^ , v Gorici, y petalfe 15. oktobra 1869 m Tr»wik« It 177. I. mJiIt. (•■• ' •krhi t-4i M.ru^tj^. lUls). Fniiatji M M |MII* Tnktrii« «M»«iU liti v MaltuMkm julk«. rtafc •« >■ vuki ulln* vrata* ■•14., £« M (MMiU HBI enkrat as- , tiaaa,£« Jvakrst, 8 •♦IJ., U Uikrsl, II ».».».- f«»rk leja I« vaak krmi M a. sa itampalj. DOMOVINA. TEČAJ III. f^i-i 6om smo vAratrlJI? Davno io ni bilo Uko£m ilvera p* vaiatfrca (ribanja po Avstriji, lo jo, po iaaniklfa avstrijskih, lo *daj. Nekaj ho lomu zsnimivemu gibanj« vzrok volitve na Češkem in zmaga čeških deklarantov, jrtkaj ministrant v o samo, po kterega telji jo priilo r mnogih de-Čelnih zborih ns dnevni red vprašanje : Direktne volit da, oii ***}? Tega vprašanja ao se tinti zbori, kjer I-snsjo večino Nemei, s obema roksms poprijeti, pa ne, da bi ga onravnavali iu reševali, kakor |e menilo ini-nisterstvo. Bil je, namreč, uamen pri ministorstvu hrt ko ne ts: s) Deželni zbori se morajo, pripraviti Ae ob tisto veljave, ki jo imajo zarsd tega, da so oni, ki lz-sred sebe pošiljajo poslance v državni ftbor na Dunaj; b) drtavni zbor mora postati neodvisen oddeteluih zborov. Državni zbor namreč nektere deiele (Slovane in Tiroljee) mrzi. Bati se jo tedaj vsak hip, da ne bi prišlo dotičnim detclnim zborom na misel, danas sli jutre svoje poslance s Dunaja nazaj poklicati. (Oesko in Moravsko te tako nimata prav zs pltv svetfih, to ie, lakih poslancev v drtavtletn »boru, da bi pravo večino dežele zastopali, ampak drtavni poslsnoi is Praškega in Brnskega zbora so le i*Voljenei o nrvih volitvah ta detel na zbora %anetmi narejenih ('večidel nemških) on-datnjih večin.) V (Jališkeni zborn, kakor smo vposled-njem listu razligali, reči zdaj tako Stoji, da ni gotovo, sli se ue morda prekliče tisti zborov sklep od onega leta, po kterem hodijo gališki poslanci tja Dunaj. In ko bi se to zgodilo, kdo ve, sli bi hoteli iti potlo tirolski in slovenski po« lan d še v Beč? Ce pa večiua detelnih zborov drlavaemn zborn poslance odreče, ae more manj-šiaa poslanike sbomiee na DmatH mtr kaj sklepati, ni d zborovati; drtavnoga zbors v sedanji podobi bi bilo konec. To jc miniaterstvo previdelo, zato bi hotelo rado, da bi so volilni red za drtavni zbor tako prenare-dil, da bi se drtavnomn zborn za gotovo poslkncev nijč-' dar ne manjkalo, m da bi bil neodvisen od dobre vc-^je ali kujanja detelnih zborov. — Da "bodo nemški dež. abori direktnih volitev, kot llberalnejših, veseli, lo seje lahko tč naprej vedelo, ali da so bode o priliki direktnih volitev še dajje in globokejo segalo, tega niso menda ojstri nstavoverneži pričakovali. Pretresaj očim vprašanje zastran direktnih volitev, so se molile poslancem nemških zborov misli, ki se morajo miniaterstvo prav čudne zdeti. V vsakem zboru skor se zahteva (razun direktnih volitevj kaj druzega, ali vse skopaj meri povsod na to, da nsj bi so decemberna ustava od L 1867, ki je bila še do včeraj sosebno Nemcem neraztaljiv malik, pregledala in popravila. Tfl Be tirja pomnolenje poslancev v zbornici poBlancev, tam ni tndi gospojska zbornica nič kaj po volji. V tem pa, kako naj bi se viša zbornica prenarodila, se zopet mnenja v raznih zbo-_ rib ne vjetnajo : ta zahteva, naj bi se sostavila iz poslancev detelnih zborov, nekako kakor je zdaj spodnja zbornica; drugi jo hoče pa drugače preatrojiti. Z eno besedo, reči, kakor so, niso po volji nikomur. Res, da kar razni zbori zdaj sklenejo, je le golo njih mnenju, in ne vete nikogar; važno Je pa vendar le to mnenje in tudi že samo mnenje manjšin ali eel6 possmnih ko-lovodjev nemških' strsnk, ker kaže, da ae tudi v nemških krogih če dalje bolj utrjnje preverjene, da ni vse zlato, kar se je poslednji 2 leti nliščalo. Tako se godi v nemških, dosibmal tutavovernih zborih in krogih. Se važnejši pa* je prevrat občnega mnenja vsied zmage narodnjakov na Češkem, to je, zmage v državno-pravne oppoeicije kakor ji dojo. (Konec prih.) *) Uo »»daj, kak ar je inaoo, ao valili m kmfitk vai tiali, ki i- m^Jo pravico voliti, narpred nt-koliko mol — laupaik^r ia li lo Ia ao volili potla ia vaak okraj dva potlanra v delti/ti rkor. Trgi in racat* Izhaja vsak pelek. v«ij» po peih peiiljaaa aa cela, Ia 3 g*l4., aa |»| Ula 1 («14. M ..hi žel rt lela HO a. Kdmr mm po-*p> pt>-Uljm. pla/a aa aeU lata aaaaa Z r. SO a., aa tf* I. I g. SO a.. SS iieUl K Tts. Narajilaa piaaii ia raklaaaaoljc as) ae f«M)«J» 'rtiaillva. faaamai liali ae praiajaja v Uarioi r kaktaraiei K. S<.k.r»),»i Travni-ha pu liaMar. l>o>.oliki zbor OoriAlki. IV. seja 12. okt. ♦) oh 5. «. pp I»rlčnJočib, razen prvzv. ku. nadškofa (ki no hodijo k sejam) in g. Polaja, vneli IH poslauccv. Vladin lkomisar, g. har. Pino, izroči dvoje v ladi ni h predlogov, namreč načrta pontav zastran varstva poljedelstvu koristnih liAev, in obvarovanja |MilJa zojicr poAkod ho po gosenicah, hroAčih (kchiili) in drugih škodljivih tutkih. Ih-. Tonkli vpraAa, sli jo doAla te tudi slovanska prestava teh postav. VI. komisar odgovori, da mu jn vin. nsmeMlništvo tat ril oo ohočslo, tla pride slov prevod v kisikom Deželni glavar naznani (i peticij, ki so ne izročile odseku -/.n pol., ter prestopi n:i dnevni red, na k turom )o hilu kol I. predmet: Zadnjo hranje načrts postave zadc-vsjoče prounrejmijo fl. »2 postavo zsatrsn folskegc nadzorstva (dloj poslednji list „ Dom. 44 ) C II. Imelo hc jo hrali in razpravljsli sporočilo do-telncga odbora o volitvi enega |H>idauca za mesto (lo-rieo, ali, namesti lega, naznani glavar, da jc došln od izvoljenca g Vilh. vit. Ititterja nismo, v kteicui pravi, da, ker s« sliši, da mnogi volilci trdijo, tla so bile o volitvi neke nepravilnosti, ne hi ino£el poslaustva sprejeti, tudi ko hi zlmr volitev odobril.' (Kolikor se je dalo privatno pozvedeli, bila jc večina zoper potrjenje iz volitve. Vr.) III. Sporočilo odseka za vladine predloge o načrtu postave zaatran zamenjave zemljišč, to je, zastran organov (gosposk), kteri bi imeli razsojati, ali se po zameni zemljišč di doseči zboljšanje gospodarstva do-tičnili posestev. PoroČevavee odsekov, dr. Tonkli, na|M>vč t|><> italijanski), da bo bral poročilo in tiačrt postave poprej po slovenski in potem, ker vsi poslanci slovenskega jezika no umejo, po italijanaki, ter se ztlajci branja v iiapovodanem redu loti. Med bjpnjem ga ni nihče molil, nikdo mu kaj ogovarjal. fLo je pn vse prečilal, kar je precej dolgo trajalo; naznani glavar, kakor je navada, da jc na voljo dan splošni' razgovor 0 prebranem načrtu {Kisla v o. Ti prosi dr. Pajer za besedo ter začne -opazovali, da dr. Tonkli je imel poročati v imenu odseka za vladine predloge ; odsek pa da ga ni pooblastil, da naj bero poročilo po slovenski; v odseku da se je bralo samo italijansko poročilo, sa-ino to ds je odsek odobril ; če hoče dr. Tonkli po slovenski brati, ds je to lo njegovs reč, ki pa vsied notranjega opravitakega reda ne sme priti pred zbornico, čo no stori posl. Tonkli poprej dotičnega predloga V odseku ae je res—nadaljuje —govorilo o tem, da bi sc imelo v zboru tudi po slovenski poročati in se tudi slovenski tekst postav brati in potrjevati, ali sklenilo da bc ui o tem nič. Sicer pa da on nima nič zoper to zahlcvnnjc od slovenske strani, samo da je poprej treba določiti, kaj in kako, in k temu da je treba [loseb- »o volili paaeln pa naravno*! avaje delrlne poalaac«, Uko ludi veliki poarilniki in kupdijako - okrtnijaka aboniir.a. 1'oiIiiim za 4/iacm xlx>r na Dunaj i ao volili tlcLrlni abori tured tebe, pa ne po dres, kak ar bi aa poalannem poljululo, ampak pa ikuptnah (kunjak), n. pr. nai gariiki 1 bor voli dva paalamu laki* Ic : Yai aboraiki ae razdeli]« na dve kurijt. K prvi k arij i ao itejnjo poalanr.i velikega poaratva,- ku^bjake abemice iii mrnta (Ione, in li vai volijo earga poilanr.a * val drnn poalanei aktipaj (kmr^kib občin in trgov) ao 4ru|(a kurtja aH akupina in vol6 tudi enega driavnega poilanca. To voljenje ra drl. al>or Je uulirckltui Direktno (nej)oare4ajej volili ae pravi, kedar ie prvi volilrj rta krarlik, ali trkani in veliki poaratniki aararnoat ia dria>oi abor valijo. Tr lake direktne volitve mi pa zopel raali/ne. o volijo meata poaebi, veliki poanalmki, kmoljo il4. poaebi, rede ae Irno direktno vo\jri\fr po tkttptnah (inlrmtomkl latlop) Nar •rolioilnejie »oljrujr Je, f«i mi vo tilct brr» viarega ratimka na vaakih toliko tiaur. dui (paatavirno na &0 lini'.) enega poalanca v delelni ali irlavni abor volijo. Vr. •) Zarad aadrtkov Je bila ia v aaboto 9. t aa. napovedana .rja adloicna ia 17. I. n. 170 — ireirni^TV ' neg« nasveta, posebnega dogovora med zborniki. Do sedaj, skoz 8 let, se je vse v italijanskem jeuku,, obravnavalo, glofenciseje zdelo, da so bllf s tetn zadovoljni^ Če se hoče vpeljatikaj novega, treba pbeebnegi' sklepa. — To so glavni dr. Psjer-jevi razlogi. Prodno jiopišemo, kako se je pletla zanimiva ta debata dalje, naj povemo, kaj so je nni leden v odser ku za vladjne predloge godilo. Ko jo bilo končano pretresanjo načrta postave zastran zamenjave zemljišč, sproži za poročovavea Že od zučotka odmenjeni posl. dr. Tonkli nnsvel, da naj bi se, začenši z omenjeno postavo (prvo letošnjo, ki{jo imela priti na dnevni red), poročila in teksti poatav v zboru tudi pO slovenski brali. Podpiral je svoj nasvet sploh z razlogi v principu že obče zagotovljeno in priznane enakopravnosti jezikov. Posl. Ctrn* jo pridal dr. Tonkli-ovjm razlogom še drugo tehlno politiško vzroke, posnete a danušujega stanu reči v Avstriji: govoril Je ndkritvprčuo, na vsa usta. Ilokcl je, da miSlovoncismo sumim sebi dolžni zahtevati, kar je dr. T. nasvetovnl, tja gre za naš narodni obstoj, da smo prisiljeni, gledč na vse, kar vtegne priti, zsgotoviti si prihodnost. Da nismo do seda) tirjali vsega, kar nam je šlo. to nične dč,—:pravi—zdaj nam kaže tirjati no samo, da se nam v prinaijm naše pravico priznavajo, tem več, da «0 tudi djanski izpeljujejo. Posl. Maruš 16 je nasvetu dr. .Tonkli evetnu, sklicovaje sena njegove In Črnetove razlo- fje, pritrdil s nonruvkom, da naj bi su poročila no bra-a v obeh jezikih, ker jo provideti, da bo treba težavnega prestavljanja iu da so bodo vlekle obravnave vse preveč na dolgo. Italijanski udje odsoka, prodsedn. dr. Doliak, dr. Depcris ia dr. Pajer, so bili izprva nekako osumljeni, so pa prav mirno In spodobno odgovarjali. Edini so bili vsi 3 v tem le: Dosedanja navuda (praksis) govori zoper Tonkli ov nasvet. Mi priznavamo Vašo pravico in bilo je v zboru že prvo lota (18(51) sklenjeno, da smo vsak poslanca tndi po slovenski govoriti ; in res so se slovenski poslanci včasih to pravi' co posluževali, so interpellaclje v slovenskem jeziku stavili, Btcnografičiia sporočila so se prva leta prestavljala in so šo lahko tudi zdaj. S tem so Vašo pravice v zavetjo djano. Kar bc pa tiče djanske rabe slovenskega joz,ika med javnim obravnavanjem, je skor nemogoča. Na opombo Mahišič-vo, da saj prav za prav ne gre za drugo, nego za nekaj več časain truda na slovenski strani pa morda za kaj več stroškov, in da, kakor *e med letom v dež. odboru dola, tako naj bi^ «0 tudi v.zboru, jo odgovoril dr. Pajer, da v dež. odboru to že lahko gre, ker sc obravnujejo opravila, kakor in camcra carjtati« in lo bolj zaupljivo, ali v »boro da jo treba/mnogih formalnosti, zarad kterih bi nastalo po obravnavanji v dveh jezikih nepremagljive težave in žarijo. Nar močnejša trdnjava pa, v ktero so se laški odsekovoi vsak hip .umikali,' bila je ta, da odsek ni kompetenten, pritrditi Tonkli-cvemu nasvetu, da ne 1110-ro in ne sme prevzeti odgovornosti za-nj niti nasproti drugim luškim, poslancem, niti zboru nasproti. Od n\o-i: vensko strani se jc odgovarjalo, da ne gre za n$ novega, ampak le za rabo .že1 stare in priznane pravice,;, raba da se di ipsp, fačto _ (po djanji samem),, vpeljati, „ in da;n'i treba k.temu, ni predlogov, ni sklepov, k, ifa* •čemu privatnega,, zaupljivega pogovora zarad redi , med obravnavami.Bilo je v tem ozirn,rečeno,da ne,$ . bilo znabiti klabo, ko l?i bo ves zbor kot odsek konšu-j. tčjil ter to stvar,kar se nje formalne strani tiče, rešil, kajti v bistvo samo (v miritum) spuščati se niso hoteli slovenški odsekovci, po nikakem. H, koncu jO dr. Ton-kli .So enkrat zatrdil, da naj bo, kakor hoče, on pri- , nese tudi slpvensko poročilo in slovenski tekst postavo v zborovo sejo, in dr. Doliak je na to rekel, dn sc bo imelo to zi' iaitum. S tem se je razgovor o tci reči kppčal in .od /(istega dne so ni več o njej govorilo.,,V naslednji odsekovi seji je bral poročovaveo T. aamo itia-Ijanaki poročilo/o slovenskem se ni. na nobeni strani1 nič omenilo). Poslanca Črno ta ni bilo od poprejšnje sejo več v Gorici.) koliko v.pojasni(o debate v javni seji. Nadaljeval so je razgovor tako-le:. o » Dr. Doliak, kot odsekov predsednik, potrdi vse, kar' je govoril dr. Pajer. '""; ' ' Dr. Tonkli: Pravice, ki jo hočemo začeti rabiti nam no daja deželni zbor, dajajo nam jo osnovne dr-' žavne postave, tedaj nima zbor o tej stvari nič sklepati, in meni ni'.; treba nikakih predlogov v tem ozira stavili; Mt le naravnost tirjiuno, da se djanska raba na" lo jpihčvld Vpelj« (obe i I diritto venga meeso in prati-ca). V odseku je bila večina za moj nasvet in jaz sem imel pravico prinesti slovensko porpčilo v zbornico. Dalje se je sklica val T. na to, kar se je v odseku gO- VOrilO. . . . u iT-rji ^ri^rf • -t --'-'- Dr. Pafer (pojasnivši nektere reči, ki jib ni bil dr. T. po njegovem mnenji, prsv. rszumel) : Odsek ni niti postave slovenske, niti poročila obravnaval, niti zarad tega kaj sklenil. Česar ni odsek potrdil, tega ne sme prinesti poročevavec v odsekoveni imenu v zbor, in o tem se ue more glasovati. Dr. Tonkli: 8loven«k9 poročilo je g- predsednik odsekov podpisal; kar jo podpisano, smem brsti. Dr. Doliak: Podpisal sem, ker me je g. poročovaveo prosil; k o listati I seiu jo faktum (potrdil djansko stvar); s podpisom nisem mislil pooblastiti jioročeravca, ds uaj prinese slov. poročilo kot uradno v javno sojo. \Vinkler: Za priznanj o pravico da smsmo paJ jezik rabiti, trt ne gre: pravico Že imamo priznauo, kakor ju dr. Tonkli dokazal ; tč gre samo za praktično izpeljavo iu vpeljavo to pravice pri zborovih obravua-} vab; treba je lorej, da hc porazuinoino, kako so ipia ojiravilski red ustanovili, da ho obema deželnima jezikoma djanska enakopravnost v zborovih sejah zagotovljena. Pravično jo, da imamo tudi mi Slovenci svpj au-tentični lekst; potem nebo več treba, d* !>> nam vlada sluho prestavo t^pravljula. Jozuasvotpjcm torej: Izvoli naj so poseben odsek, ali pa naj se ves zbor v odsek spremeni, da se jiogovori zarad modslituti (kakovosti). praktično rabe. flov. jezika v zboru. Za zd^j, pa ijiaj, se obravnavanje postave odloži. . . Dr. Deperis 1 Jez se vjeinsm z WiukIcrjovim,ua-svctoni, toda s tem popravkom, da naj sc odloži samo obravnavanje. slovehskoga teksta, italijanski pa naj sc že danas obravnojn, . ',' WinkUr. Ne, obojo no mora odložiti, ker se morata oba teksta b .krstu obravnavati. .....,".. . , Oorjup (Winkler ia napačno razumevši) : Jez ne, morem pritrdili posl. Winkler-Ju, da,. potem ko bi au-tcnfiČcu slov. tekst imeli, no bi bilo treba, da bi vlada slovensko prestavo pošiljala; vlada inla.dolžnost,, ka^ kor laški, tako tudi slov. prevod vseh načrtov postav, pošiljati.:je pa zborova reč, kteri poslanih in tukaj' popravljenih tekstov sp iina za urijdpo veljavnega potrditi (autchtikitj>. i..' Vladin komisar razlaga nekaj zastran izvirnega teksta in prestav,vladiuih predlogov, ter pravda ni-' in a. vlada.^ič proti temu, Že zbor tndi' slovenski tpksf'. obravnu.jo. In uradno* potrdi. ,f. * , , }Vinkler odyrnc Gorjtipu, da on ui mislil tistih prestav,'. ki Jih pošilja vlada z nemškim 1*7,Virnikoin vred, Ktero so polagajo na zbornično mizo,, in ktcrc se potic v odsekih pretresajo in ' popravljene ali .nop6prayJjcne v javnih sejah ..odobril']«ojo, ampak tisto prestavo, Iti jo razglasi vlada po pofrjenji postavo, v dčžolnom zakoniku jn k|7pi bjli* .vselej ,taka, kakorfina bi, morala bith ,[ J Jfejrftm ftčijekJ svctovavcc pri .n^initerstvu ia'-. kiijičijstvo) priznava/ da imajpSIovenci'.pravico^zahtevati, da eč tUjdi njih tekst, pjadno obravnbje/ ali s pritvo; slovskega ,pta|iiča .je .nemogoč^ f,eči, da lp dva, teksta, bil ^u^oiiSna-.',Tp, dokazuje jt 'tem, jda;.k,ažo.,na .mcd-držšjvne pogod iie, v', ktcrjb' jo en sam tekaj, '(Irancoski); za uu(entičncjg;a spoznan'. Po njegovi.,misli ta re.č t6koj urediti, da 'j^f ^e enkratitaC.dr^i/criif 'p/t. slovenji f^kfct ^^au^ntienegsi p/iznavsl^ nn^.n^j(JlJb^ rl'u.'tit»J!ii,ui'gčdai faktično tako bilo; Čo zanj dež. zbot1 drugače sklene, nimam jez nič zoper to. .....— ---»•;.•.■ ■-' Doliak^G\od6 zenačenja (equij)araxione) jezikov razločujem jez jpratjno zcnačonje od djansJuga 'zebače-nja (di diritto' o di faitoj. Kar ipravno zadene, nihče no dvomi, da' imtfjo Slofefoi' pravico zahtevati gš »li, kar so tiče dianjskčga, Vgira ho mO dosedalija zborova ua-vada, vphajo šo inu voliko materijalne io formalne to - tave:' ~-----—u"—a-*—• - >'.....;.......-*"M -------' Glavar : Zdi *e mi/da amo zaili predaleč od predmeta, ki ga imamo oa dnevnem reda. Donem torčj na glasovubjo odloživni nasvet Winklcrjev. Dr. Deperia: Ne, p o p rej mol. — G&rjup: OWin-kldrjovem nasvetu moramo popred glasovali, ker zade • vft eelo utvar, v toni ko Doperisov lo polovioo. — De-' perii umakne lin tO avoj nasVčt. — Pa j en Pa tudi jez sem nekaj na« Veto val, daai naa veta ne prav sestavil. Moj nasvet je ta: Slovenski tekat postave se nima obravnavati, ker ičgu oprav ilaki rod no pripušča. Sicer 1 «a naj današnji sklep no hodu na Škodo teiuu, karTuu [li hoče. — Ponkli, kot poročevavec, prosi za zadnjo besedo. Didiitk: Ni treba zadnje besede, saj se nismo ruzgovarjali o predmetu aamom, ampak vso je Idlo lo zadeva, k i "ho jo po nakljUčbi v obravnavo vpletla. Veu-dar jlu poročevavec'še nek ter« rtiči ob kratkem pojas-nuje in šobi' nasprotne razloge prodgovornikov spodbija. Slednjič se jč prišlo do gluHovaiijii.' Winklerjev naavet je padel, kajti vstal aii zanj iitiboduu ljuliov iu iznied Slovencev lo B; fposl. Itozuiaii ni vstal). Zdaj pa Ao le ae nI vedelo kaj začeti. Poroči)vuveti ho jo zdelo prav, povzeti lilt obravnave thmj kjer ho mu jo bila po, vmesni dohuti utrgala, tor zuČue brutl nlooentki lekBt pOalJivo. Od laško strani se je temu vgovarjuln in tudi' na hIov. strani so nekteri sumi pri Subi dvomili, ali jo' puročovavčovo postopanje korrektno, »li ne. T6 bo uglasi Tonkli rekoč: Jez hoČum brutl po slovenski'. (loHpžidal tJe Vam jo prav, je prav, Če ne, odduui r« ji poročilo, ali od nvojo pravico ne odstopim. (S povz digiijouiiii' glasom) Pravico imamo; da ae jo nmnio do-nihmal potduževoii, to nas uo bruni, da jo začnemo ra- • biti zdaj. In mi jo moramtt in /interno rabiti) Htorito, kar hočete I • ■ r (Jlttvari Ker ni mogofc obravnavo nadaljevati, i nc morem drugače, ko sejo-.'uklonili. Seja jo konČ.iua I Vhu tu mikavna dehuta ju bila Hpodnlma in coh> brezstrastnn. Poslu&uvoev se jo proti ikonou Hej e zini raj voč nabiralo ter so ho hkuz iii Hkoz>dostojno, obnašali, niti komu pritrjevali, uiti grjtjo izrekali. Nurživejr razgovor mod poslanci ae je začel po seji v zbornici. — Poznojo so se zbrali na .glavarjevo povabilo (razen zadržanega g. dr. Doliuk a) vsi poHlunei v gostiIuiei „pri 3 kronali" in ac mod večerjo zaupljivo o •/enačenji jezikov pomenkovali. Nasledek jo bil, sc du jc izvolil odsek 4 poRlunccv (dr. Abrum, dr. Deperi«, tir. Pujer in dr. Tonkli) ter ho mu je naročilu, naj HOHlavi po dogovoru, ki ga jo (pri kronali)slišal, kake točke, kterim ostali poslanci v drugi zaupljivi seji pritrdijo. Odack se jc posvetoval v>sredo, intisti dan zvečer ob U '/* uri jc bil poriizumek (n'konkordutu, kakor mu v šali demo)- ' dognali.'Več o tem drugi pot. Za danas naj pristavimo < šo to, da josekcijtiki svetovavoc g. Deprclis pri i kro-. ; nab® tudi vprašanje znrad direktnih volitev sprožil.'Tu- i di od njih-prihodnjič. ^ - ' j I>rugi deželni v.borf. \ Kranjski. l)r. Rleiwois" je stavil 11. U m. v do-želuciu zboru nujni predlog: Slavni deželni zbor nuj po § 19. dež. reda preudju-ja o koristi iu o vjdjivu razglašenih aplošnih znkonos. in naredeb od 21. decembru 1H<>7 počenši, gledč našli dežele in našega naroda io nnj v tu namen voli odsek' 6 poslancev, kteri imajo u tem slavnem /.boru potrebno nasvete iu predlogu Rtaviti. Voljeni ho v tu fdflck: Dr. lilcivvciH, dr. Toman, Svetec, dr/- Razlag in dr. Zarnik. • Stajuriki. l^sliifcc Žnža jo bral II. t.'m: interpolacijo zarad zedinjene Slovenije. Pri debati o direktnih volitvah stu govorila Herman in dr. Vošujak. • Hermanu se jo proti koncu govora odvzela huuodu. Vladni komiHur je odgovoril ua to iiitorpcllucijo brž drugi dan. Kur hc tiče vpeljanju jezika v šolo in urudnije, sc sklicuje na žc v poprejšnjih Kossijah dana pojasnila ; kur jia zadeva združenje vseh Slovencev v eno kronovino du ne bo vlada k temu no le nit pripomaga-la, ampok ee dotitr.im prizadevati jim, kar se dd dolotno, vstavljala. — Tinti dan jo sprejel zbor gledč direktnih volitev to-le resolucijo: Sedanja aoslava državnega zbo ae ne vjema s pogoji ustavnega in parlamentarnega sistema fn je> v državno-pravnem oziru nevarna (bodeilk-lich) itd- -- Sicer pu «n direktne volitve ubvcljulo. po svetu. Avatrijsko-ogeraka država. Dunaj. Nuj imenitnejša novica jc ta, du pOjdo prcHvetli ccnar konec tega meneča po Donavi v Cari-grad, kjer ostane ft-fi dni, od ondot h fruneoHko cesu-noo v Jeruzalem iu putlc k odprtiji SucAkogu vodotoka (kanala) v Kgipt. To potovanje ho imelo brž ko no tudi politiško jmincinbo. novembru bo Nj. veličanstvo Žc npet doma. V Dalmaciji, v KoUirukem okraji (v Kukali), i}0 je vnel liuil pitni zarad rekrutovanja. Kotorei H« bili ponrej vojaščino prosti In le domača straža, Mizo tako, kakor popicd okoličani Tržaški. I'n novi vojni poHlmi pu bi Imeli poj>i?-ii. V Kožbnui, (>. oktobru. {Hlagoelooljenje nove cerkve). Dobro uro od indijanske moje v gorenjih llrdih je k u racij u Kožhanu. Imeli smo popred za 57(1 dni pre-majhiuo cerkvico (hv. Jurjn). Luni ft. julija smo položili torej temeljni kamen novi, reči cerkvi. Delo jo bilo izročeno-mojstroma Ant. Oirant-u in Alojziju Kotišhtii-lin-u Iz bližnjega Oividiida. Ne le dovršeno delo mitiio ju zdaj livuli, temuč vHakcinn, kdor k umu pride, izvb-denen ali ne izvedencu, jil zidanju všeč. — Žc tiKto sredo pojired jo naznanjala z vimikc line vihrajočn zuntn-vii, in vcso|6 pritrkovulijc in Hlrcljanjo v. možnurji sveču-nosi, ki je imela biti na rožcnkrnnčno nedeljo, !l t: m. Rlugoklovili ho novo vflžo prč. goap. fiijmoštcr k KVl-Škegu, Mih. Koršič; druzih gg duhovnov hc je bilb nh-hr.-tlo II, ki bo pomagali blngoHlnvIjnuju poveličevati. Iz Kviškcgu je bilo jirišlu tudi 15 pttvccv pod vodstVom ondašnjegu orgaiiiRtn, g. Jož. Kumar-ju, iu polbvfčtt godccv, kajti druga polovic.t je bila šla v Mcdnnri; kjer ho listi dan cnuku hvcčuiiohI obhajali, kakor pri UAh. Pač ponašali rc sme Kvifikn, du i mu take pevuke iu godbe-no moči! flovur g. fajmošlrov je bil svcčaiioati primer-jen: obravnaval jc rcsnico, da Rog v miših cerkvah hivu. — Veliko truda in denarju iiiik jo nova 'cctfkev Htnla, pa zdaj "ino pruv zadovoljni, du jo imamo. Rog daj, du bi hc blagoslov liožji iž nje veke iu veke razširjal čez našo HOHCHko! Kozjanski.. Iz Šebrolju (na (foriSkem GirkljanJtnm.) i), okt. - Žalosten večer je bil za iiur 4. f. m. Ruti ho nam je bilo, du bo zopet, kakor pred 10 leti, Hlnišcn požar v ho /gorenj o vas vpepelil; Hrena pa, da je dež kakor iz škalu lil, in du jc burju plamen od vasi odgunjiilii. Hvala tudi marljivim gaBivcrm, da so nu Hlni^ni grom Rtrelc, ki jc v hišo Janezu Reji en št. HO, vdnri-lu, hitro nu pomoč pritekli in ogenj zadušili, du ni dru-zega, ko hiša in klet zgorelo. — Kam h« ima revež zdaj obrniti, kajti še od poprejšnjih požarov ho mu ni-ho'runu zucolilc. — ZclO zelč preplušeni ho pri idih ljudje zurud ognju, zakuj v naši občini jc v 10 letih f» krut gorelo in 20 hiš z vsemi drugimi suhotumi pokončalo. •/. fstpaiija. Tomuj (o Sežanskem okra/i na Krasu.) Redko Ido-vcHiiost hiiio preteklo nedeljo, 10. dan tek. meseca oktobra, v Tomaj-i dožjveli. Častitljivi starček, župnik iu dukan, (Sastni korur, pod|iredHednik c. k. okraj o. šolske- gu svelovavslva, gosji. Anton Ukmar, so tisti dan petdesetletnico svojega duhovstva ali niaŠui&lva prazno-vali. Popisati to nenavadno svečanost, bi bilo trol»a bolj sprotnega peresa, kakor jo mojo, in gotovo kdo izmed čostitib gospodov, ki ho imeli z menoj vred Čast, da so bili od blagega zlatomušuika k temu godova^jn povabljeni, v kakem domačem časniku na dolgo iu široko vso popiše. Meni bodi dovoljeno, da v nafti ljubi -Domovini" vsaj ki^j malega ozuanim. Nu poti, ki v turovi drži, bil jo postavljen lo|M> zolono ozališuu ala-volok z napisom: ^'revtviienemu nadjnutirju Tmutjskih f tiranov nar »poitljivii pozdrav". Nad ujilli 80 vihralo narodne zastavo in zastavice, kakor tudi uu zvoniku iu uud farovžotu samim. Ob devetib zjutraj jo bilo doftlo vie obilo povubljenib gostov, duhovskih iu nedubovnib, ki ho Ijubeznjivoga zlatomašnika veselo pozdravljali; kar ho začne na enkrat nenavadno gibanje, iu šepeta nje. Kuj je neki bilo? Prevzvifteni škof Tržaški sumi ho . pri Ali ir. Trsta, mnogOzualužnoga gos|>oda s svojo pričtyočnoi»tjo počastil. Nu glaH, da so škof bližajo, vzdignejo ho z I atomu Ani k in vsi vie pričujoči mnogoštevilni gostje, ter grejo visokemu gostu do slavoloka nasproti, kjer so inilostljivi A kol iz kočije stopili, ter pel ined prazničnim zvonenjem vseli zvouirv in streljanjem z možnurji obdani otl uiož, ki so goreče bukljo nosili, do farovža prišli, J)tl tod pa, po kratkem oddabnenji, no H« vsi pričujoči duhovni v cerkveni opravi, v procesiji do cerkve podali; pred in za njimi drnfti povabljeni ter nešlovilno ljudstva, ki Je bilo iz vseli bližnjih in tudi oddaljenih k raju v k lej nevsakdanji slovesnosti privrelo. V cerkev pred veliki oltar tloapevši, so zlatomaš-nik z močnim glasom „Voni creator Špiritu*" zapoli; provziviš. škof nad zlalomaftnikom neke posebne molit-vo govorili; vsi duhortni, v dva kora ruzdoljeui, dva ošabna („Jubilato omnes gontes" in pa „Bonedictus Duus. Os. Israol"^ odpeli, na zadnje pa jubilant sami posebno, za tako svečanost primerno molitev odmolili. Zdaj stopi Povirski fajmoštor, g. Cehnlar, na leoo, In iuia primerno pridigo; po pridigi je bila zlata tnala, ki jo bila mala pontifikalua maša. Skol sami, namreč, so nastopni psalm „Judica me Deus", ter „Confiteora prod oltarjem odmolili, potem se na svojo meato podali, msšo samo pa zlalomašnik odslužili, samo da ao Škot ludi konec mašo blagoslov podelili. Po maši ao jo pred poutavljouim svetim Kešnj.Telesom „Te Deum", „Tanlum ergo" itd. pel in dal. blagoslov. Potom ko je bilo v cerkvi vso opravljeno, so so vsi v ravno takom rodil nszaj v farovž podali, kakor so bili poprej v cerkev šli. V dveh urah in pol jo bilo v cerkvi vbo končano. Ne morem pa zamolčali to posebnosti, da so bili pevoi iz Ljubljano, in sicor, kakor mi je bilo za gotovo povedano, či-tavnični pevoi, ki so mod zlato mašo svoje izvrstne čelvcrospevc izvrševali; orgle so se le pred in po petji slišalo, med petjem pa molčalo. Da tudi od povabljenih gostov kaj povem, ki so s svojo pričujočnoatjo vcsoljo tega dneva poviševali: bilo jih jo ražun milo-Htlj. Tržaškega škofa iz Tržaško škofije naj več duhovnov, med njimi gg. korarji Švab, Hrovatin in dr. Glavina, pu tudi dr. Šust, in popoldan sla Še visokočaat. korarja dr. Schneidcr in Sinčič iz Trsta prišla; potem fajmoštri iz Sežane, iz sv. Križa blizo Trsta, iz Povlrja, iz Občine, ter skoro vsi duhovni pastirji iz cele okolice To-majske; iz Ljubljanske škofije jc bil prišel Ložiški duhovni pastir, „Dani6inimu bravccm dobro znani pesnik J. Bilo, in iz naše Goriške nadškofijo nekdaj ni profesor pastirftlva in potem Šempaski fajmošter, sadaj v pokoji živeči gosp. Jak. Jerič, kot sošolec zlatomašnika in pa slavni učenjak, g. prof. Štef. Kocjaričič. Nedu-hovskih gostov je bilo tudi še precej, med kterimi smo z veseljem videli dobro znanega in občespoštovanega g. Al. Polaju, Sežanskega okrajnega glavarja, našega vrlega deželnega in državnega poslanca Goriškega, g. Ant. Čeme la, pa gosp. dr. Orla iz Ljabljane, ki jo s svojo hčerjo in dvema sinovoma v Tomaj prišel zlatomašnika, Bvojega starega prijalla in sošolca, pozdravit; hil jo ludi Ipavski grof Lanthieri in več drugih, ki so bili meni, ki to vrstico pišem, manj znani. Kaj veselo jo bilo gostovanje, ki bo je o poli dveh začelo ter do mraka trajalo. Prevzviš. Tržaški škof ho imeli na svoji deani gpap. zlatomašnika, na lovi pa zgorej omenjenega g. Polšja; po tem so sedeli na eni strani grof Lanthieri, dr. Glavina in zaporedoma drugi duhovni, na drogi atrani pa korar Švab, poslanec Ccrno, korar Hrofatiu, prof. jerjč itd. Kolikor sem mogel videtf, "bilo jo odličnih gostov v dveh sobah kakih petdeset, ra^.nn mnogo druzih iz nižih'ata-' nov, ki so v pritliški sladici obedvali. Da so ni rnabj-^ kalo bialroumnlh uapitiije/ y«ak lahko sam vg?uio. N#š.-' pilo se jo najprej zlato^Šniku, potem prevzviš. škofu,' jM>lem sv. Očetu papežu"Jn svitlemu cesarju .in drugisn., mod tem so zuuaj ino^iprj vedno pokali in že orne-, njeni Ljubljanaki pevoi vpics prav izvrstno gladko, fn ubrauo peli, slovenske, se jj. n. gg. dr. Abram, dež. pfcl. in tajnik ; Matija Do-iak, župan Solkanski; J. Faganel, posestn. iti atareši-1 na iz Oseka; Andrej Jeglič,^rodja deželne računanje; Ernest KlavŽar, dež. uradnik j Karol dr. Lavrič, advokat ; Jož. Nannt, župan v Sti^ Andreži; Franc Povše, u-čitelj kmetijstva; ar. Ant. iiiigon, dež. poslanec. — Predsednik, znhvalivši so ca*4tvolitcv, je rekel, da bo v političnem ozira takp napigloval, kakor je začel.— Med drugimi sklepi to prve sftje je omembe vreden ao-sebuo ta: Društvo „ Soča " oe'rvjema gledč zedinjenja Slovencev a politiko kranjskih1- in štajarskih deželnih poslancev ter izreka željo, dffAi jib tndi slovenski poslanci v Gorici posnemali, in/dko le mogoče, svoje zah-tcvanjo v obliki resolucije v 9<>ru predložili. (Za fajmoŠtra v VollakyJt> v. namestništvo predstavilo prč. gosp. Aniona Uutdgia, fajmoštra Pod Bidom. Loterijske številko. V Gradcu 9. okt. 87. 17, »O, *7, tte. Na Dunaji 9. okt. 4S, 14, 9, 44. 67. Bsrsni kura IS. oktobra Metali. 59:70; narodno posojilo 58:90; London 122:66; adžjo srebra 120:10^ cekini 5 : 82 */,»• Llilsles. U. Z i Med. Ni bilo mofo^o daui. ■) Govoril« kU dr. Maurovi/ in dr. Hlunondo. — Dr. ftburovM j