UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitui ček. račun 4t. 9-17768 — Poitnlna plačana v gotovini Spediz in abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 22.
GORICA DNE 2. JUNIJA 1948.
Cena L. 15
Tretja obletnica
naše največje žalosti in našega največjega upa
Medtem ko nekrščanski in zaslepljeni ljudje svetohlinsko zavijajo oči in slo* vanske narode kar v eelolti psujejo kot komuniste, ko bi morali vedeti, da so jih morda vprav oni sami vrgli v objem rdečega nasilja, obhajamo mi na prvi petek in prvo sohojto v juniju obletnico, ki bo ostala za vse čase največja .oblet* nica katoliških Slovencev. To je 3. ob* letnica nečloveškega pokolja tisočev slo* venskih mož in fantov, katere je hinav* sko zavezništvo dveh sovražnih si tabo* rov izročilo razorožene peščici medna* rodnih zločincev,
In kaj so: zagrešili ti naši možje in fantje? Njihovi grehii — vsaj glede ve* cime velja to — so bili sledeči:
1. Prvi njihov greh je bil ta, da so oni, najbolj željni narodne svo* bode, že pred šestimi leti spoznali to, kar so mnogi drugi narodno čuteči Slo* venci in borci za resnično narodn-o svo* bodo (tudi v OF) spoznali šele po 1. 1945, —- in kar ostali svet~spoznava šele zadnji čas, t. j. da je bila OiF le pomož* na organizacija, s katero so hoteli ma* loštevilni slovenski komunis)ti zavladati nad slovenskim narodom.
2. Drugi njihov greh je bnl ta, da so po grenkih izkušnjah spoznali strahovito pogubnost komunizma, ki jo je tako jasno prikazal vsemu svetu Pij XI. v svoji okrožnici Divini Redemptoris.
3. Tretji njihov greh je bil ta, da so se hoteli poslužiti vseh moralno dovo* 1 jen ih sredstev, da sebe, svoje družine in .svoj narod tudi za ceno življenja obvarujejo največje nesreče rdeče dik* tature.
4. Četrti njihov greh je bil ta, da so bili prepričani, da najdejo pri vseh kr* ščanskiih in demokratičnih državah ra*
Bog rešuje...
Listi poročajo i/. južne Italije o raznih »čudežih«, ki se dogajajo tudi zdaj po volitvah in tako komunisti ne morejo več o njih trditi, da so »volivna propa* ganila«*
V cerkvi sv. Roka v kraju Prosida so ravno končali procesijo e kfpnm sv. Frančiška, ko so. opazili, da z obraza ki« pa padajo debele potne kaplje,
V Ca'tel San Giorgu. blizu mesta No* cera so opazile razne osebe, da je Ma* n j a na neki sliki odpirala in zapirala levo oko. Mnogo ljudi je prišlo gledat, 'tudi duhovniki in škof, a sodbe niso iz* rekli o stvari.
V kraju S. An tirno imajo v neki kmečki hiši sliko, ki nekaj časa sem spreminja barvo na obrazu. Zjutraj je obraz rdečkast, zvečer bled.
V S. Angelo dei Lombardi je neki kmet sanjal o Mariji, ki mu je velela, naj na določenem kraju izkoplje jamo, kjer bo dobil 4 kače in kip M. B. Iste sanje je imel njegov oče. V pričujočno* sti velike množice in- krajevnih orožni* kov so iz velike globino res izkopali, kar jo 'bilo napovedano.
V Castellamare je delavec Frane di Lorenzu napovedal župniku, da bo deset dni jpo volitvah otvoril v župn.i cerkvi plesišče in da bo on prvi v njej plesal, župnik pa mu je odvrnil, da mu bo isti večer, itorej deset dni po volitvah, pode* lil zakrament poslednjega olja. Prav na napovedani večer je ddavec padel v ne* zavest in kmalu po prihodu župnika umrl.
V Marcianise pri mestu Oaserta je bi* la Ana Ferro vpisana s svojim možem v komunistično partijo. Neki večer je hčerka Lavra opazila na situ, ki je vi« selo na zidu, svetel križ. Mati ga je sne*
umila iin (.brisala, a ko ga je zopet delu na prejšnje mesto, sc je križ spet . Pojavil. Prišli so ljudje, prišel župnik, ki je sito poslal .na škofijo v mesto Ca* plin. Prej so jiapravili poročilo z mino* gimi podpisi očividcev. Zena in mož sta poslala goreča kristjana in izstopila i/. partije.
zumevanje za svojo borbo. Bratske krvi niso hoteli po nepotrebnem prelivati in zato so se po koncu vojne izročili ti* stim, od katerih so bili prepričani, da se tudi oni borijo za iste ideale .prave demokracije in svobode.
5. Morda so1 zagrešili tudi ta peti greh, da se niso takoj po izročitvi od* povedalo svojim idealom in se brezpo* gojno postavili v službo partije. Morda bi jim bila v (tem primeru odpustila vso preteklost, kot je’ odpustila tudi nešte« tim resničnim zločincem iz drugih tabo* rov.
Toda podoba teh in drugih slovenskih žrtev brezbožnega nasilja postaja iz leta v leto svetlejša. Vedno več je Slovencev in tujcev, ki spoznavajo iri priznavajo, da je vprav v njih slovenski narod kot malokateri pcikazal čudovito odpornost in junaško požrtvovalnost v borbi proti tisti temni sili, katero je krščanstvo obsodilo in katero ves demokratični svet danes priznava kot največjo ne« varnoslt za človek« vredno življenje vseh narodov.
Če v tej borbi niso uspeli, tega ni kriv slovenski narod, ki je bil po nji* hov« zaslugi na najboljši poti popolnega ozdravljenja, ampak za njihov navidez* ni in začasni poraz nosi krivdo ves ostali svet, ki takoj po vojni ni znal jasno razlikovati dveh diktatur od ljudi, ki eno in drugo odklanjajo, kar so de* lali naši mučenci.
Tako je dobil naš narod na tisoče mučencev za krščansko demokracijo. In prav ti mučenci, med katerimi je gotovo tudi veliko pravih mučencev za sv. ve* ro, so naš up za boljšo bodočnost.
Molimo zanjo in posnemajmo jih v požrtvovalni ljubezni do Boga in naroda!
v
Človek pogublja...
V Belgradu so uradno potr* dili vest, da ,je bil aretiran mo= starski škof msgr. Peter Cule. Kot poroča Reuter, so škofa are* tirali pod splošno obtožbo zlo* činov zoper državo, niso pa po= jasnili, katerih kaznivih dejanj ga dolže. Na ta način sta sedaj Hercegovina in Bosna brez red« nih višjih dušnih pastirjev, za* kaj sarajevski nadškof je v be-gunstvu, banjaluški je lani umiri v tujini, mostarskega so sedaj aretirali.
»Oserv. Romano« pripominja k tej novici: »Kakor se vidi, se sistem ne spreminja: priznavajo svobodo in pravice vere, toda istočasno odstranjujejo ravno tiste, ki bi morali to svobodo in pravice uživati. Ne preganjajo duhovnikov, toda kaznujejo jih pod splošno obtožbo zločinov zoper državo, to je zoper režim. O svobodi in pravicah vere sodi režim. In če duhovščina brani svobodo vere zoper režim, jih režim dolži zločinov zoper drža* vo. In potem čuti režim še po* trebo, da kliče zastopnike pro« testanskih cerkev celo iz Ameri* ke, da pričajo o svobodi vere v FLRJ.«
Izšel je »Pastirček11
Zadnja latoinja številka
DOBRODELNA PISARNA
Delavci, kmetje in vsi ostali, ki ste v stiski za kak nasvet, prošnjo, posredo* van je, obrnite se na Dobrodelno pisarno v Gorici Riva Piazzutta. 18/1 in boste dobili brezplačno pomoč.
Begunci im vsi, ki ste v tujini, obra* čajte se ,na Dobrodelno pisarno v Gorici za vse informacije.
Dobrodelna pisarna je odprta vsak dan dopoldne in popoldne.
Mučeništvo slovenske duhovščine se nadaljuje
Dne 24. maja je išel dolinski župni upravitelj g. Smerkolj s šolsko mladino maševat v socerhsko jamo, kakor je to že stara navada. Vas Socerb je onstran razmejitvene črlte v pasu B. Po sv. maši, ko so se bili ljudje že skoro vsi razšli in se je župni upravitelj odpravljal na pot domov, so ga pri vhodu v jamo na* padli štirje moški, hoteč ga. po stopni* cah pahniti nazaj v jamo, da bi se tam ubil. Z mašnikom je bil tudi domačin iz Doline Pepi Mahnič, ki je gospodu priskočil na pomoč. Otroci in nekatere ženske, so se začeli jokati in klicaiti. na pomoč. Duhovnik se je tudi sam branil, kakor je pač mogel v talarju. Posrečilo se mu je, da se je izmaknil vsaj na j večji nevarnosti in se nekoliko odstranil od Vhoda. Tu pa so ga napadalci tolkli s kamenjem po glavi in vsem telesu, da je bil ves krvav. Prav tako so do krvi pretepli Mahniča in cerkovnika. Nato so jih pustili in se odstranili proti jugoslo* vansiki meji. G. Smerkolj se je nato pri* vlekel do vasi Socerb, kjer so ga za silo obvezali in očistili. Tedaj se je prika* zala slavna narodna zaščita, ki vedno nastopi, ko je tako zločinsko dejanje že izvršeno. Zaščita je ljudi zaslišala, druge izpustila, g. Smerkolja pa pridr* žala. Na poti proti Dolini so oni Štirje zločinci i— Ibaje preoblečeni — nadlc* govali še druge ljudi in nekatere tudi ranili, Nato so se izgubili v varstvo .na* rodne zaščite, kjer se taki banditi ču* ti jo res najbolj varne.
Zakaj se je izvršil ta napad? Eno se zdi goitovo:	napad	je bil pripravljen,
kajti g. Smerikolj je bil za ta praznik povabljen od tamkajšnjih oblasti, naj pride maševat. Narodna zaščita je v kri* tičnem trenutku bila odsotna kakor vedno, ko gre za napade na duhovnike. G. Smerkolj je pripravil v župnijo šol* ske sestre, ki bodo vodile otroški vntec in tudi drugače pomagale pri dušnem pastirstvu. G. Smerkolj je pokazal, da jemlje dušnopastirstvo resno in je žel tudi že lepe uspehe. Zato se mu jo mo* ralo nekaj zgoditi. Med okupacijo so isti neznaoi odpeljali iz Doline in umo* rili župnika č. g. Sancina. Sedaj hi skoro ubili g. Smerkolja.	,
G. Smerkolj je na glasu, da si je zelo prizadeval za kar najbolj dobre odno* šaje z rdečimi diktatorji. Ko je bil ves ranjen in strgan, je gotovo mislil na veliko resnico, da komunisti pod nobe* n im pogojem ne marajo živeti z duhov* nikom v miru, ako se ta ne odpove svojim načelom.
Sedaj se nahaja v bolnišnici v Kopru. Pozneje bodo pa skušali ugotoviti, da je on sam izzval napad in da zasluži kazen, ki bo primerna za tako pohuj« šanje.
Plačilo za obrekovanje
Med volivno agitacijo je komunistič* no glasilo »Undta« v Rimu grdo obreklo msgr.sja Franca Roherti*ja, tajnika kon* zistorialne kongregacije, češ da je pri« goljufal 50 tisoč dolarjev. Ta je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku kom. lista. Dne 24. maja se je vršila sodna obravnava, ki je dokazala, da je bila obdolžitev čisto navadna laž. Urednik je bil obsojen na 14 mesecev zapora, 150 tisoč lir globe v državno blagajno, 100 tisoč lir v popravo Škode, ki jo je Utrpel monslinjor, (ta jih je takoj na so* dišču nakazal v sklad za brezposelne v Rimu) in 30 tisoč za sodne stroške. — Alko bi bili komunisti zmagali pri vo* iitvah 18. aprila bi bil ostal madež go* ljufa na časti monsinjorjevi pač do sod* nega dne, ker bi nobeno »ljudsko sodi* šče« ne pripoznalo. da se je Umita la* gala. Koliko takih krivičnih sodb imajo pa na Vesti »ljudska sodišča« v komu* niističaiih deželah, to ve samo Bog. In tam je šlo stottisočem ne le za čast, am,paik tudi za življenje. No, prišlo bo vse na dan, ker rai nič tako skrito, da bi kdaj ne postalo očito,
U.nita bo morala svojo obsodbo ob*
javiti v listu in bo za eno sramoto bo* gatejša, — a poboljšala se ne bo, ker je pač komunističen list.
* * *
Tudi »Sooi« in njenemu uredniku se je zgodila pred kratkim nesreča, da sta
bila radi obrekljivega pisanja proti po* štenim Slovencem kaznovana. In ti no* torieni lažnivci bodo le naprej druge napadali kut lažnivce ob ploskanju fron* ta,še v, ki hočejo hiti v temi in neved* n osti.
PALESTINA. — Sveto mesto Jeru* zalem je v polni bitki med Jud® in Arah ci. Dasi je Varnostni svet zaukazal obe* ma strankama premirje in so Judje izjavili pripravljenost, so Arabci to odklonili, češ da bi premirje koristilo samo Judom. Ti bi s prepiirjem dobili možnost, -dobaviti si novega streliva in se založiti z živili, ki jih že nič več ni* majo. Tudi bi na ta način nadomestili hude izgube v svojih vrstah z novimi priseljenci, ki skrivaj prihajajo v Pale* stino. Zato je politični odbor arabske zveze sporočil ZN, da hi Arabci pristali na premirje le pod pogoji: 1. ukinitve vsakega nadaljnjega priseljevanja Judov v Palestino, 2. razpustitve judovske vo* jaške organizacije Haganah in podob* nih, 3. povrnitve ozemlja, ki so ga Judje zasedli na škodo Arabcev, 4. opustitve vsakega načrta za lastno judovsko dr* žavo v Palestini.
Ker ni misliti, da bi med seboj sprte velesile sprejele te arabske pogoje, bo šel pač boj naprej in v Jeruzalmu ter po vsej Sv. deželi ,bo tekla še kri in bodo kristjanom sveti in častitljivi spo* meni/ki, kraji, poslopja, cerkve, samostani itd. verjetno tudi postali vojne razva* line Vernemu krščanskemu srcu je hudo ob tej misli. Pred stoleitji so krščanski knezi na čelu križarskih vojska hodili reševat Juzusovo domovino izpod mo* hamedanske oblasti, danes pošiljajo kr* ščanske države tja orožje in obenem pozivajo bojujoči sc stranki, naj bi ga ne rabili. Zmeda nad vse zmede!
Na ta način se pripravlja na bližnjem Vzhodu poleg Balkana še drugi sod smodnika, ki bi znal zanetiti novo sve* tovno vojno.
ZDA IN SSSR. Napetost med obema državama se veča, in sicer prav vsled ameriške ponudbe za sporazumiienje. Drug drugemu ne zaupajo in si očitajo neiskrenost. Amerikanci terjajo odprto igro na sedežu zborovanja ZN, Sovjeti pa zaprto igro za diplomatičnimi kulisami. Zadnje vesti poročajo, da bo v prvi polovici junija, obiskal Stalina Tru* manov tekmec in nasprotnik Wallacc, ki podpira zakulisno sovjetsko igro.
ITALIJA. Novi ministri De Gaspcri* jevega kabinelta so prisegli pred držav* nim predsednikom Einaudijem in nato je imel ministrski svet 26. maja svojo prvo sejo. Določili so v njej v glavnih potezah programatično izjavo vlade, ki jo bo prečital De Gasperi 31. maja naj* prej v poslanski zbornici in takoj nato v senatu pri njiju prvih sejah. — Min. svet je ob tej priliki tudi imenoval no* ve državne podtajnike za vsa ministrska mesta. Dvanajst podtajnikov so vzeli iz vrste demokrščanskih poslancev, dva pripadata socialistični stranki, trije li* beralni in dva republikanski.
V juniju bo začela poslanska zborni* ca z resnim delom, kateremu bo metala so ci al sk o m u n isti č n a opozicija vedno no* va polena pod noge. Ker pa ima vlada v zbornicah večino, bo opozicija tam malo zalegla. Zalto deta načelstvo kom. stranke v prvi vrsti načrte, kako bi ovi* ralo vladno delo s hujskanjem ljudskih množic po državi. Stavke in demonstra* cije so za to razdiralno delo kar naj* primernejše. Že te dni stavkajo v pro* vinoi Rovigo kmetski delavci in zato počiva košnja sena; kar ga je pa poko* šenega, gnije na travnikih, medtem ko živina lačna muka po hlevih. V južni litaliji pa, kjer je žetev blizu, grozijo s stavko drugi deset tisoči in postavljajo v nevarnost ves žitni pridelek, ki jc v tej državni sfski za živila nad vse drago* cen. Toda sociahkomunisti vprav ho* čejo lakoto, obubožanje vseh, zmedo na vseh poljih. Povrh vsega imajo njih ec* lice po deželi še vse polno orožja, ki
ga karabiinerjii dnevno iščejo in tudi marsikje najdejo ter kršitelje javne var* nosti zapirajo. A predno bo vse orožje pobrano, bo še dolgo trajalo in do tedaj bo komunizem izvajal teror 'nad ubogim podeželskim ljudstvom, kakor ga je iz* vajal pni nas za časa vojne. Zato De Gasperijevo vlado ne čakajo lepi časi, ako sc ne bo odločila za naj energične j še korake, kakor hi bil ta, da hi j>o goto* vem roku, v katerem naj bo še brez vsa* ke kazni dovoljena oddaja orožja, dolo* čili smrtno kazen za tiste, ki hi sc jim še našlo orožje. Z grožnjo, da te ubije* jo, so komunisti ustrahovali cele narode in jih spravili pod svojo oblast. Tako morajo biti tudi oni sami preganjani, da bo zagotovljena svoboda vsem dr* žavljanom. Kdor misli, da jih bo z mi* lejšimi sredstvi ukrotil, jc v popolni zmoti.
EVROPSKA KONFERENCA V Haagu se je vršila od 7. do 11. maja t. I. Ta evropski neofieielni kongres jc razprav* ljal o zadevi, ki je jpo en,i strani nujna, po drugi strani pa silno zapletena. Kon* gresa se je udeležilo veliko število odlič* nih mož iz vse Evrope in je trajal le štiri dni. Bil je nekak zvočnik in v/pod* huda k nadaljnjemu delu za združitev Evrope. Po Churchillovem uvodnem go* voru se je konferenca podala na prak* tično delo v treh ločenih odborih, to je v kulturnem, gospodarskem in politič* nem. Kulturni in gospodarski odbor sta dopolnila postavljeno nalogo ter posta* vila temelje, na katerih bosta nadalje* vala z delom. Politični odbor je izdelal resolucijo s pozivom, naj se sestane evropski parlament. V parlament bi iz* volili parlamenti sodelujočih držav svo* jc zastopnike. Tudi Nemčija naj bi bila vključena v Združeno Evropo. Ta reso* lueija izraža kompromis tako glede časa kakor glede namena. Na konferenci so namreč zastopali dvojno stališče; eni si želijo, da .hi bila združena Evropa organizirana po vzorcu Združenih držav, drugi pa si želijo, da bi bila Evropa združena po vzorcu britanskega Com* moumvealtha. Tudi glede ustanovljene zbornice so delegati podali ločeno rane* nje. Nekateri, kakor na primer g. Rev* naud, želijo, da bi že letos izvolili usta* vodajno zbornico na osnovi neposredne votivne pravice, drugi pa si želijo, da hi izvolili le nekako .poskusno zbornico na podlagi posredne volivne pravice. Zmagalo je drugo mnenje; zapadna Evropa ho dobila zato svoj skupni par* lament, ki bo izvoljen izmed poslancev vseh prizadetih držav.
MINISTRSTVO ZA DELO V ZDRU« ŽENIH DRŽAVAH. Letos proslavlja ameriško ministrstvo za delo 35 let svojega, obstoja. Od leta 1884 jc pač že > obstajal urad "za delo, lenta 1913 pa je sklenil kongres ustanovitev delovnega ministrstva, katerega predstavnik je po* stal član vlade. Po 'besedilu zakona naj bi ta ukrep »pospeševal in podpiral bla* gostanje ' ameriških delavcev ter zb olj* seval pogoje dela.«
Od leta 1913 se je produktivnost amc* riškega delavca več kot podvojila, delov* ni teden se je zmanjšal od 50 na 40 ur, industrijski svet je sprejel mirno sistem kolektivnih pogodb. Temu ministrstvu gre tudi v velikem delu hvala za razvoj zakonodaje za socialno skrbstvo, za za* kotle o najnižji mezdi in za ustanovitev obširnega omrežja uradov za zaposlitev. Nedavno je to ministrstvo ustanovilo tudi urad za mednarodne zadeye, ki naj pospešuje neposredno sodelovanje širi* dikalnih organizacij pri zunanji politiki države, in je tudi omogočilo, da se amc* riški delavci lahko uradno udeležujejo dejavnosti Združenih Narodov.
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC:
Stev 22
Komunisti so „miroljubni“
Pni raznih čistkah v mesecu aprilu na ozemlju dtal. republike so odkrili sledeče količine orožja: 1 top, 34 mož* narjev, 12 minometalcev, 174 težkih strojnic, 572 brzostrelk, 3.375 pušk, 1.530 samokresov, 1So4 granat, 7.681 ročnih granat, 7508 topovskih krogel, 1021 bodal, 6412 petard, 1,047.000 nabo* jev za puške, 114 kvintalov razstreliva, 267 min, 1976 m zažigalne vrvice, 21 radiooddajnih aparatov in 1563 raket.
Dovolj ga je za majhno armado. In to je samo neznaten del tega, kar ima* jo komunisti skritega. Pa govori Fronta o kruhu, miru in delu!
DOMAČE NOVICE
Pobožnosti toga tedna
Duhovna obnova za im
bo drevi ob 8. uri pri Sv. Ivanu in ne pri Sv. Antonu kot navadno.
Tridnevnica za praznih presv. Srca Jezusovega pri Sv. Ivanu
V sredo* četrtek in petek ob 8. uri zvečer bo govor, nato litanije presv. Srca Jezusovega in blagoslov.
Te pobožnosti naj se udeležijo vsi častilci presv. Srca, zlasti pa člani Apostolstva molitve.
Prvi petek
Radi te tridnevnice odpade slovesna večerna ura češčenja v stolnici, kjer pa bo zjutraj ob 6. uri običajna pobožnost prvega petka.
Prva sobota
Na prvo soboto bo v stolnici ob šestih zjutraj navadna pobožnost. Ta dan bo tudi praznik svetogorske Matere božje in zato pričakujemo posebno veliko udeležbo.
Duhovna obnova za možl in fante
bo kot vsak mesec pri Sv. Antonu v soboto zvečer ob 8. uri in pri Sv. Ivanu v nedeljo zjutraj ob 8. uri.
SKALNICA
Mesečni shod društva Skalnice bo v nedeljo 6. jonija ob Štirih popoldan pri Sv. Ivana. Mesečni shodi tega društva bodo odslej vedno na prvo nedeljo in ne večna četrto nedeljo vsakega meseca.
Procesija presv. Re&njega Telesa
Letošnja procesija je bila sicer krajša, a udeležba je bila večja ik<Vt druga leta. Vse kaže, da se je versko življenje v Goniči dvignilo. Udeleženci so napolnili Travnik, kjer so prejeli po zahvalni pesmii blagoslov z Najsvetejšim.
Nato je bil naznanjeni govor slovi* tega pridigarja p, Lombardija I). J., ki je gotovo privabil marsikakega poslu« šalca.
Ko je govornik podajal verske iin mo* ralne misli, je zelo ugajal. Nekajkrat pa je sftopil na opolzka zgolj politična tla in takrat se mu je tudi spodrsnilo. Pas
(Nadaljevanje in konec)
Drugi dan sem se na biciklju odpeljal v svojo »faro«, 20 km proti severu. Štiri dni pred Božičem snto imeli dež. Vendar so je cesta hitro /posušila, da je hicike!j šel. Zapet je bila slovesna maša — 26. decembra in potem dobra pojedina, zvečer pa neizogibna »džatra«. Rilo je tako zelo mrzlo, da so mi (»d mraza kar zobje šklepetali, zato sem tiho izginil in se /aril v slamo na svoji postelji. Dne 27. dec. je bila sv. maša v drugi vasi. Popoldne sem bil že zopet doma.
Božič je minil. Če hi bil v Morapaju, bi bilo vse drugače: spovedovanje ves dan in ves večer in. še drugi dan, v cer* kvi petje in muzika, slovesna maša, obhajil brez konca in kraja .. . ! Tukaj je bil pravi betlehemski mir . ..
Velika je razlika med 24 parganasom in njegovim misijonom ter našim misi« j on om tu v Satkhir^. Namreč ta razlika, da so na zapadu sigurni za svoje verni* ke, ki so po večini že rojeni od katolik kih staršev, dočim se tu lahko vsak čas zgodi,- da se vsi .naši verniki in ka* itehumeni kar čez noč povrnejo k veri svojih očetov. Kar koli začnemo, nikdar nismo gotovi, da hotno tudi končali. Vse to gre nekoliko nu živce. Obenem so
ter ni pomislil, da je imel nekaj tisoč slovenskih poslušalcev, ki imajo tudi zelo razvit narodni čut, katerega je on sam v govoru tak« «^o poveličeval. In tako mu je ušla poleg nekaterih neob* jektivnosti tudi kaka netaktnost napram slovenskim vernikom. Tudi pozabljanje na pomoč, ki jo nudi zapadni svet var« nosti in obnovitvi Italije, nas je kot kristjane neprijetno dimilo. — Veseli smo pa bili njegove glavne misli: Italija naj se odlikuje z ljubeznijo in z njo naj doprinese največji delež k pomirjen ju nasprotujočih si sil dveh taborov, ki si stojita danes tako sovražno nasproti.
Mi želimo, da bi bile tudi narodne manjšine v Italiji med tistimi, ki bodo v duhovno prenovljeni Italiji uživale poleg pravičnosti tudi sadove te ljubez* ni.
Toda že govor p. Lombardija nam priča, da bo tajko popolna obnova kr* ščanskega duha zelo težka.
Glede sveta onstran železne zavese bi pa radi opozorili, da se za krščansko civilizacijo ne borijo dandanes samo ljudje z lepimi besedami tostran zavese, ampak da je glavna fronta tega velikega boja prav za njo, kjer milijoni trpijo m umirajo za Kristusa in Cerkev — in za vse tisto, kar imenujemo krščansko civilizacijo.
Z žalostjo moramo ugotoviti, da ita* lijanski zunanji pridigarji, ki prihajajo pridigat v naše mesto, veliko premalo poznajo čustvovanje italijanskih in slo* venskih domačinov in zato pacionalne strasti bolj podžigajo, kakor da bi jih pomirjevali. — Najbolj razočarani so bili tisti, ki so upali, da bodo slišali svetnika. — Min. Piccioni je pokazal več razumevanja razmer.
Praznik presv. Rešnjega Telesa pa je prav ti st' dan, ko bi morali vsi misliti na to, kako imoramo bilfci v Jezusu eno, kakor je On z Očetom eno.
Prvo sv. obhajilo v Gorici
V	nedeljo M. maja je bilo pri deveti maši na Travniku prvo sv. obhajilo otrok z obeh slov šol v Gorici. Sv. mas šo je daroval domači župnik msgr. Piciulin. Slovesnost je priklicala v cer* kev sv. Ignacija izredno veliko število verniilkov, posebno moških, ki so napol* nili prostorno cerkev do zadnjega kotič* ka. Prvoobhajencev je bilo letos manj kot prejšnja leta, ker so se mnogi starši ustrašili stroškov, ki so v zvezi s prvim sv. obhajilom. Vendar se je pokazal nji* hov strah kolt pretiran, zakaj dobrosrčni goriški verniki so na poziv gg. katehe* tov velikodušno priskočili na pomoč najrevnejšim, tako da so bili vsi otroe' za to priliko primerno preskrbljeni. To si ohranimo v spominu tudi za naprej. Prvo sv. obhajilo naših otrok je skupna zadeva vseh in zato morajo imovitejši priskočiti na pqmoč revnejšim, starši pa ne smejo odlašati s prejemom sv, za* kramentov svojih otrok zaradi material* ni h skrbi, ker sc je izkazalo, da božja Previdnost poskrhi tudi zanje.
Pri sv. maši se je vse izvršilo v naj* lepšem redu, posebno je ugajalo ubrano petje prvoobhajancev pred oltarjem in šolsk'h deklic na koru. Prav miilo se nam je storilo pri srcu, ko smo poslu* šali nežne otroške glasove, še bolj pa, ko nam je topla beseda g. kaplana na Travniku priklicala v spomin dan, ko smo mi sami kot prvoobhajanci klečali tako v cerkvi.	1
Kako je božja Previdnost vsestransko
našj ljudje silno ponosni in prepirljivi.
V	vsaki vasi mora biti nekaj strank, ki se med seboj prepirajo za vsako malen* kost. Ubogi misijonar pa mora soditi in »krojiti pravico« tako, da se ne zameri ne tej ne oni stranki. Omnibus omnia esse! (Vsem biti vse!) Večkrat je to enostavno nemogoče! Posvetovanja z vaškimi »velmožmi« trajajo često pozno v noč, a na koncu le nič ne doseže. Tri mesece mi je vzelo časa, in koliko noči je šlo za posvetovanja in razpravljanja; koliko dni za poizvedovanja po vaseh, »hudimanja« in groženj, da sem končno vendarle spravil obe stranki! Zdaj so si nekolko dobri, toda kaj lahko si pridejo zopet v lase.
Kavno to je tako (težavno, ker nikdar ne vemo, pri čem da smo. Zato je po* trebno res čisto nadnaravno pojmovanje in čist namen pri delu.
Tri leta sem bil župnik in tako mi je še marsikaj v krvi in navadi, kar se ne spodobi kaplančku. Molite malo zame, da bi postal ponižen in (poslušen in da ne bi prevečkrat »skakal čez ojnice«, kot smo doma rekli.
Zadnji teden sem dobil od Katoliške knjigarne v Gorici 2 seriji brevirja; ena je iz leta l‘>37, a druga iz 1. 1940. Čisto
skrbela za letošnje proobhajance, se je pokazalo še po sv. maši in popoldne pri otroški akademiji. Šolsko vodstvo je namreč preskrbelo vsem otrokom in pev* kam res bogat zajtrk. Popoldne pa je bilo, kakor da bi Bog sam počakal, da so prvoobhajanci in starši prišli prej v prostore Šolskega doma, kjer so imeli lepo akademijo, predno je poslal nad Gorico hudo nevihto. Ko je bil najhujši vihar, seje vršila akademija v čast prvo* obhajancem in njihovim staršem. Tudi tu so nas otroci prvoobhajanci in dekli* ce.— pevke očarali s svojim ljubkim nastopom in izbranim petjem. Otroci, starši in vsi goriški verniki moramo biti Bogu in vzgojiteljem naših otrok hva* ležni za tako lep in milosti poln dan.
Svetovišarska Marija je romala po Kanalski dolini
V	pomladansko lepoto našega planin* skega sveta je stopila svetovišarska Marija in prišla med nas kot romarica. Nam ise je zdelo vse majniške krasote v obnovljeni naravi za Kraljico z Višarij premalo. Zato smo ji okrasili pota, ko* der je hodila, j«i nasuli cvetja, ovenčali hiše z zelenjem in cveticami, postavili mlaje in slavoloke ter jo v procesijah spremljali od vasi do vasi. Te procesije naj bi bile spokorne, pa so bile bolj izraz naše ljubezni do višarske Priproš* njice, izraz zahvale iin veselja, da smo bili obvarovani vsakega večjega vojnega gorja. Predolgo bi bilo, da bi naštevali vse vasi in opisovali, kako so sprejemali tu in tam vzvišeno Romarico. Brez dvo* ma je bila najlepše sprejeta in počešče* na v Žaihnicah, v Rablju in na Trbižu. Celo na mejo je poromala, na Vrata, kjer je prehod iz Kanalske v Ziljsko dolino. Hotela se je od blizu pokazati tistim, ki jih ločijo meje od nje. Od vsepovsod so prihiteli Korošci, da so jo počastili. Ti njeni častilci se kar niso mogli ločiti od nje. Marsikdo je imel solze v očeh, ko je odhajala. In glej čudo! Izjemoma so obmejne cblasti od* prle za par ur mejo. Pregraje so padle in ljudje — znanci in sorodniki — so se lahko objeli in razgovorili. Na jugoslo* vanski meji niso imeli te tolažbe. Ljud* je so stali v solzah daleč proč.
Zaključek romanja je bil v nedeljo 23. malja v Trhižu oz. v Žabnicah. Vsa du* hovšeina Kanalske doline je bila pri slo* vesni sv, maši. ki sc je darovala na trbiškem trgu. Od blizu in daleč so pri* h'teli Marijini častilci, da ji še enkrat izkažejo čast in se ji zahvalijo. Zvečer pa je bil povratek višarske Romarice v Žabnicc, odkoder je 8. maja začela ro* mati in odkoder bo 24. junija spet šla na Sv. Viša rje.
Zaključna procesija v tihi, temni noči je bila zelo lepa. Spredaj mogočen mi* »i jonski križ, za njim pa dolga vrsta fantov in mož, ki so vso pot molili rožni venec. Sredi procesije se je bleščala na zlatem prestolu Marija, ki so jo nosili žabniški fantje in možje, okrog Marije pa sta bila venec deklet v belih oblekah in narodnih nošah ter častna straža gasilcev. Za Marijo je korakal cerkveni fantovski zbor in množica žena in de* klet, ki so navdušeno prepevale. Pred cerkvijo v Žabnicah je bil postavljen lep slavolok, s katerega so številni otro* ei angelčki Marijo zasuli s cvetjbm, medtem ko sta jo 2 deklici lepo nago* vorili. Po zahvalni pesmi v^cerkvi je ljudstvo še dolgo poljubovalo Marijin kip.
Naj bi bili sadovi te gorečnosti trajni!
novi Pustet, ki ga v Indiji sploh ni mogoe če dobiitii. Zraven je bil listek: »Pošilja Vam brat Janko«. Janko je imel te bre* virje ,spravljene 7 let: eden je darilo iz Ljubljane, drugi iz Splita. Samo štiri mesece je hodil paket od Gorice do Satkhire, dočim hodijo pisma iz Indije v Pakistan včasih 2 meseca.
Ko sem bil v Kurseongu, sem bil vrt* nar. Imel sem krasne vrtnice in polno raznega drugega cvetja. Glavna briga mi je b:la, da je bilo vedno dovolj cvet* ja za cerkev. V Morapaju so sestre oskrbovale cerkev in se meni ni bilo treba brigati za cvetje. Tukaj v Šatkhiri sem hitro zasadil cvetni vrt. Dosti znoja je poteklo in debeli žulji so bili na ro* kah. A sedaj je urejen lep vrt pred hišo in vsak -dan je sveže cvetje na oltarju, in bo še! Gojim tudi zelenjavo. Para* dižniki lepo uspevajo; in solate je tol i* ko, da jo tudi zajcem dajem. Začel sem se namreč pečati tudi z zajčjerejo. Več* krat priskaklja »pohan« zajček na tni* zo . .. Sedaj bom pobarval hišo od zno* traj. In še dosti drugega dela me čaka. Poleg vsega tega je treba še bengalščino študirati, obiskovati svojo »faro«, v šoli poučevati, miriti prepire, poučevati ka* tehumene itd. Omnibus omnia esse in Christo .lesu!
Začeli smo zidati zavod za sestre. Najprej smo žgali opeko, 200.000 kosov,
t M. Fides Žvanut
Pretekli teden je umrla v uršulinskeni samostanu č. m. Rdes Žvanut iz znane gdriške družine. Rajna je dolgo bolehal.! in je radi rahlega zdravja zelo trpela skoraj vse življenje. Bila je zelo nadar« jena in ena najboljših profesoric uršu* linskih šol. Staršem in sestram izrekamo iskreno sožalje, rajni pa Bog daj večni mir!
Procesija presv. Rešnjega Telesa v Novi Gorici
V	sredo je prišel v Solkan novi apo* stolski administrator msgr. Toroš z na* menora, da ostane tam par dni ter po* tem odide na birmovanje v Brda. Ko je prišel, so se zbrali' na trgu okrog njega ljudje in so po^em vsi veseli raznesli po Solkanu in okolici Vest, da bo ina praznik sv. R. T. pri njih novi škof. Vodil je procesijo ob udeležbi več duhovnikov in lepega števila vernikov, liila pa je procesija popoldne ob 7. uri, ker je bilo zjutraj obvezno udarniško delo.
Kako se pa to ujema z zanesljivo vestjo, ki je prišla pred dvema tednoma, da oblasti ne priznavajo novega ap. ad* miinistratorja za dej goriške nadškofije, ki je prišel pod Jugoslavijo, nam še ni znamo.	f
Binkošti v Ljubljani
Očividci pripovedujejo, da je bil v ljubljanski stolnici za binkošti velik na* val birmancev. Računajo, da jfih je bilo okrog 3000. Pomožni škof je ves dan delil ta .zakrament in nadaljeval tudi v ponedeljek. Kot je videti, ljudje dobro vedoj da so V takih preizkušnjah potreb* ni moči Sv. Duha lin da jim je le ta v sedanjih stiskah pravi Tolažnik.
Naše služabnice
S članki pod tem naslovom nikakor nočemo netiti kakega razrednega boja med služabnicami in njihovimi gospo* dar ji ali gospodinjami. Nasprotno, naš .namen je ta, da bi prvim in drugim olajšali medsebojno razumevanje in spoštovanje ter vzajemno pomoč, ki jo zahtevaja življenje pod isto streho in skupno delo v isti družini.
Vemo sicer, da sii gospodinje in slu* žabnice včasih stojijo nasproti kot psi in mačke in da gospodinje rade oprav* ljajo svoje služabnice, kakor se tudi služabnice med seboj rade pritožujejo nad svojimi gospodinjami. Toda mi nos čemo biti hujskači, ki bi taka nasprotja podpihavali, ampak jih želimo rajši ublažiti 'n odstraniti.
Za to delo se čuti pisec teh člankov vsaj nekoliko poklicanega, ker ima ve* liko spoštovanje do tistih gopodinj, ka* 'terc ravnajo s svojimi služabnicami kot s svojimi otroki ali sestrami. Kako pra* vilno delajo take gospodinje, se bodo pozneje še bolj prepričale. S spoštova* njem do dobrih gospodinj združuje pisec pa tudi enako spoštovanje do do* brih lin vestnih služabnic.
Prav za prav ima že iz prvih let svo* jega življenja neko posebno simpatijo do dobrih služabnic, ki so pravi zaklad vseh domov, ki potrebujejo družinskih pomočnic. Med njegove prve svetle spomine spadata dva, ki sta v zvezi z dvema služabnicama njegove domače
ki se je izredno dobro posrečila. Nad* škof je obljubil dati 10.000 rupij -za no* vo poslopje. Ni ravno veliko v sedanji draginji. Vendar upamo, da bo stavba pred deževno dobo pod streho. Silno težko je nahavljaiti material:	cement,
železo in druge stvari, ki jih ne moremo več dobivati iz Kalkute, ker je ta »čez mejo«. Tukaj je skladišče cementa 300 do 400 km daleč in prevoz je silno kompliciran in počasen. Gradili bomo hišo za sestre in šolo za dekleta. Vse bo iz opeke. Ko bo to izgotovljeno, bo pri* šla na vrsto cerkev, ki bo posvečena sv. Andreju Bobola. A kdaj bo to? Bog sam ve! In kje bomo dobili sredsitva za cerkev? Če bi imeli v Ameriki kakega bogatega strica, ki bi bil pripravljen da* rovati i^ekaj tisoč dolarčkov! Potem bi stvar ne bila težavna. Tako pa... Upajmo, da nas sv. Jožef ne ho pustil na cedilu!
Nedavno sem prejel dolgo pismo od p. Mesariča. Zanima ga, kako naš šatkhirski misijon napreduje ter vpra* šuje za razne ljudi, ki se jih po osmih letih še živo spominja. Jaz mu večkrat pišem in ga obveščam o težavah in o delu med mučiji. On veliko moli za naš misijon in mi svetuje takole; »Kar ima* te postnih dni v cerkvenem letu, jih bom jaz .izpostil za Vas. Vam se ni tre* ba postiti, ampak pridno delajte za
hiše. Prva je bila l ončka, druga pa Tinčka.
Zapadel je velik sneg, največje zim* sko veselje vseh naših otrok, Tončka ga je štiriletnega vzela v naročje in mu dala. v roko veliko ikepo snega. Tako sta čakala za hišnem vogalom na njego* vega strica, ki sc je vračal iz mesta. Ko je tai prišel mimo, je dobil, nič hudega sluteč, veliko' kepo snega prav na klo* buk .. . In tega se je mali porednež silno razveselil in bil neizmerno hvaležen Tončki, ki mu je pomagala do takega uspeha.
in prišlo je poletje in z njim njegov god, katerega se je sam komaj zavedal. Tisti dan je prišla služabnica Tinčka ter mu darovala za god majhen lonček z lepim rdečim nageljnom. Od takrat je prejel že veliko nageljčkov v dar —■ enega tudi kot mlad učitelj od male Poldiice v prvem razredu ljudske šole, — a najbolj živo se mu je vtisnil v spomin tis tli nageljček iz prve zarje življenja in z njo hvaležno spoštovanje do dobre služabnice Tinčke.
Pozneje je spoznal v Gorici rajno Ivanko Kravos. — Naj ji bo posvečen ta spomin, ker ga je zaslužila. Bila )<-doma iz Skrilj. Pred prvo svetono voj* no je bila v služhi pri usmiljenih sestrah v ulici Dreossi in tudi pozneje jim je še pomagala v sirotišču na gradu. Sta* novala pa je v mestu in njeno stanova* nje je bilo pravo zatočišče vsakovrstnih služabnic, ki so imele v njej prav ustni* ljemo in res dobro mater. Z njimi je doživela tudi marsikatero razočaranje, kajti prišla je k njej tudi kaka malo* pridna ženska, ki je zlorabljala njeno dobro srce in jo colo olkradla. Toda vkljub takim redkim razočaranjem je ohranila zaupanje do deklet, ki priha* jajo z dežele v mesto v službo in ka* terim je tak« potrebna kaka duša, ki se zanje zanima in jih podpira pri iska* nju dobre službe in v drugih potrebah. In ta Ivanka, ki je že pred leti šla po \ ečrio plačilo, je piscu zelo priporočala, naj se za služabnice zanima, ker da ona dobro ve, koliko naše služabnice veliko* krait zlasti moralno trpijo v svojem sta* nu, .in da so zato tako potrebne nekoga, ki ima zanje kaj nesebične dobrohot* nosti.
Torej tako se je hotel pisec nasled* njih člankov malo predstaviti, da koj od začetka razprši vsako nezaupanje in dvom nad tem, da želi našim .služabni* eam le dobro in da jim hoče z dobro besedo in svetom pomagati, da bodo v svojem stanu srečne ter Bogu in pošte* mim gospodarjem dopadljive.
(Se nadaljuje)
DAROVI:
ZA »SLOVENSKO SIROTIščE« :
N. š. v Goniči 1000; N. N. v Mirniku 200; M. P. 300; R. P. 100; pevski zbor pri Sv. Ignaciju namesto cvetja na grob č. sestri uršulmkii Fides Žvanut 1500; v isti namen g.čna Pavla Černigoj z izra* zom sožalja svoji kolegiinji Ivanki Žva* n ut! 500 L.
Srčna hvala i« iskreno sožalje čislani družini Žvanut ob izguhi hčerke in sestre č. M. Fides, uršulinkc.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Katoliška tiskarna — Gorica
duše!« On je pravi apostol pobožnosti brezmadežnega Srca Marijinega. Jaz sem javno posvetil svojo najbolj zakrk* njeno vas brezmadežnemu Srcu Mariji« nemu. Pa zaenkrat še ne vidim, da bi sc ta trda srca tajala. Bo preteklo še nekaj časa. Pa moliti in trpeti moram še več in z neomajnim zaupanjem.
Od časa do časa doživimo stvari, ki dokazujejo, kakšne čudeže dela milost božja v človeških srcih. Tako n. pr. kako star razbojnik in tat ponižno prosi od* puščanja svojega soseda Linda, katerega je prej razžjalii, in doda kot motiv: »Če bi jaz ne bil katoličan, bi te ponoči obe* sil na 4>rvo drevo. A sedaj sem katoli* čan. Vera me uči, — kot pravi pater — da moram sovražniku odpustiti, kot je Jezus na križu nam odpustil!« — Deček iz naše misijonske šole se javno odpove svojemu očetu, ker ga ta sili, naj bi zo* pet postal pogan. »Jaz sem katoličan in sem v misijonski šoli in bom ostal ka* toličan. Oče, s teboj ne grem! Ti pojdi, kamor hočeš, jaz bom ostal pri patru!« Pa je oče ostal pogan ter razuzdano ži* vel in se končno obesil. A njegov sin Boido je eden izmed najboljših dečkov v naši misijonski šoli in je sedaj zakri*. stan. Ali ni Jezus ponosen na takega stražarja tabernaklja ? .. .
Podpirajmo naše misijonarje zlasti z vsakdanjo molitvijo!
Slovenski misijonar iz Pakistana piše