Leto IV., šiev. 142. Posamezxta števillna stane X Din. V Ceftfu, sobof a due 16« decembra 1922. PoitBlaa otožana»(jntoslni. ^^^^^^ V^6//7 ^^Hi^^H ^^M^^F ^^^h^F ^^^^^^H ^^PB^^Ä S2sne ietno 48 Din, meseCnb 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. Oglasl za nun višjne stolpca 40 p. Reklame nred tekstom, a&cn'rtnicc in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 1 Dia Izbaja vsaK toreX četrftek Sra soboto. Urednlätvo Strossmajerjeva ui. St. 1, 1. nadstr. Telefon St. 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ui. St. 1 pritličjc. Telefon št. 65. ts=a Račun kr. poStncga Čekovnega urada Stcv. 10.C66. =3 B. BAEBLER: j Falska elektrika in Geije. Ker so fundament! /a daijnovod ialske elektrike že do Celj-r dograjeni, o elefctriiikaciji Cclja rn okolici^ pa v zaxhrjcm času ni bilo ničesar slišati, so je polastila javnosti, osobito zaintercsi- ranih LmiiLstrijskili krogoy nekaka. vznt- mirjenost, ki jc bila tombol] opravičena, ker se je govorik), da narnerava falska družha postaviti glavnl transformator za pretvarjanje visokonapetega toka do S0.000V na napctost z 25.000 V v La- škem in ne v Celju. Vsled tega smo na- prosfli ravnatelja falske elcktrarue ing. Drosch!a. da iiam poda o navedeirih vprašajnjih potrebua poiasnily. Na sestanku, ki. se je vršil dne 12. im. dopoklne na niestueiu magistrate m k.i so se ga udeležili zastopniki inestne občmc ter večjHi indusfrijskih podjctij. liaim |e imenovani' zastoomk falske družbe najprej povedal, da se je družba fakftčno odlocila pastavHi glavni trans- formator v Lašketn. to pa no njegovih | trditva'h zaradi tega, ker rerun pruti j Trbovljam vslcd premoffon-osnih geoio- | .ničiiiti formacij ni sposoben /a gradbo tlalinovoda z visoko napetostj.-) in pa zaradtf tega, kcr hi v Trbovljali iz pre- ncojwkopa uiia.iaioči plini prcvee šKo- clovali železni konstrukciji, na kateri bi> bi! prostn postavljen transformator. iz tega bi sleuJln. da je falska dnižba pri- jnorana jiapeljatl v Trbovlic toic /. itix.1i> Iiapetostjo, in kcr je Celje za tak voil preoddaljeno. se bo postavil glavni trailsfonnatar v Laškern. Iz- tega pa tu- di sledr — in to je za nas važno — da bo treba zgraditi vod Celie - Laško. Uorenjim arsuinentom falskc druZ- be bi se dalo morda ugovar.ia.ti, a to l)i bik) iz dveh vzrokov Ijrezpomeinbno: 1. Ker na iHspozicije ozironia odločitve Kioske družbe liirnaino mkakc? ingcrence in 2. ker celjski konzumenti. po izva- .Uuijiii ni5C- Hroschla gniotvi-o nc bodo \)rhi\dcti, ako stoji glavni transiormator \ Laškem in nc v Celiu. K to^kr 2 je priponmiti, da jt- /a- htevala falsfia družba po prvotnem, to je oaiem načrtu, po katereni bi stai glav- ni tramsfonuator v Celju, od konzumc::- ta za vsak priklopl.icni KW 2500.- K kot pri«pevck k stroškom trnnsfornia- torja. Ako računairro, da bo v Celju in okolici za industrijo. obrt in razsvevlja- ' vo priklo])ljeinh 15'^ KW, bi. l^} skupen ! prispevek k trftiitsioriiiatorju .3,750.000 kron. stroski za vod Laško-Celje pa bi zrmšali približno 5.000.000 K. torej due-, rence v breine Celjanov 1,250.000 K. l-'ri tern je seveda. važno vedeti, iia bo glede gradbe voda Laško-Celju falska družba postopaia anuiugno, kakor je postopahi pri nrikljnčitvi Zioanega mo- sta, kjer je bilo giavnermi odjenialcu namreč Ceinentni tovurni ;>Zagorka* na prosto da no, da /grmli voJ LaSlko- Zidaniinost na ..'astne stroške ter pla- čuje letnrli 3000 K osnovne oristojbine za vsak KW, a!i pa da zgradi falska Uružba ter ob ^neni zviša (-snovno pristoibiiK) za dobavljeni ink ora!li konzntnenti placevati še vsa'ko KW uro posebej po KW-neni stopnje- valneni tarifu, ki. b;) /a\ Celje |)opolno- • ma enak onemn /;> /'idaninmst. Le /a j toljko bo v Celju u>k dražii, koiikor i znaša difereuea n:i iovoniin! za prouiog I na progi Trboviie-Lusko, Ij. /i p-ogo Zidani most- -Lasko ozironia Celje. Cene tokn bnziruio naiiiree na eeni tr- boveljskega pre-nog:! ink,, jircvozuint) iz Trbovelj t'o one iransformacijske p.ostaje, pri kiücri bo Jnizb;, tok od- ' daiala. ; |vy KW-iicii s!o!)tj.icvalnv:ii tariiM j ha r;ičunč'!i! f;iIsk.i dn.'zba za vsr.Ko KW uro do 1000 iciivh ohratnHi nr K 1.75, za vsako KV/ i:ro od !00O do 2000 leinih obratnih ur K !..?n, za vsa- >ko KW uro nad 2000 letmh ubratnih i:r K 1_. j I^'Od' letnimi obratiiiini nrain: se j razLime kvocient iz vseh v enern letn dobavljenili obratnil] KW nr dcljcti A nraksrnialno obtežbo, ki je podlaga za doloeitev osnovnih pristojbin. Vzemimo primer, Ja bo r.ibii nek konzument n. pr. mesto Celje z okolico za razsvetljavo in male rnoiorje !00 KW energije, kr bo izrabljeim približno 8 ur na dan, tedaj clobinio vlnevno približno S00 KW nr in letno 300.000 KW ur. Ako zgradi vod Laško-Ceije falska driižba na lastne stroške, bo moraio ntesto na podlagi navedeniii pogoiev plačali za vsak letni KW K 4000.--- osnovne pri- siojbine. K 100 KW je pribitf sc približ- no 10% izgube na tokn v transf(jrma- torjn in v vodu in iako dobnno povprcč- no maksimalno obtežbo 111) KW 110X4000 K .....K 440.000. Da izračnnanio za naš urhner stop- njevalni tarif, moramo 300.000 KW ur deli'ti z navedeno 'maksimalno obtcžbo. tj. z 110, ter dobimo na ta naein pov- ¦prečno število obratnih. ur 27/7 za KW. Zaradi signrnostr ne bomo vpoštevali o- znaeeneinu številn obratnih nr odgo- varjajoee eene za KW aro. temvec povprečno eeno iz stoprijevalnega tarifu t. j. K 1.34 za KW uro. 300.000 X1.34 K K 402.000.—, skupna cena toka za celo leto K 842.000.-~. Iz te številke izračiinamo povprec- no ceno za KW uro in dobimo 2.80 K. Ako zgradimo vod Laško-Celie sa- nii na naše stroške, bo ziuišala osnovna pristojbtna saino 3000 K za priključeni KW t. i. 110X3000 . . . K 330.000— k temu pristojbina Po lariiu ka^or zgoraj . . . . K 40:?.00n.- Skii]";na eena toka za ceu) I. K 732.000.--¦ | Iz te stevilkc izračunarno iHv/preč- I no ceno za KW uro in dobimo K 2.14. K tej eenf pa je pribiti še obresto- vanje iii aniortizacijo K 5.0OQ.UO0.—, ki so potrebni za zgrad'bo \ oda l.aško- Celjc. Ako bi v te svrhe zadostovalo ¦ 15%. bi stab na podlagi R'orenjih ste- v ilk KW ura prtbližno 5 K. torej za 2.20 K veC\ nego ce zgradi. vod Laško- Celje falska: dnižba. Seveda bo navede- na ccna toka od Ieta do leia inanjša in bo po odplacllu rnvestiranega kapita'ia pri drugiiee lK'izpremeniomh razmerah stala KW ura K 2.44. Pripomntti je še, da \nl navedeniii kalkulacijah niso upostevane investicije za celjsko transfoTinacijsko postajo; '/a\ razširjenje omrežja ltd. Koncno- bi bilo omen'iti; da je falska tiružba pogodbeno zavezana. dograditi daljnovod Fala-Trbovlje do ineseca oktobra 1923. Lstočasno tmarno že tiuti v Celju lahko falski tok, ako v najbliž- jem easu sklenemo pogodbo. Vsak za- mujen dan bi pomenil za nas veliko vna- terijelno' zgirbo. | ZAHTEVAJTE V VSEH TRAFIKAH IN | DRUGIH TRGOVINAH SAMO VŽIGA- i LICE CMD! ZAVRACA.ITE VSE j DRUGE IZDELiKE! PculitiLne vesti. Pašič vrnil tnandat za scstavo Yta- de. Dne 14. tin. jc imel radikahii klub sejo, na katerii je Pašič razložil svoje stališče, da ne more sestaviti vlade z deinokrati, ker po njegovem mnenju demokratski klub v datiašnji sestavi ne more nudiff garancije, da bo v celoti podpiral vhwlo. ;Po sejl ie PaŠič še kon- ieriral z Ljubo Davidovičem. nakar se je vrni'l v ministrsko predsedništvo ter dal sestaviti akt o vrnitvi poverjenega maiidata. Opoldnc se jc podal PaSič na dvor, kjer je kralju izjavil, da se inn nf ¦posreeilo v določenern clvodnevnem ro- kn sestavjtl koalieijske vlade. Po kon- čani avdijenci je sestavii slu/beni ko- rnunLkc, v katerem povdarja. da je po- novno prosH radikalni klub, naj še en- krat razmislja o možnosti Doilaljšanja koalieijske vlade z demokrati. Pašič je ponovno (.tobil odgovor radükalskega kluba, da z demokratskim noslaiiskim kluboni ui niogoce stopitl v koaiieijo. ker obstojata v njern dve navsprotuJioCi si politieni smeri. Radi tega ponovnega sklepa radikalnega kluba ie šel Pašic na dvor in obve«til kralja, da radikalna sfranka odkhinja koalieijo z demokrati. dokler se ne odstrani dvosmiselnost n.Hhoivcga zadržanja. Pašicev kamiiuike je vzbutfi'l splo^no pozornost, vtis pa je lKiredil ravno nasproten, ki.kor ga je hotel Pašič doseei. Tu^i v '.lemokrat- .skem khibu je vplival Pašičcv komuui- ke vse prej kot slabo, ker ie jasno po- ktizal, da je uanien radikalcev razbitf | ilenrokra-tsko stranko. Svetozar Pribičevič Sestavi vlaUo? Dne 14. tm. ob 5. pop. je bil pozvau dr. Liikimič na dvor. Po polunii avdijenci se je zvezal telefonicno s Pašičem. in se ž njiin razgovarjal. Ob 7. uri se je po- dal osebno k Pasiču in ga v imenu kra- lja prosil za nekatera po.iasnila. Danes 15. tm. se bo Lnkinic zopet podal mi dvor in bode, ker ie radikalna straiika kot najmočnejsa odklonila sestavo viatte, predlaigal kralju, naj poveri se- stavo: vlade Pribičevičn. Sitnacija de- mokratske stranke se je v zadnjih dneh znatno ojačila. Demokratski predsediuk bi se pogajal za sestavo vlade na podla- gi znancga parlainentarnega delovnega progrania demokratske stranke, ki vse- buje pret! vsern uradniški, invalidsk; fa agrarni zakon. Politiont krogi srnarrajo. Cave criticum ! (Konec.) Ce ^^m zgoraj «Jal razumeti, da (•bzalujemo odhod na.ibaljse igraLke v osebi ge. Hrrbernik, ni bilo s tern rečeno, da gdč. Rudolf ni ravno tak*> nasa naj- ¦fooljša inoč. Vsaka za svo-ie .specijalne vk)gc. Njena Oiillia je bila sik, igru vkorsij brezhibna; če bi imel komad) nc- fcaj več umetniske veljave. rekel for, da ki ta rgralka zopet nekai krerrala. Da se tie bi' reklo, da me je sania hvala o gdc. Rudolf, ji' Priporocam. uai bi se v bo- doče zavedula prhnitivmosti odra, da ne bo več s kako nagk), neprevidno gesto spravila gledalcev še ob ttstr> malo iiu- zije, ki jo nudi na-ša scenerwa. Oospo- cRčna ima. namreč navado, da se včasih vsede na kitko papirnato goro air da sem ter tja v momentih uinetniške eks- taze strese kako papirnato skalo. Zair- njič sc je pa na veramli I^održajevega dvorca naslonila na velico n-eke smreke, vsled Cesar se jc celo drew zamajalo v V5cj svoji paralelograniski obliki. Podr^aj g. Vončine kot novinca na rošuin odru je bil vcasiii srčkan. Ker ne vem, ali je pripfsati njegovo čudno ge- sti'ku'liranje morda indrvidiiaiiienni poj- movanju predpisanc nerodnosti vloge, bi ga želel videti kmalu v kaki drugi bolj hvalcžni vlogi polujunaka. liiiron pi. Wiprijz začctnika g. Ken- de je bi'l še precej clober. Maska pri- merna — malo manj pndra. Pa bi blla izborna ..... nastop genUcniena; le v svojo zaljubljenost bi bil moral vliti ma- lo več ognja. »Ne razumijem. koga vra- ga traži praiiia svršetkii igre barun Wipritz sa svojoin Florettoin bas za pa- rapetom« bi rekel /agrebski kritik Lu-' naček, če bi gledal igrp. Vioga sc- nikn- kor ne more šteti med hvaležne. Njegova her linu gdč. Režebek, tu- dr začeinica, je bjja za svoj prvi nastop dobra. Drtvžestna v obleki razvijajočega se popka je princsh nn boitio polje raz- posajene burke nekaj svoje mirne ljnt>- kosti, ki je blagoaelno ucinkovab na PTen:vpete živce. Pr;pv>roča! bi ji, da ne ]>re!uija v deklamacijo ter da si dobro zapomni Dobavišekovo tirado iz ^Ro- doljuba iz Amerike« (približno): »RoKe se niti ne sttekajo, niti ne pcxiajajo.« Gdč. Kovacič je bila z dvoj:vo vlo- go morda preobložena. Pravim preoblo» žena ne morda zato, ket ne bi b?la osta- la na vi&ku svoje dosedanje dobrc igre. ainpak zato, ker svoji civo.irii toaleti ni posveti'la dovolj pazljivosti1. C.'gajala mi je bolj v neznatni Minki kot Pa v ^at;- sonetki Floretti. Na šansonetki se mora tudi na odru |>oznatr, da je nalepotičenj;, našminkana deniimondka. Da njena ma- ska ni prišla do poiwlne vclja^t, bo de- loma kriva razun klobuka tutli razsver- Ijava. (j. 2agar, ki ga vidiiti žalibos po- reiikoniu na odru, jj častno ans'>lviral nehvaležno vlogo Janeza. V splošnein bi moral grajaii inaske, ¦posebno nioške. i^rez hibc ni nihC-e; v detajle se za prvikrat nočern in ne mo- rem spuščutr. S trditvijo, da sta gdč. Rudolf in g. Mayer vedno primeruo inaskirana in da muni inaski prideta N'ediHj do veljave, hočeni ovreči sicer verjeten tzgovor ;', ne povseni brezhibuo razsvetljavo pozornice. Postulat dobre igre je tudi1 memoriranje. I^ežija g. Wagner ja nani je da la vse, kar je v naših razmerah niožno uit- cfiii. Bolje, d-a ne govorim o njegovfh zashrgah, ker bt se utcgni! prevzeti. Da so razni živahni JJaloni1 skoraj iwdrlj papirnato veranito in labime palme - ostali so mil pridno sekundirali ....... temit ne more bifi kriva rezija, temvec igra!- ci. in pomanjkanje sredstev. Reditelja Iw tre-ba ua kak način razbrernciiiti Lor ga vcasi'h prisiliti, da se nam pokaZe zopet na odru. Htido-bni icziki pravijo. da mora g. Levee, ki ie faktično že prevzel en d-el reži.ie po oni »per aspe- ra ad astra« naiknadno dokazati. da .ie usposobljcii za to mastno službo. Zaine je dokaz sicer že iJoprinešen, toda ljudje smo ljudje. Torai nn deske. ki r.nuwni'o svet, junače! Svoj čas sem v ^voji huaobyj. scl;- val reditelja, zagovornika >popolne iiu- zije resničiiostii scene'*, proti gledaliske- mu slikarju, zakletemu sovražniku de- tajlnili ktiHs, sufit itd. Vsi. ki vemo z,a prijetnosti nianuelnega dela upravi- telja scene, te cLobickanosne sinekurc. bomo vsaj razumeli, če že ne opravičili njegovo sovraštvo proti1 »taki nepo- trebni sari«. — Največ sta se dajakt zaradi prokleti'h sutitn, da rabim pri- Ijublieiii izraz iiasega slikaria. Včasih sem se res bogovsko zabaval. Za na- prej se odrekain dusevuemu užttku, gle- Uatr kako re/Jser zaman poskakuje, do- kazuje in gestikuirra okoli flegmaticn^ga Stun 2. _________________________________________>XOVA POBAi________________________ __________L___1!2 da bi sc izvcdba tega pr^i-ama posre- čMa tudi čisto deinokratskenni kabine- tu-, kt bi imel potem sevcda tudi poli- tično in inoniiičmi ru-fivl'.'.'-i izvcsH vo- filvc. RadiKaici zve/.ani s homuuisti. «T:- poha« z dnc 14. tm. ie priobčila sen- zacionalno vest, da je tajnik skupščine dr. Janjič .konferiral >; zaprtimi koniunt- stičnimi poslanci v Mitrovici v svrho skupnega nastopa radikalcev in komu- nistov pri pri'hoctnjth skupsčinskih vo- litvah. Dr. Janjič je v »Rieči« to vest zanikal in izjavil, da ie obiskal le dvl 15 let obsojenega Čolakoviea. ki sc ye soudeležfl atentata na Draškoviča ter se jc pri tej prMiki razgovarial tud! z drughni kazaienci. Iz seje finaučnega odbora 13. tm. Skleniio se je, da se za'kon o draginjskili dokladah spopolni tako, da bodo dobi- vale vdove sveeenikov, ubitih v vojni po Avstrijcih, Madzarin in Nemcih na niesec za 600 dinarjev vec osebrri'h do- kiad. Te doklade so do sedai dobivaic samo vdove onih sveeenikov. ki so jlh nbi'li Bolgari. Nadalje se kupi \- Beo- y: radii nova liiša za tirade zunanjega mi- J nistrstva. Sprejel se je predlog, da se zvišajo gradbenim inzenierkni na žere- znicah doklade od 200 na 700 dinarjev in sicer od 1. oktobra da-Ik. Tudi pošt- niin uslužbencem v Sloveni.it in Palma- ci.il .se zvršajo draginjske d-oklade. Grčija vstopi v Malo antanto. »Tri- buna« poroča. da se bo zvezua pogodba Hied Srbijo in Grčijo iz Ida 1913 po- dal.išala na novi podlagi1. Izpremeni'le sc bodo le nekatere točke, kar je bilo tudi vzrok, da je prišel grški minister za zunanje stvari v Beograd. Dr. Ninčič in Politis sta se popolnoma. striniala glede podaljšanja srbsko-grs'kc zveze. O tej zadevi je dr. Ninčič konferiral že v Lau- saniii z Venizekisem. O rezultatu svo- jiti pogovorov sta obvestila runiunskega ni'hiistra Duca in češkoslovaškega mv ntstra dr. Beneša. Kakor med našo crr- žavo in Orčijo, se bo sklenila podobna pogodba tudi med Grčijo ter Ceškosto- va'Sko in rumunsko državo. Tako bo postala Orčija clan Male antante. Bonar Law in reparaclte. Bonar Law je imel 14. tm. v spodnji zbormcl Kov-or glede stalisča Anjrlije v rcparacU- skem vprašanju. Bonar Law ie povdar- ia-I, da stoji Nemčfja pred bankerotorn ter bi bila nasilna politika proti nlei brez vsakega pomena. Povoljna resitev Teparacijskega vprašania ie mogoča fc tedaj, ako bosta §!i Anglija in Francija roko v rold. Preobrat v francoski politikL Kakor vse kaže se Francozi iztreznujejo v svoji zunanjf politikL Splošno se sklepci. da se bo Fra-ncija odrekla nadaljnji za- sedbi ruhrskega ozemlja. Vccina po- siancev je za sodelovanie z zaveziifld. V Londonu odobrava večina poslanccv in senata namen francoske vlade, oö- reči se pravici po nadaijni zasedbf Po- renja. V rnms'kih krogih sodiio, da nudl le Mwssoli-nijcv projekt podlago za pra- vično in praktično rešitev renaradiske- ga vprašanja. Kontroverzc glede Armeneev v Lausanni. Kar tiče Armeneev, ie rajavil Izmet-paša, da ne uvidi:, zakaj bi Ar- ¦menci ne mogli živeti v nu'ru s Ttirki, slikarja, obdanega z aureolo močnega dima iz morda nalasč za take prilike pripravljene pipe, cer stopam javno, odlkrito. odločno in z vsg vcheinenca svoje »južne krvi« na stran prvega. To zato, ker bi za me nadalievanje dobrlh predstav ob dosedann sceneriji pomeni- lo igrati pod kozolcem. Za začetek bi se zadovoljil s proSnjo, naj bi sufitne res vsakokrat predstavliaie strop oziroma nebo ter naj bi se električne žarnice po možnosti ne videlc skozi strop. Na to naj bi se paziio posebno pri novem, takozvanem malem intimnem odru ki se ga namerava »ostaviti v »Citalnici«. Tihi junak, scospodar odra, g. Ma- lenšek! Vašega truda, vaše požrtvoval- nosti ne bi möge! naffraditi niti če t»i ie nil omcnil na prvem mestu. Redki smo tisti, ki vemo po saslurfi oceniti VaSe tiho delo. Hvala Vatn s prošnjo, da vztrajate. Pri zadnji predstavi v prvi vrsti je nek obrtnik, očividno Pon Juan poseb- nega kova, vzlic ljubkemu opominu ne- ke svoje znanke iz ozadja mogočno ria- daljeval svojo srnoJko renoinirajoč, da velja prepoved kajenja samo za — ci- garete. Rlžanskl. ki so pripravijeni dovoliti pobeglim Ar- mencem iwvratek v domovkio. Turčlja pa nikakor ne more priznati Armencem samostojnosti, ker bi to pomenilo cep- ljenje turške države. Izmet-paša je na- dalje izjavil, da tudi ne more pristati na to, da bi s^ krščanske majijšine opro- stile proti plačilu oprostilnc takse voja- ške službe. Lord Curzon ie v dolgem govoru ostro uastopil proti turški dele- gaeiji. Zavzemal se je za Armence ter vprašal Türke, zakai se je števiio tega naroda v svetovni vojni skrčilo za dve tretjini. Turki naj se ne igrajo z ngnjem. Stanjc v Varšavi še vedno kritično. Po ziidnjrh ponličnih Iwjili sc je mesro po energi'cnem nastopu viade in delav- stva precej pomirilo. Vendar je ta mir samo navidezen. Po'ulicah so nabiti o- gla'si, ki povdarjajo, da so Narutovicza izvolili tujci in da namerava novi pred- sednik ])o ruskem naeinu uvesti zidov- sko vlado. »Recz Poszpolita« popolno- ma odobrava, da se ie narod uprl. ker se je dovolilo tujeem soodlocevanjc v tako va'zni zadevi, kakor jc volitev ctr- žavnega poglavarja. Inž. M. Klodte: Železmska zveza Slovenije z morjem. (Konec.) Kje nudi proga na1 Brod Mora vice sličnHi m-ožnosti in ugodnosti? To je vzrok, da sem nökoc rekcl, da bi bila zgradfoa žel. na Brod Moravice ncsrcča za Slovenijo. i P r o g e : 1. Maribor- Zidanirnost-Sevnica-Št. Ja Čmomelj- Vrbovsko - SuSak . . . . 2. Maribor-Ljubljana-Kocevje-Brod-Mon 3. Maribor - Ljubljana - Karlovac - Sušak 4. Marlbor-Zidanimost-Zagreb- Sušak 5. Maribor - Čakovec - Zagreb - Sušak . 6. Maribor-Ljubljana-Trst..... a) Ljubljana - Kočevje - Vrbovsko - Sušak b) Ljubl jana - Kočevje - Brod Moravice - c) Ljubljana - Karlovac - Sušak .... Razvidi se, da skraj^a nova zveza pot Mari'bor-Kvarner 1) proti najkrajši obstoječi 4) za nie manj kakor 76 kni in da zh'Ostaja daijava Alaribor-Kvarner 1c 19 km za razdaljo IWaribor-Trst! Ta raziika se bode daila še zmanjša-ti za 4 kin na 14 km. Iz številk tabcle se vidi, da je samo pri a) proga na Vrbovsko navidezno slabša od one na Brod Mo- ra vice, namrec glede poti Ljubljana- Kvarncr. Ali razlrka 25 km (ki se bode dala tudi še zinanjsati) pride radi manj- sega vz-pona gledc vozneKa casa le iriu- k> y požtev, Riede prevoznfti stroškov pa matodane sploii ne; manjši1 vzpon 15%o pa ima so vcWkansko ugodiiost, da je kapaciteta železnicc več kakor za polovico vecja kakor pri b) (25°/oo), kar igra posebno v voiaškem ozirii odločil- 1TC vlogo. Pri vseh dTngiii daljavah in višinah je prednost od kra.ia in izdatno na strani zveze na Vrbovsko. Proga pod 1) je za 30 km ozix. 56 km krajša od proge pod 2), pri čemur se tudi pri- hraiu' 237 ozir. 225 m višhie; proga pod 2) glede Ogulina ne more konkurintü ni- ti z obstoječo že!. pod 4). Pri progi pod a) se v smeri Oguliu pri'hrani 121 m na višini napram progi pod b), na Kvarncr pa 19 m. Vidhno, da ima po liavedenem in- teres iui gradbi proge na Brod Moravi- ce le krajni trikot Kocevic-Cabfw-Brod Dosedaj smo v časopLsih oixlelali le smer Ljubljana-Kvarner ozir. Dalma- cija, smer Stajerska - morje Pa še ne. To naj se zgodi seda.i v sledeči tabeli. ki prinaša pa radi popolnosti tudi se en- krat glavne podatke gledc Lju'bljane. ! Sievflke v oklepajili veljajo za končno I točko Ogulii) (siner v Dalmaciio. iz O- gulkia. v Split je še 325 km); v dotienih ^tevilkali zvladanih visin niso vstete vi- šine na progi Maribor - Zidanhno.st, ampak je Zidanimosi- vzet z;< izbodišče. Pro^ovnl km Zvladana vi.c treba obratno naiprei ugotoviti xmoter in zdrava gradbena na- čela za novo zelcznico ter proučiti nje splo^no korlsü, potem šelc se 30 izmeri v naravi. To je pravn pot in ,te smo sc mi pristaši uzakonjene proge držali. S tem jc za menc debata o žel. zvezi Slovenije z rnorjem končana. Za- deva je potom zakona v korist celc Slo- venr.ie rešena. MESTNO GLEDALI5CE V CELJU. V toresk 19. in v sredo 20. decembra se prcdstavlja pravljicna mladinska 1- gra v štirih dejanjih »Krojacok - .iuna- ček« z godbo in baletom. Predstava 1z- ven abonementa. Začetek ob 20. uri. Proslava kraljevega roistnega diic. V nedeljo 17. tm. na rojstni dan Njego- vega Veličanstva kralja se daruje slove- sna služba božja ob 8. uri 30 min. v župni cerkvi Sv. Daniela. I'oklonitve sprejemam ta dan po končanem sloves- nern cerkvenem opravilu do 11. ure do- poldne v poslopjti okr. davarstva, II. nadstropje, soba št. 1. Vsi državni ura- di in javna oblastva razobesiw ta dan na svojih poslopjHi državne zasta\c. Vladni svetnik. Povodom proslave kralievega rol- stndga dne prosimo hišne posestnike, da okrasijo svoje hiše z zastavami. LJUDSKO VSEUCILIŠCE V CELJU. V torek 19. tm. se zaene F. tečaj za razgovarjanje v hrvaškem in srbskem jeziku. VodH ga bo g. učiteli Radie vsak torek od 19. — 21. ure. Vpisovanje se vrši 19. od 19. — 19. Yt ure v risalnict meščaniske šole. Plačilo kakor za slov- niški teČaj. Za eden tečai ie odmerjenih 16 ur. Na naslov celjske stanovanjske o- blastl smo čitali v zadnjem času v raz- ' nih listih očitajoče »poslane« očitke in grajo. Vsakomur, kdor je v nasih po- vojnih razmerah v stanovanjskem vpra- šanju z deloin sodelova! v katertkoli stanovanjski komrsiji ali stan. uradu, je povsem razumljivo in jasno, da rodi to dek> vedno več graje in ocitlwv, ko pa priznanja ali celo hvale. ker sodba Iju- di, ki se borijo za se za. sranovanja jc vedno subje'ktivna, stvanuh. uvidevnffi ljuili je bore malo, ker jc ljudi, ki so v lastnr zadevi zmožni videii iii pripozna- ti tudi bližnjemu jednako ali ceio vc^io upravičenost, vsak dan manj. Dejstvo pa ie, da smo v Cclin v stanovanjskem vprasanjn doživelr žc nekaj nasilnih, samolastnih vselitev preko in proti od- ločbam stanovanjske oblasti. Najs? so bile to civilne ali vojaške osebe, je tako pocetie absolutno ne na mestu ter se iz stališča., da smo pred dolocb.^ zakona vsi iednakopravni1, samoposebt kot akt nasilja najstrožje obsoja. Prepričani smo in informirani smo, da se je v vsch teh slucajili storilo vse potrebne ko- rake od strani stanovanjske oblasti1, da sc taki anarhiji napravi rcniodura, ker anarhiia še s tem ne postane pravno- v ei javna, ako jo ugaiiia tisti, ki ima na razpolago moč in silo ter pogazi o- pirajoč se na to, vse predpise in zakon- ske odredbe, ki nam morak) biti vsem jednako sveti. Teh par slnčajev stano- vanjske anarhije in nasilja. ki so se v Celju izvršili in 0 kojih naše meSčanstvo upravičeno ogOTČeno razpravlja, pa se nikogar, ne Petra ne Pavia ne upravi- cuje, da postopa samolastno proti *d- ločbam stanovanjske oblasti. češ zakai so pa snieli to drugi! Red in zakoflski predpis nc pozna kompromisa za niko- gar, ako stopimo na to pot polzenja, smio tUi pod nogami že izgubi'li, in »e- šieti1 stanovanjski frazerji, ki jih tudi v Celju ne manjka, bodo trud in delo mož, ki v stanovanjski oblasti prostovoljno delajo. ponajvcčkrat z neiipravičonR« zabavljanjem in hujskanjem samo še 0- težkočili, k'ar pa ni v interesu zadace, ki jo stanovanjska oblast izvršuje. Naša mestna osnovna *ola jc ßt-A- \a. veličastna šolska palača, ki služJ mestu Celju laliko v cast in ponos. Do- hod k tej šoli po Levstikovi ulici pa je tako imi<5uiouc žalosten, da mora za- strmeti tujcc in se sraniovali vsak do- i rnačin, ki ima 1c nekaj malcc čuta za le- I poto in dostojnost, ki !c nckoiliko vist z iinbeznijo ,na našcm rodnem mestu ob Savinji. I^akuševa «palača«, nckdanjfa usnjarska razvalina, povojne in meti- vojne bara'ke, 1o je nas poza'bljen kot, tu je naša Levstikova ulica. ki vodi k | niTsi najlcpšj šolski stavbi. j Naeelstvo sreinivi trg«vcev Ceüe •l'Oroea vse:n Chmom te/a j.;remi;a, da c'stancjo trg jv.:üe v Celju v neJe!.:o preü B;>ričem to je \'i. Mi. oJprie od S.--12. !iiv dopoldan. Smucarski sjjori. Ker nameravarno o.-.-iK)vati \ Culjii sniuC-arski kliih, va- biiik) vse lJLib'.u^.'c in prjjaielje iefta krasiie^a zimsketja Sporty in ki bi brii r-rijü-avljeni Tistopivi temu klubu, da se pnjavijo najkasjiCie do Jl» i'u pod Smucarski šport, Cci;(.\ poštni pretlal j šicv. 77. j Napovedani večer >Samskega khi- j ba« v Celju sc je zaradi »Plohe« prcložil | in sc vrši na splošno željo v nedeljo 17. tm. ob 10. uri dopoldan v rudeci s«b» Nar. douia. Vabiio se vsi samei, 6v. sc si'gurno 'udeleže sestanka. -¦- Priprav- Ijalni odbor. Župan g. dr. Juro Hrašovec \ so- boto 16. tm. ne sprejema strank, ker Je nnidno zadržan. Žensko društvo v Celjju kupuje knjižnicc in knjij?e. Novo indu-strijsko podjetic. Ob -G<;- sposvetski zvon«, so naprošaio, da vpo- sljejo nabranis denar in kontrolne bloke na naslov.: Dr. Ivr.ii Liicar, Celje, Can- karjeva ulica 6. Tiskovna pravda. Bivša dr. Nova- čauova »Maša Vas« je prhiesla pod na- slovom »Kocka ie padia- članek. v ka- terern jc napadla vodiielia SKS. Vsleii žalitev so vioiM poslanca Mrmolja äi Drofcnjk ter par izraxitih voditel«uv stranke tožbo zoper dr. Novačana. V soboto' 9. tm. so se pred celjskitn seiu- tom porava:ali. Or. Novačan se je z:\~ vcza'l, da prekliče žalltve v »Kmetij- skem li.stu« in »Republikancu^. Trgovska zadiuga »Sloan* v Csliu ie prejela danes od »Scholler trg. d. a- v Zugrebu«, VlaSka ulica 21.100.0lK) Kg .sladkorja v kockah do ceni K 72.9(1 loco Zagreb. Kot na;;višja dopustn>j ccna za Celje in okoliš üc je dolocik« na debclo K 78— p. kg, na drobno K 85.50 p. Kg. ZasiOi^'iiK ivstik.3 »Kabus« v Sesvc- ii (Zaprešič -).ri '/ü^«*obu) Karo! Soziier ;o prejsl od tarn Y>2 K v.a drobno 1?4 K /a ; kg. Ceijska riruzba s koionlialnim bia- ,40«! »Union* {Ransiiiger.i ic prejeki \-i r\ 1922 iz Za'-iYC1):? 5 vasonov sladkiw- ja v kockah .j-Jnosno kristalnega slaci- lo «a in se ;,o :ir«i.J:io doiočila sledeia iii'i.visja do >::Sti»:i ccick a) Kristin: tlu^- V;r na debelo '59 K, na droWto ?'>-0 K ?.3 kg; b) skulker v kockah na t!eb;\o ?'•: K. na drob u> S5.S1.) K za kg. Kino Gaberje. Danes v soboto 1(5. in intri y nedcljo 17. dec. senzacijska detdkti'vska drama v 6. deianiih Apas Julot. Fgra Luciano A4bertint. V pou- de!:ek 18. dec. zaprto. Dopisi» Mozirje. V cetrtok due M. decernbra je UTiirl tulcaj g. Anton Goričar, poplar v pokoiu, star 82 let. Pokoinik je bil u- stanovitelj Oornjesavinjske posojilnice v Mozirjn in nje dolgoletni načeinik. Kot aačelnik ic uosvoiil term; z.avodu vso svojo skrb. Mozirju jc žnpanoval 2S le:. Kot moŽ vseskozi narodnega in napred- nega- mišlienja je b\l član številnih ua- rodni'h društcv in korporacij. ßil je pivi podstarosta Savinjskesa Sokola. načel- nik kraj. 5ol. sveta, nd okr. odbora gur- nlegrajskega ltd. Značajnemj niužu blag spomin! Rodblni tiaie iskrcno sožaljc. Turistika in sport Sportni kiub Celje naznanja. da je drsališče pri g. Diehlu odprto. Na smučcb v Svlcarsitih alpah. Po dolgem prizadevanju posTeČilo se je »Jugoslov. zimsport. savezn« doseči. ua pride omenjeni, znameniti sniuČarsKl frlm tudi v Ljubljano. Film se bode pre- daval v kinu .»Ideal« in :o le tri dm v pondeljek, torek in sredo t. i. dne IS., 19. in 20. tm. Ker je ta iilm res nekaj izvanrednega, kažc v divnih posnetkih veličanstvenost alpskih snežnikov >n wastopajo v filmu m-ojstrsk! krniarji - smučarji, opozarjanio vse chcinstvo, v prvi vrsti pa turiste in priiatelje prlro- de, dn ne zamude te prllikc in si ta film ogledajo. (T. P. R.) Smučarski tecaji (skiknrzi) v Bohi- nju. Na izredno pro^n.io beo.^njskih sportnih kro^ov, ki se j:;ko zanimajo za letošnji smučarski lecaj v Bohinjski Bi- strici, priredi »Jugoslov. zimsport. su- vez« dva tečaja za novmce i. s. prvesa od 27./12. t. i. do 6./1 1923 in drugcsa od 6. do 14./1. 1923. Pojasnila daje m spreioum prijave Jugoslov. /-imkospor?- ski savez, Ljubljana. Narodni dom. Poziy na SHiučarski tečaJ v Bohinju 1922-23. »Jugoslavenski zimskosportski savez« priredjuje ove zimske sezone i to Lzmedj'ii katol. i pravoslav. Božiča u Bohmjskoj Bistrici svoj rcdoviti smu- earski kčaj. Svrlia te priredbe jc: pod sistematskim strukovnim vodstvom i nadzorotii izvježbati r>očctnilce u srnu- škoj te-hnici to ih usposobiti za zirnske izlete u društvu vješt-ih smucara- upo- znati ih sa krasotama zirnske pri rode - uputiti ih n.a osobitosti zimskoga pod- neb! ja i terena — te priačiti na korck- t'dn i korfstan zimskosportski život. 0- vogodi'snii smučar. toCaj ie za yse lju- bitelje tog zdravog sporta u nasoj državi jedina i najugodnija prilika, da se sva- ki počehiik u Što kra'cem roku i sa si- i gurni'm uspjehom prafctički i teoretski ¦zvjež-ba u srnuškom sportu. Pozivaino ^toga sve refle-ktante, da se sto prije prijave, da uzmognemo za tečaj sve •;:T.avovremeno pripraviti i urediti. 'I'cCaj počinje due 27. dec. o. g. u 3. pr. p. prec liotelom »Markes« u Bohinjskoj Bistrici i trajati če do 7. I. 1923. Tečaj vodi g. X. Badjura. Praktičn-o vježbanje n tcrenu vršiče se svaki dun od 8.—11.30. I jiop. od 14.—37. Teoretska poduka, sktopti- konska prcdavanjaitd. obdržuvati če se svrA'e druge večeri. Vježbanje ii II. <:o- lovici lečaja obdržavati čc: so dnevno prigodom omaiijih izleta od S.—14. Te- ^aju čc slijcditr lagana dvodnovna par- • ij:i na vlsoravan Pokljuku te planinu Liparucu sa povralkom kroz Airzll sru- denec na Bled, zakljiičit ca se pale sa 'zletom na Bloire.prcko Sllvnic-j u Cer- kiiku. Pristupnina za tečaj iznoai 5-0 D. U tecaj priiiiciju s>č samo zdrava p*ospo- 'Jja i gospodje. koji su clan-ivi l:l:ibova JZSS. iPristup u icxaj iasadü \ tijeca od 10 god-Ina da-lje, ktxl čeica posebno n:i'- giašujemo, da če so djeen držali \:c-d i'.trogwn nadzoroin i o-sobitojn pa-žnjoni. Sportske potrebštine. Vodstvu teč:ortskoj dJscijQlin-i te ako svaki učesnik dodje a j;rimjerejioj oprenii. Odjelo: Laka vuaie- im sportska kapa, koja se la'ko dade navuči preko uha. Za da.ii*:» PC- tjc troglasnoga šo!. pev. z1)ora, božicno drevo itd. Va!:ijü?ii sfe vst '.iubitclji lnia- dinc. OdHkovaitia v sodaS siužbi. Njego- vo Veličanstvo krali je na pred log rm- nistra pravde odiikoval: z red'Otn bv. Save III. vrste dr. Anton \ Ro.?;jno, pod- predsednika višjcga deželuega soUisča v Ljubljani; dr. Miiana Skcrlia, dvorna- sodncga svetnika pri oddeiku miriistr- stva pravde •/ Ljubljani: Andreja Jegli- ča, vi'sjega üTzavnega pravdnüka v ljubljani m dr. Josina Kotnika. precr- sednika okroznega sodiScy v Celju. Z redom sv. Save IV. vrste: Aleksandra ¦K'avnikarjn, svetnika višjega deželnega scdižča pii okroznem sodisču v Maribo- ru; dr. Jakoba Doljann, svetn&a viSje- ga deželnega sodišča in vodJo okrajne- ga sodišča v Prevaijah; dr. Junja Po- lenška, predscd'nika okrožnega sodiščd v Noveni niestu; Ni'ka Doinmik;], prve- ga držav-nega pravdn&a v Ljubljani; Pelra KerŠiča, svetnika deželnega so- dišča v Ljub'inni; dr. Frana Schau- bacha, dezehi'jga sodi'sCa svetnika v .M.ariboJ'u. Z icdoiii sv. Save V. vrste: dr. Milka Clabra/okrajiVega sodnika v Ljutomeru; Jcsipa Krašcvca, pisarnišjke- ga ravnatclja okrožnega sodišča v Ma- riboru; Si-lvesira Folrn:.!, ravnalelja zem- Ijižke kny-tfü v Celju; Antoita Novaka. vi§je.!?a pl'sarniskega oficiji'.la oi«.rajneg:i sodišča v Marski Soboti; Ivana Hribov- ška, v&jegri pisarniškega oficiala akra;- liega sod>šča v Radovijici; Davorina Pe- na, višjega pisp.rniSkega oficialu okraj- ncga sodišča v Kozjem. Z ziato medaljo za dTŽivvIjy.nske zasluge: Antona Dokler, bisarni'Skega oficiaki Okrajuega sodišca , Sevnici; Karoia Jegličii, stražnega uadzornika pr; deželiicm #soUiš5u v Lju- MjLuii. S srebrno medaijo za državljan- ske zaslugu: Aiojza liribariu, -podurud- Tiika -okroznega sodišča v Celju; Fraiia- Visintina, višjega paznika v kaznilnici v Maritooru in Antona Vozclja. s-odnega slugo okrajuega sodišča v VLšnji gori. SokolsJio društvo v Šoštaiij« vstopa v 15. leto svojega dvuštvcncga delova- nja. Bila je to doba borb in nupoiov do konuuega. tako lepega razmaha sokol- ske mlsli v našeni okraju, r!od inien- zivnega ' podrobnexa narodnoga dem. Društvo vabi k udslcžbi ohčnega z^o- ra, ki se vrt>i dne !ö. tm. ob 8. uri zvc- čer v dvorani br. Pr. Raišterja v šo- šaiinju. Z bratskim Zdravo!. Odbor. Požar v Makolah. V nedeljo zve- čer je v Makolah izbruhnil požar v po- slopju tanikaj^nje posojHnice, v katorem se uahaja tudi kousurn. Posuiilniške po- slovne knjige so rešili. Vzrok požara je neznaii. Skoda je zelo velika. Težka iiesreča v Klaucu v Istri. Trimesečna Marija Cergolj se je igrala na ognjišču. Pri igri sc je pa približala ognju in tako se ji je vnela obleka. Ako bi dornači pravočasno ne opazili otroka, bi našel gotovo smrt v plamenu. Otrok je dotbi'l precejšnje opcklrne na zgornjem delu života, prepeljali so ga v irža^ko mestno bolnišnico. iKrah v moravsko - šlezkl banKl. Qlavni občni zbor delnicarjev morav- sko-Šlezke banke v Brnu je sklenil za- vod ii'kvidirati. Vzrok likvidaciie so ve- li-ke poneverbe, ki znašajo okoli 148 mi- lijonov čeških kron. Dinarska vcljava v trgovskih knj}- gab. Po naredbi minisLrsiva za trgovino in widiistrijo VI. St. 4493 razglašenem v Službenih Novinah Kraljevhie Srbov, Hrvatov in Slovencev st. 243 od 31. okt. 1922 (Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo St. 115 od 8. novembra 1922), moraio vsi zavodi, ki so zavezani obja- viti svoje račune, voditi knjige in za- kljiične račune (račun iznivnave in ra- čun zgube in dobička) v diuarjih in sicer počenši s 1. ianuarjem 1923. Razmeije 1 dinar za 4 krone velja za vso aktivno in pasivno imovino izražcno v kronah, lie glede na datum nastanka. Ker borno vsled tega cd 1. januarja 1923 vodili račune itd. izključno samo v dmarski vrednosti, prosimo naše p. n. sLrnnke, da se v vsakern slučaju, bcdisi kore- spondenönhn potorn ali na drugi način poslužujejo pri označenju denarnili iz- nosov izkijučiio le dinarske veetinosti. Opozarjanio, da bomo dvomljive ali ne- jasne označbe vrodnosti smatrali kot doznakc v dinarski vreduostr. Kavno-. tako bomo postopaii tudi v slučajih, čej vrednost mi iznosu sploh ne bo ozna- čena. Pri tej pri'liki povdariamo, da 3c Stran 4. »NOVADOBA« Stev. 142 službcna kratica za dinar »Din«, za para: »p«. Glede vložnili kniižic ni po- trebno, da podvzameio stranke posebne korake. Zlasti ni potrebno. da jih pred- ložc v svrho prepisa iz kionske v dinar- sko veljavo. Ta prepis v duiarsko velja- vo se bo vršil pa 10. iaiiuarju 1923 sukccsiviio, to jc, kadar bodo stranke prczentirale vložne knjižice v svrho vpisa noviü vlog, pripisa obresti, deine all celokupne realizacije ltd. Z ozirom rta ofoširno delo, ki nam nastane vsled provedbe v dinarsko vrcdnost na vseh racwiHi v nasih knjigah, zaprošamo vse strcuike, da se odi 28. dec. tl. po do 5. januarja 1923 obraeajo na nas le v naj- nujnejšifa slueajih, ter urede svoje teko- ee posle pri nas ali pred alt pa po pote- ku označenega roka. Celje, v decembru 1922. Jadranska banka, LjubljanvSka kre- drtna banka, Prvy Hrvatska štcttonica. Slavenska bank. 1452 2—1 Izdaia in tiska: Zvezna tlskarna v Ceiju. Odgovornl urednik: Lie. Cdvard Slranlc. Svarilo. Opozarjamo vse one, ki bi razSirjali neresnične govorice o nas, da bnmo v takem slučaju postopali sodnijskim potom proti njim. Rodbina Goručan Celje—Zagrad. Štev. 12 mob/22. x»i kolodvoru, ^s Siamje hratnilnilfo vlog K 35,0f$0.00fl, ::. ==s= Ifaednost rezervnegga zaklada K 8,000.000. ftRANILHE vloge, ki se sprejernajo od osako- H SPREJEMA tudi v uarno shrambo od strank j OSKRBÜJE suojim uložirikom prodajo in na- $ar, nžtoajo najpopolnejšo uarnost in ugodno in sodišč razne urednosine papirje, uložne knjl- I kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- obrestouanje. Poštne poiožnice strankam "brcz- II žice i. t.d. Daje u najem PREDALE v svoflh B 5nje za nfe tod! inkaso in drnga densrna opra- plfično na razpolago. Rentnino plačuje zauod R safeblagajisah, tako, da obdrži kijuč stranka y vila najkulantneje, 1ZPLAČSLA v inozemstun iz suojega. || satna, I izredno ugodno in promptno. Posojsla vseh wst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjth. -: Telefon Steu.:- 35. ^ Razsirjajte „Novo Dobo"! Šprelmesn več mizürshih «v proti plačilu. Za hrano in stanovanje skrbi vsak sam. Cenjene ponudbe na Franjo Vehovar, tovarma pohištva, Celje, Boris ipavčeva ulica. 10—7 d Obl. konc. po5redoualnica \ f za promet z realiJefami: " Union P. flrzenseh CEL3E Rreljö Petra c Z2 CEL3E Posreduje pri presSaji ozir. nakupu zemljišč, hiS, vil, gradqv, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45-28 Opravilna št. E 793/22/12. Zavczana stranka: Jankovin Kamilo Totnpa, veleposestnika na Prcšniku pri Smartnem v Rožni dolini. praibcni otjlic in pozW H napofctbl Na predlog zahtevajoče stranke Posojilnice v Celju bo dne 28. decembra U>Ž2 ob 10. uri dopoldne pri tem sodiSČu v izbi št. 4 lia podstavi obenem «tobrenih pogojev dražoa saedečfch nepremičnln: 2emljiška knjiga Sv. Jungert: ceniioa vrediiost ajnanjši mM v'. 3t. 126 grajSčina......... K 1,234.000" - » 142 hi5a St. 8......... « 30.000 — « » 143 gospodarska in druga poslopja « 379 300*— , « 191 njive........... « 468.359*— < « 192 travniki in pašniki..... « 669 671"— « « 216 vrtovi .......... « 26.475' <¦ « 217 gozdi........... « 800.834"— ¦•¦ « 241, 253 in 312 ribniki..... « 15.645—_________________ 3kupaj ... K 3.674.284' - K 2,662.850'— Skupna cenilna vrednost zaokrožena na K 3,994.250'—. K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Jungert vl. štev. 126, 142, 143, 191, Mt 216, 217, 253. 241 in 312 spadajo sledeče priflkliue: 1 par težkih konj, 2 žrebeta, 5 krav in 3 telice, 4 vozovi, 1 navaden ' voz, 4 brane, brana za travnike, sejalnica, mlatilnica z motorjem, 1 cirkularna žaga, 1 slamoreznica, 1 obračalnik za seno, 1 kosilni stroj, obračalni plug, 2 pluga, 1 osipelnik, 1 sejalnik za koruzo, 1 gepelj, 2 konjski opremi, 6 sodov, 4 kadi, 10 grabelj, 10 lopat, 10 vil. 5 krampov, 2 Lag;i, 2 sekiri v cenilni vrecinosti K 319.950'—. Pad najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Vadij znaša K 400.000'— Okrajuo sodišče v Celju, odd. ill., dne 7. decembra 1922. Dr. Lenart. Glavno zastopstvo dotnače zavarovalne druäbe potrebuje s 1. januarjem 1923 mladega početnega Reflektant! s trgovsko Solo naj izvolijo vposlati svoie oferte na upravništvo Nove Dobe pod »Stev. 2480«. 2—1 Si tivo drvo žagana in sekana prodaja na drobno kakor tudi na cele vozove po znižani ceni tvrdka Brata Baticf Celje Ljubljanska c. in Savtnjsko nabrežje. Ant. Lečnik O us*»«* in juwelii9 O ¦ Celje, Gianni try St. ? (prej Pacchiaffo)» 37 | R. SALMIČ - CELJE HARODNI DOM ¦ ¦aaiiaanoaiiaeBBaBBasHaDa ¦¦¦»«« urc, zlatnina, srebrnina in optiha ¦!*¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦ ana a a a an an tu» Božižna in novoletna darila so po znižanih konkurcnenih cenah ¦ ¦^¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦iilaiiaBaaHiiaHiii flJošfou paromlin naznanja cenj. občinstvu, da je preuredltev mHna v paromlin In njegova izpopolnitev končana. Ker j« mlin opremljen z najnovejšlml stroj^, mu bo mogoče še bolj kakor dosedaj postreči z najboljšiml mlevskimi Izdelk!. Sprejema se vse vrsta žita v mletev ter se kupuje žito in prodaja izdelke po solidnih cenah. Osobito se pri- 1446 1 poroča p. t. trgovcem in pekom, da mu ohranfjo na- :: klonjenost in zaupanje kakor so to storili poprej. :: 0.3ošt, medlog, (okolica) Celje. Seno, sliio, drva, priig, žiti, lirsipir, soijc ( in druge deželne pridelke kltpltje in PFOdafa j Osef Andre}, Maribor ( Aleksandrova cesta S7 818 69 52 Telelon 8« I Pristno slivoilio, hotijsh, rum, ti'i kavo, ioKokde in vse speGeriisbo in ksloniialno blsgo se dobi po nizbib dnevnih tenth pri turdhi K Ludovik Pefek - Celje a ^^^^—w_ Cankarfova cesfa if. 4. ^^BBBBV l^fcJ^SiatoHfc^^ Kupujem wee dežclne pridelke. _^^^^0^^2k Proda se takoj nova vila v Petrovčah z 3/< orala zemlje. Dalje 1 B klarinet, 1 B trom- peta (Flügelhorn) in 1 nogometna žoga še popolnoma nerabljena. Naslov pove upravniStvo Nove Dobe. 2—2 SALAME prve vrste nova roba gmt Ipovsem zrela Way se dobiva Is L bry. tuopnica sahnn, 3>. snhsga mesa in masti f^Fk in. Bawiloulc [M^s) sinoDi, t d. \fSJ Petriiaja, ^" [ E. BERNÄ, CELJE, Krai j a Petra c. 10 j | priporoča svojo bogato zalogo ] mošktlit ženskih In Zaloga j otročjfli čevljev ^^ ^^ ^^__ | jes» - BERSON gumijevih podpetnlkov in podplaiov ohranjata VaSe obuvalo trpeŽno in elegantno ter sta cenejša kot usnjeni podplati. I štev. 133-36 36-38 39-40 41-42 43-46 47—48 2 Kron|28— 36— 40*— 52'— 60'— 72*— ] Steaafi.________________________________________________________»NOVA DOBA«______________________________________________________&cv. 141. .mnlehranllnihvSo« FlOsOdni ÜÜITI tttä OfllU U PrifliCfU) St^jehramälntti^L©« ceas K ©4,000.000-— ** čez K 64,000.000'- Sprejemst turaunilne vloge na tiranllne knjižice in tekoča račun ter jilt obresfuje odLl.jaLn.ld23 naprej po 5°/ol>re:z odpovedi, 5*4% do 6% zs odpo- , v€5 večje steine naložbe in naložbe denarnlh zavodov po dogovoru. I ©toarvlfa vse denarne, kreditne^ in posojüne transakeije najkulanfneje. ä Registrow. fereditna in ntavbena iadragaiom.zai. ^ KäIBbi "LASTNI DOM' Sprejema hranilne vloge tn jih obresÜjjjjb po 6% to je 6 Din od »to, proti odpovedi po 6je, plugit UrilUJv motorji In mlat*iia! stroji so stalno tt asctloffi {>r»i fiarlo felzbacher d. d. ZAGREB, VlaSka ul. 25, Tel. 4-90. Generalno ?.a^topstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. — Guntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. Y 99 104-62 &%f$'%&*tt&* *3& m "no trgoYino Gabsrjo St. 3 (gostil avčak) nasproti IHestnega mlins. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobmo in defoelo* ^_^J Dospela je velika množina inozemskega \^ ^j^^ blaga po zelo nizkih cenah; na primer „JÜS9 »jg^™"1 sukno za moške in ženske obleke, cefir, ^^3fc ^^\ §ifon in raznovrstno manufakturno blago. s L U—------------------------1 . 144 50-44 poprej Ppica & Kiramap Na drobno 1 C E5 la «J JB Na detoelol ZaSoga c^gaipeinih esapi^ckow in &Lff»oLstac. i;::V!/:[: ^ n i ^ VALÜTE I 4^\S vS^ -lÄ^ Stanje vlog K IJOOOOOOOOO*- ^ ^-< ^^'^V ^T^X \^V Kapital in re«m K 200,000.0«^ \/Jw ^ A X^ VLOGE 5j2 O DNBVNO Lrj/js> \5 VECJB DAJLfB VBSAJNB VfcOOB PO DOOOVOHU V^