev nad morjem; pa zato je vendar kakor v kotlu, in obkoljeno je s povišjimi kamenitimi gorami, katere so le tu in tam obrasle s hosto.
Od mesta — prestolnice — Cetinja pride se za kake pol minute do meje katunskega in rješkega okrožja. Od ondod ti je diven prizor preti očmi
Na enkiat agU-.laš ček- planine arbnnaške in l.er<*govinske.
I "red teboj se razprostira podolgasto Ska-dersko Blato (jezero na katerem se v daljini Mi Skader. nek lanja prestolnica Jurija Kastriota
akoro krog in krog od Slovencev. Ker tudi pod radgonsko aodnijo precej Slovencev spada, zato je čiato naravno, da ae je pripetilo, da ate dve alovenaki atranki prišli prod sodnijo a alovenakima vlogama. Sodnija ae nad tem ni apotikala. pač pa .purgarji" v olrfinskem odl>oru, katere bi to nič brigati ne imelo Vendar so pri seji svoj glas aloveano povzdignili in med avet zatrobili: to ne gre. to ne gre, naša nemška čaat tega ne dopušča. — Mestni očetje! Zakaj pa od Slovencev denar jemljete, kedar pridejo v vale Itacune in gostil-niče?! Zakaj pa vi takrat le sami a slovenskim kmetom slovensko govorite?!
(Pravi nemški Windmacberi je poslanec skupine (Slov. Bistrica Slov. Gradec i. t. d.) spodnje-itajerskih mest dr. Starkel v Gradci. čegar oče je uradnik pri hranilnici slovenakega okrajnega /a'topa v Slovenski Bistrici. Ta mol menda nima v svoji pisarni nič dela To sodimo iz tega. ker govori pri vaeh shodili graških Naj se zberejo čevljarji ali kateri koli rokodelci, povsodi on rainistrira. Toda nad tem se ne bi spotikali, ko bi le naa Slovence pustil na miru Ne davno naa v praškem .Tagblattu" na kij kliče, napei.jajoč se. kakor žaba v basni Na vsa usta vabi namreč uč.telje. Solake nad žitnike in svetovalce, ki so njegovih veliko nemških nazorov iče aploli mol kaj aomiSljenikov ima i. naj mu naznanjajo, vse krivice, ki se gode nemščini na a|>odnjem štajerskem. Kaj li misli ta go*podtf? Skoro gotovo ne pozna ne basni .o \\>lku in jagnjetu* in še maraikaj ne. najmanj pa naših razmer.
Drage slovenske novice.
(C kr. d stalnim predsednikom sn Kranjsko i imenovan je g. baron Hein, ki je bil do j sedaj samo voditelj deželne vlade v Ljubljani. !
i Slovenske posojilnico L 1892 > Savinjska I
posojilnca v Žalci je priobčila računski sklep I za svoje 12. upravno leto. Iz njega posnamemo. I da je imela lani 87409« gld. prometa 2123 gld. čistega dobička in v obeh rezervnih fondih 10503 gld. Trdni zavod to! Posoj Inica v Djekšah na Koroškem je izdala račun za svoje 4. upravno leto. Prometa je imela 7.">98H gld.. čistega dobička 292 gld, v rezervnem fondu ima pa 687 gld. — Posojilnica v Kamniku je imela v svojem 2. upravnem letu 139768 gld. prometa. 854 gld. čistega dobička in je v rezervni fond založila 522 gld. — Došel nam je le račun od dveh čisto novih posojilnic na Koroškem, ki ate lani še le dobrega pol leta uradovali. Posojilnica v Preva-ljah je to. ki je imela v tem kratkem času že 37733 gld. promets. 12 gld. dobička in 231 gld. v zadružnem zakladu, in posojilnica v Št Janžu v Rotni dolini. Ta pa je imela 35340 gld. prometa 9 gld. dobička in 120 gld. zaklada Dober začetek!
(Družbi sv. Cirila in Mstoda) je poslala
blagorodna g. Ana Lenarčičeva, prvomestnica ženske podružnice na Vrhniki. 152 gld., — 52 gld namreč nabranih o avatbi gospodov dr. J. Marolta in Fr. Župneka v Verdu pri Vrhniki in 100 gld. pa pokroviteljine g. dr. J. Marolta — Po g. drd med. Krušiči, prvomestaiku grsške akademične podružnice amo prejeli za društveno 1. 1892 101 gld. udnine. kar je gotovo zdaten dar na domovinaki trt venik. ker udje pač niso vaelej v najaijajnejih gmotnih razmerah. — Odzvavti ae poalanici, a katero smo lansko leto povabili vaa druitva v krog pokroviteljev naše drutbe, postala je pokroviteljica .Narodna tiskarna* v Ljubljani z zneskom 200 kron. — Prvomestnica Cerk-nilko-Planinske tenske podružnice, bi. g. Matilda Sebenikarjeva, je poslala 50 gld. kot čisti dohodek veselice, ki jo je priredila v prid družbi 9. apr. al. čitalnica v Planini. — Po g Ivanu Hribarji smo prejeli 45 gld. kroninega daru vrlih koroških doinoljul>ov: darovali ao pa preč. g. Henrik Angerer. dekan v Št I*nartu v Labodski dolini, č. g. Fr. linrjer. kapelan v Dobrii vasi. C. g. Jožef Fugger. župnijski upravitelj v Medgorjah. povodom papeževe slavnosti in Neimenovanec iz Železne Kaplje po 20 kron. č. g. Simon Čemer, tupnik na Zihpoljah. pa Id kron. — V št. Rupertu na Dolenjskem umrli trgovec, g. Martin Jurčič je v oporoki volil družiti 2» gkl. Blagajnik |>odrutnice v Pod-
gradu v Istri. g. Josip Volk. je poslal 15 gld. ki so jih zložili .Antje*. g. učitelj Alojzij Novak pa 14 gld.. nabranih o svatbi g. Fr Šinkovca, trgovca in posestnika v Idriji V gostilni pri g Kolenini v Ljubljani »o darovali dosedaj za družbo .prvo krono*, g. Kolenina in gospa 2 kroni, g. Mflller 2 kroni, po jedno krono pa gospa M Knnc. gdč. Leopoldina Križaj, gg. Janko Celnik. dr. Fnrlan. Ferlič, FOraager. Jenič. Kastellc. Kmet. Kolenc. Kolmelj, Kozlev-čar, Kraigher. A Krapi. M Kune. Lapajne. Mally. Mulič. Platner. Rainer. dr. Schwei-ger in Fr. Stare. — Iz .Narodne tiakarne" amo prejeli 15 kron: 10 ao jih darovali gg. člani uredništva .Slov. Naroda*. 5 pa si. upravniško oaobje .Narodne tiakarne*. Dalje ao družbi še naklonili: Strelski klub .Sokola" pri za ključku streljanja :» gld. 2<i kr. v Barkovljal. umr.i g. Anton Stare je družbi volil 5 gld . g. M. Vuga od av. Lucije ob Soči 5 gld. ki ao jih zložili Mostarji o velikonočnem seinnji za pi-ruhe naši deci ob narodnih mejah; č. g. Jakob Pokoren, kot dar vesele družbe: tri narodne sestre iz Št Jaraeja na Dolenjskem 6 kron. č. g. Valentin Uernik. benelicijat na \rhpolji pri Moravčah. 3 gld. v imenu vesele družbe, g Matej Zadnikar. gostilničar pri .Sokolu" v ljub Ijani 2 gld. g. Jernej Bahovec. kqjigotržni komptoirist. I gld. HO kr. nabranih pri odhodu dveh prijateljev iz Ljubljane, g. Anton Brezov-nik. učitelj v Vojniku pri Celji I gld 30 kr. kot dar učiteljske drutbe in Neimenovanec I gld. — Požrtvovalnim darovalcem naj bo obilna zahvala i zavest, da a avojimi darovi pomagajo vzgajati našo nežno, raznarodovanju izpostavljeno mladino v verakem. dinastičnem in domovinakem duhu. — Darovatelji .prvih kron" naj imajo vedno več posnemalciv! Prijatelje po vaeh alovenakih pokrajinah pa prosimo, da nabirajo .prve krone" v svojih krogih; trud bo neznaten, a skupen vspeh gotovo velik.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(V Ljubljani) bodo vso ljudske šole spomin zmage Slovencev in Hrvatov nad Turkom pri Sisku pred 300 leti na dan sv. Ahacija, 22. t m. praznovali s petjem, godbo in deklamacijaini v prostorih nemške glasbene matice.
(V Idriji) se širi zopet m-varna hripa: ka-cih 100 ali več ljudi je obolelo.
(Notarjem v Ribnici) je imenovan g. J. Gruntar. notar v I.ogatci. notarjem v Trebnjem pa naš rojak. E. Orožen, štajerski rojak, g. F. Šorn, profesor v Ljubljani, je napravil doktorat filozofije.
(Na sv. Viiarjsi pelje prvi letošnji posebni vlak po župani ceni, dne 20. junija 11. iz Spod-ne-štajerskega skoz Ljubljano. Oni od Maribora skoz Celovec pelje pozneje. Več o tem se poizve pri potovalnem odboru v Ljubljani, Marijin trg št 1, kakor tudi v trgovini g. Drag. Hribaija v Celji.
lis BoManja) se nam poroča o mnogobrojno obiskanem občnem zboru ondotne kmetijske podružnice v nedeljo 4. t m. pod vodstvom vrlega načelnika, g. Ant. Planinca Raz.-n navadnih kmetov in kmetovalcev je bilo pričujoče tudi več odlične in izobražene gospode, ki so se vsi od kraja zanimali za govor g. nadučitelja Račiča o zelenem cepljenji trt V Boštanju se sploh pre-oej stori za vpeljavo nove vinoreje. Tako je g Drmelj že v dva vinograda zasadil veliko ame-rikanskih trt. G. župnik Lavrenčič je isto storil v enem vinogradu. — Za zastopnika pri občnem zboru glavne družbe je bil voljen g. A. Račič.
(T Št Jerneji. na Dolenjskem bodo napravili s pomočjo dežele in krajske hranilnice velik dvor s tekališčem za trebuta. da se bodo na prostem gibala in skakala in tako v nogah k rep čala Dobili so od obeh strani 2000 gld. podpore.
(Novo šolsko klop) je izumil g. učitelj Fl. Rozman, voditelj aolarsko delamo v Krškem. Strokovnjaki hvalijo praktično iznajdbo
(Poksrla vsai Kot prvi odgovor na prepoved izleta ljubljanskih .Sokolov* smo osnovali slovensko pevsko drultvo .tiorotan" v šmihelu. katero je tudi pri prihodnjem zborovanju v Dolterli vasi dne II. junija t. I. sodelovalo
(Sv Msdarda dan . 8. t. m je bilo lepo vreme. Po starem kmetijskem prerokovanji biti bi morahi 10 dni lepo vreme, kar |* letne ni istina
iTečaj* aa sslsno cepljenje. ameriških tri v Krškem 8. in ». t. m seje pod vodstvom ravnatelja R Dolenci udeležilo čez 40 vinorejcev. od katerih so nekoji precej daleč prilli, in več učencev krtke in urinske šol«-. K tečaju je prišel tudi detelni odbornik, g dr. Joa. Vošnjak.
(Triaiks volitve i so i/.pale zopet jako neugodno za avstrijsko stranko Izvoljeni so bili v treh raz.i-*dih z veliko večino progresov« i ali li beralni LrJtoni. katerim je do Avstrije jako malo; le v enem razredu, kjer uradniki volijo, je z ve likim trudom prodrla konserativna stranka V okolici so seveda Slovenci bili voljeni.
(Trtniks voUtvai Dne 12. t. ra so se vr šile volitve v tržaški okolici. Slovenska stranka je zmagala v petih krajih in bo torej imela v obč. svetu jednega poslanca več nego doslej.
(T Cerknem na OorUksmi je nova hranil niča in posojilnica z neomejenim poroštvom pričels svoje delovsnje dne 4. junija Hranilne vloge obrestqje s 4' ,. posojuje pa po 6' , in po 0 o«l sto na leto.
Drage avstrijske novica.
(Is JalapsCij i to j«, iz <*l«.kov teh skup ščin. ki so razpravljali proinčni za Irsloče leto. čule ao so samo pohval- M-nistri so hvalili dobro razmere, v katerih tivi Avstrja nasproti svojim soae«iom. s katerimi ona tudi lepo ravna. Hvalil je tudi skupni blagajniški minister Bosno in Hercegovino, katero ima na skrbi. Poslanci pa so ministrom kadili. I« v ogerskih delegacijah je madjaronski Hrvat v lastno skledo pljuval in grajal neviadno hrvatsko stranko na tak način, da je bilo grdo, ko ao vendar pravi Hrvatje bili od nekdaj boljši patrijotje. kakor vsi madjaroni z. Madjari vred.
(Črnogorski knez Hihita > je bil s prestolonaslednikom na Dtjnaji Cesar obiskal je kneza v hotelu, koder je on stanoval in se dolgo pogo-varjal t njim. Zvečer sta bila knez in prestolonaslednik od našega cesarja k slovesnemu obedu povabljena Tudi to ni brez pomena
(Na Daaajii se raznih ver stariši in gosposke prepirajo s tem. kako naj otroci preti šolo molijo in kdaj je otrokom dovoljeno, da ne bi se udeleževali procesije na dan sv. Rešnjega telesa. Na Dunaji je krit, ker so po lolah mešani katoliški otroci todi z judovskimi in protestantov-skimi, in ker so tudi učitelji sami različnih ve-roizpovedanj.
(Na Duaajil je najstarejša žena 102 let stara, te dni je praznovala rojstni d »n. Kapljica dol .roga vinčka jo pridrži pri ndravji in le dokaj dobri volji.
(V Brnu. so imeli Staročehi velik shod. na katerem so se o složnem postopanji posvetovali.
Ogled po iirokem svetu.
(Nsmiki časnikarji, so že ztčeli Avstrijo napadati, ker se naše tazmere nasproti Rusiji zboljlujejo. Tudi prijatelj naših iredentovcev v Rimu ae je že oglasil, da mu to ni po volji. A naš cesar ne l»ode takih kričačsv poslušal.
(Dogovorjeno hojo za atavoi med Beroli-nom in Dunajem ao bili pre«l 10 dnevi dokončali. Xajl)o|jSi pešec je prišel to dolgo pot v 7 dneh Hodil je vsled dogovora le od 4. ure zjutraj do 9. zvečer. Počivati je sine! le opolu.lne l uro.
(▼ Ksdaaja) na Danskem ae je pripetil redek. obžalovanja vreden aluSaj. d* je učiteljica 14 letnega šolarja ubila
(K svetovni raastavi v Ckisago) se podajajo tudi iz Evrope. V reda» je res. to največje človeško .mravljišče" pogledati. Stroški za potovanje se dajo le gled«1 vožnji- naprej preračuniti. stroški za jed. pijačo in stan pa ne. — Zato si treba mošnjo dokaj gkil>oko z novci napolniti. Za september se prirejajo velikanski sho«li vseh narodov, todi od Slovencev v Ameriki, na kate rib ae bode govorilo v vaeh j -zikih sveta
Dopisi
Is Tskaijsv. Potoval s<»m čez prijazen hribček, ki se p •iagoma vzd.gnje pri av Štefanu začenši ter je vrhu kronan s prelep«, cerkvico sv. Ane. .katera tiho zre v doliski mir" T«>«la