NAD 500,000 NEMCEV UJETIH; PAR ASUTNIKI RE-SENI; USPEHI V ITALIJI London, Anglija. — Poročilo iz Rumunije omenja, da so ru munske in rnske čete vdrle na dveh mestih v Madžarsko na ju-£o-vzhodu in da so bile v ponedeljek jutro oddaljene le še 112 milj od Budapešte. Četrta ukrajinska armada, ki jo vodi general Petrov pa je dospela do Beskidskega pogorja, skozi ka tero vodi prehod v Madžarsko iz Cehoslovaške. Madžari dose-daj še ne nudijo posebnega odpora, omenja poročilo. Kakor zgleda zdaj, bodo Rusi stisnili Madžarsko od dveh krajev od juga in severa in pred takim pritiskom bodo Madžari težko kaj dolgo vzdržali, ker znaki že sedaj kažejo, da bi se radi odcepili od Nemcev. Pariz, Francija. — Gigant- MED PRODIRANJEM ska borba, okrog "zapadne nemške stei^e", kjer divjajo zdaj že več kakor teden najsrditejši boji, je prišlo zadnja dva dni do nekaterih ugodnih sprememb. Angleška druga armada, ki operira na severnem delu fronte v Holandiji, je v nedeljo po najsilovitejših bojih prebila nemški obroč, ki je obdajal zavezniške parašutnike, ki so se še pred osmimi dnevi spustili za (Dalje na 4. strani) strahovit udar na japonce v filipinih i • ■ Pearl Harbor, Havajsko. — Admiral Nimitz je objavil v ponedeljek jutro poročilo o zračnem udaru na japonske baze na Filipinskih otokih. Poročilo omenja, da so Ameriški letalci s svojim dobro zasnovanim napadom uničili in poškodovali skupaj 103 japonske ladje. Uničili so jim tudi 405 letal vseh raznih tipov. Udar je bil tako silovit, da je razkropil japonske mornariške edinice na več strani. Razbili so več letalskih vzleta-lišč, povzročili ogromne požare v skladiščih in jim vrgli v nered ves promet. Japonce je napad na Filipine zelo presenetil. Diplomat neke nevralne države iz Prednje Azije, ki je.potoval preko Rusije je omenil poročevalcem, da razmere na Japonskem do zadnjih mesecev r.iso bile preslabe. Zdaj pa, da pc je začela Čutiti zlasti v višjih vladnih krogih neka nervoz-nost, ki se povečuje. Odkar je uspela invazija Francije se mnenje spreminja in vera v nemško moč gine. Zdaj vidijo, da bodo Japonci le nase nave- zani v vsej obrambi in da ko ho še Anglija prosta v Evropi, bo stanje «a Japonce v Pacifiku nevzdržno. Kljub temu pa je javno mnenje še trdno in slepo zaupa vodstvu dežele. O porazih na raznih otokih se prav malo poroča. Nervoznost se pa opaža v tem, da je vlada začela zadnje dni na vso moč voditi kampanjo, da naj se varčuje s prehrano. Obenem vlada apelira, naj delavci delajo več ur na dan zlasti v vojnih tovarnah, da bo več orožja za obrambo. Po vsej deželi vadijo posebne edinice za pomoč in obrambo v slučajih zračnih napadov. Vse to so znamenja, da ameriški u-dari zabijajo v japonske živce nervoznost. Belgijski mož postav* gleda s bistrim očesom, kako dr« Imarikanca nanovo baleta strojno puško na vrhu svojega pol-truka t mestu Namur. Fant-na leri je doma ls Nanhegan. UL.Jknt na desni pa is Chicago Takoj ko bosta gotova s tem delom, bosta iU hitro sa torariiL ki prodirajo aanrei Pol-truku so dali ime "Etccitement", saj res povsroča "razburjenost". " "posnemanje je goljufija," pravi roosevelt Washington, D. C. — Predsednik Franklin D. Roosevelt je imel zadnjo soboto pred skupino organiziranih voznikov, ki spadajo v International Teamster Union, zelo važen in pomenljiv govor. Navzoč je bil predsednik Ameriške delavske federacije William Green in tudi Henry Kaiser, znani industrijalec in gradilec ladij. Predsednik je govoril 50 minut. Omenimo naj le najpomen-ljivejše točke. Republikanskega kandidata Tomaža Deweya je sarkastično zavračal. Na Dewe-yeve opazke, da bodo vojaki po vojni zopet jabolka prodajali je dejal: "Sadovi zmage, to pot ne bodo jabolka za prodajati na vogalih!" Najbolj sarkastično pa je ušvrknil, ko je dejal: "Smejati sem se moral, ko sem bral v programu republikanske stran ke točko, da republikanci podpisujejo program in namen na rodnega zakona za delavske zadeve, potem zakon za socialno zaščito in druge vrstne zakone, ki ščitijo ljudske koristi in da obljubljajo pošteno u-pravljanje teh zakonov. Mnogi republikanski kongresniki in senatorji, ki so ploskali tej platformi teh postav sploh ne poznajo. V kongresu so skozi 11 let nasprotovali vsem predlogom teh zakonov. Zdaj jih pa sprejemajo in odobravajo. Zdaj bi menda še radi oprtili demokratom gospodarsko polpmijo v letu 1929. Enajstletno prizade vanje in delo, ki je deželo reši lo pod znamko "New Deala" pa fnenda sebi pripisujejo! To je posnemanje in jasna zbirka goljufij r Zavračal jih je še glede drugih zadev, kakor glede vojne pripravljenosti, kateri so republikanci vse skozi nasprotovali. Zdaj jo pa zagovarjajo. NAZI JI PRUELI DUHOVNIKA MED DAROVANJEM SV. MAŠE IN GA USTRELILI Rim, Itaiij«. — Kardinal Gerlier-je owbne protestiral pri, poveljniku nemških gesta-povčev v Rhone-Isere okraju prQti masnemu pobijanju talcev, med temi mnogo otrok. Porodilo omenja, da so gestapovci začeli divjati v omenjenem o-kraju, ker je nekdo ubil tri na-zije, ki so stikali po domovih in kradli. V Civitella della Chia-na, južno-vzhodno od Florence je župnik Lazzari ravno mašo bral, ko so gestapovci vstopili v cerkev, so odvedli takoj iz cerkve njega in strežnike in 27 navzočih vernikov na šolsko dvorišče in jih tam s strojnico po* kosili. Eden izmed strežnikov, d asi ranjen je uš«l in povedal o dogodku. Župnik Lazzari je dejal izpred oltarja, ko so vstopili naziji: Ne ubijajte mojih ljudi. Ce hočete prelivati kri, ubijte mene. -o- ATENTAT NA NAZIJSKEGA GOVERNERJA Berne, Švica. — Poroča ge, da so v Krakovem na Poljskem oddali več strelov na Dr. Hans Franka, nazijskega governer-ja okupirane Poljske. Napad se je dogodil, ko je zapuščal sodno palačo. Dr. Frank je odgovoren za Številna masna pobijanja Poljakov. -o- FINCI NAPADLI NEMCE London, Anglija. — Finske edinice so končno napadle nemške oddelke v severni Finski, ki se/Upirajo zapustiti deželo, kakor to določa finsko-ruski dogovor premirja. Toda Nemci so podminirali pota in ceste in tudi oboroženi so dobro, kar bo dalo Fincem obilo posla, da jih premagajo. -o- AMERIŠKI LISTI V FRANCIJI Pariz, Francija. — Ameriški armadni list "The Stars and Stripes" se je začel že pred dve-mp, tednoma tiskati v Parizu za ameriške vojake v Franciji. Te dni se bo začel tudi v Niči, na jugu. Tudi dva newyorška dnevnika izdajata zdaj v Parizu svoje evropske izdaje. -o- ŠIRITE "AM* SLOVENEC"! KRIZEN SVETA — * ■ --J* -F'* — -T — Pariz, Francija. — Mini-sterstvo xa notranje zadeve nove franoske vlade objavlja, da je vlada dala aretirati dva bivša francoska admirala George-sa Roberta in Jean Esteva. Obtožena sta kot kolaborista z naziji. Robert je bil poveljnik o-toka Martinque in Esteva pa je izročil Tunis in Bižero nazijem po padcu Francije. — London, Anglija. — Tbe A. V. Roe Co., ki izdeluje angleške Lancaster bombnike je zaprosila vlado za dovoljenje, da bo zgradila veliko transportno letalo, ki bo vzelo na krov 1 Sopotnikov. Letalo bo dogra-jentr enkrat v letu 1946 in bo letelo s hitrostjo 325 milj na uro. — Washington, D. C.—Ameriški častniki, ki imajo pod nadzorstvom v Franciji nemške ujetnike podajajo izjave, da je veČina nemških ujetnikom zelo ošabna. Nemška grobost je vidna skoro pri vsakemu. Mnogi izmed njih so trdno prepričani, da bo Hitler zmagal. — Pittsfield, Mass. — Pravni zastopniki Johna F. Noxona, Jr., ki je umoril" svojega sina iz usmiljenja", kakor je izpovedal, ker je bil popolni bebec in bil radi tega obsojen v jačo, so zaprosili za novo sodbo. Slučaj bo po sodišču ponovno pregledan in preiskan 6. oktobra, nakar bo sodišče določilo, ali se dovoli ponovna zaslišba, ali ne. — London, Anglija. — Vpo-kojeni angleški letalec Skeate je objavil v "London Timesu" oster članek, v katerem se hu-duje na ameriške vojake, da preveč prijateljsko nastopajo z Nemci. Skeate pravi, da taki ljudje, ki so tako surovo in zverinsko ravnali z drugimi ljudmi, kakor so to delali Nemci, ne zaslužijo nobenega nja. BALKAN - PREIZKUŠNJA ! ZAVEZNIŠKE EDINOSTI * PRAVI ANGLEŠKI LIST Washington, D. C. — List The Manchester Guardian je te dni v svojem uvodniku o stiski Nemčije na Balkanu izrazil svoje prepričanje, da bodo imele velike sile nemške vojske, ki so sedaj v Grčiji, največje težave pri poskusu, da bi ušle, in da je "tako gotovo kot le kaj, da bo treba tudi te čete prišteti mnogim takim divizijam, ki jih je Hitler zapravil, ker jih je pustil čakati predolgo." ■ Uvodnik popisuje, kako potekajo pogajanja za bolgarsko premirje z Rusi in pravi: "Rusija si je vzela pravico, da je aasedla Bolgarijo in si zagotovila balkanske prehode s svojimi lastnimi armadami, in .da bo imela besedo pri odločevanju, morda zadnjo besedo, pri pogajanjih za .bolgarsko premirje." 'rS temi dejanji je Rusija na POROČILA V NEMŠKEM TI- •pozoren način pokazala svojo SKU O UPORIH V RAJHU SO moč in svoje težnje v jugo-; ognemo vsem njihovim narod-NAJBRZE PAST? vzhodni Evropi. Ruske armade nim zavistim, ki so ovirale ves London, Aaglij«. — fy&te- !SO že zasedle Bolgarijo in y sto-j nagibe k v teh deželah, odkar Šksobhtsti so bile obveščene po fP1"1® v Jugoslavijo; morda bodtf jso «ffiITe pridobile svojo neod- svojih tajnih opazovalcih v|v nekaj naslednjih dneh osvo- visnost", ter zaključuje: "Na Nemčiji, da list "Essen National 'bodile Grčijo. Strategična vaz- Balkanu še bolj kot na Polj-Zeitung", ki ga iastuje maršal uost teh potez je očitna. Ne sa- skem bo prva velika preizkuš-Goering, je objavil te dni daljši mo da bodo nemške čete v Gr- nja zavezniške edinosti, v mi-članek, ki piše o uporih nekih čiji odrezane, temveč prvič od rovnih nalogah. Rusija bo ime-separatistov v Nemčiji in da je i Teherana sem se bodo armade la tukaj nič manjšo priliko, ka-nemška vojska upore zadušila. Rusije, Anglije in Zedinjenih kor na Poljskem, pokazati, da Dalje namiguje članek, da za- držav sestale na kopnem," piše se dajo njeni državniki primer-padni del Nemčije v Porenju, uvodnik. j jati z njenimi generali." Saarski nižavi in v Porurju želi | ■_o_ HHHHHBkako nemsklm vojakom slaba prede na balkanu Washington, D. C. — Grška radio oddaja iz Kaire je povedala te dni, da so grške patriotske sile presekale vse nemške ob-čevalne zveze v Salonikih. Patriotje so posebno delavni v Ma-cedoniji in Traciji, pridružili pa so se jitn tudi častniki in vojaki iz grške vojske, med "Toda politična važnost ni čisto nič manj jasna," nadaljuje The Manchester Guardian. "Sovjetska Rusija si je pridobila pravico, da igra važno vlogo v povojnem uravnanju Balkana in jugovzhodne Evrope." Potem, ko porine na stran vse prejšnje britiške ugovore proti širjenju ruskega vpliva na Balkanu, rekoč, da ta ni "nič več nevaren za britiške interese in trgovino", uvodnik prizna, "da bo treba združene modrosti vseh zavezniških moči, Če naj edinost na Balkanu postane resnica in če se naj iž- odcep od Velike Nemčije. V Londonu so te vesti sprejeli ze-' lo rezervirano. Imajo lahko dva i namena: eden je lahko premotiti Zaveznike, da bi bili posameznim takim razdeljenim delom Nemčije bolj milostni, kakor napram celotni Nemčiji. S tem bi si Nemci ohranili industrijo in marsikaj drugega. V Ž^ien^Pa^hkOZOPetPri--^- vojsKe, med njimi £mogo6t daTi^alo u" ^ ki 80 ušli - je mogoč ta, aa ce je kako u-|pornih taiiOT^u porno gibanje v programu kakih tajnih sil v Nemčiji, jim s tem dati pogum, da bi pokazali svoje glave na svetlo, dokler je Hitler še pri moči, da bi jih ta- ko počistil. Brez posebnega na mena Nemci teh vesti ne objavljajo. o MADŽARI IŠČEJO IZHODA IZ VOJNE Kairo, Egipet. — Zdaj, ko so se Rusi pojavili na mejah Oger-ske tudi Madžare skrbi in bi radi odšli iz Hitlerjeve družbe. To bo pa težavna zadeva, ker Hitler Ogersko rabi radi olja in žita, drugič tudi radi obrambe. Ako se Ogerska poda, bodo Rusi takoj v Avstriji in Ba vari ji. Toda dolgo pa Madžari vzdržali ne bodo. ji so pomorili 80 konventuali-stov, redovniki reda Malih bra-upošteva- tov. Med temi je bilo 30 duhovnikov in 50 redovnih bratov. — R^m, Italija. — Sovjetska Bivali so v sedmih raznih re-delegacija iz Moskve je dospe- dovnih hišah in samostanih na la v Rim na ogled delavskih Poljskem. Slični slučaji se od- "Nemške čete, ki so se umaknile iz otokov v grškem arhipe-lagu, se zdaj zbirajo v Salonikih, kjer se bodo morale boriti do zadnjega moža, se podati, Grška vlada je izdala okrožnico, v kateri naznanja, da so grške čete osvobodile otoka Kalamata in Circos in ujele "več grških izdajalcev". Brzo- ^ Pa tvegati silno nevaren po-javka iz Kaire pa pravi, da so | skus, da pobegnejo. Za povra-"balkanski partizani potolkli tek v Nemčijo jim zapirajo pot ali pa ujeli 35,000 Nemcev v te- Bolgari, Jugoslovani, Grki in ku zadnjih deset dni." |Rusi." fašisti v rmu2anjej0 kar so si prej na sej ali razmer v Italiji. Slične delegacije iz Amerike in Anglije so bile v Italiji že pred tedni. Prišle so vse na povabilo italijanske delavske konfederacije, r— Londorf, Anglija. — Nazi- krivajo vse širom dosedaj osvobojenih krajev na Poljskem. ——o- Investirajte svoj denar v vojne bondel Pomagajte svoji deželi do zmage! Rim, Italija. — Posebno italijansko sodišče, zbrano, da kaznuje fašistovske zločine, je zadnji četrtek obsodilo na smrt Pietra Caruso, policijskega načelnika v Rimu v času nemške zasedbe. Z izvršitvijo obsodbe niso posebno dolgo čakali.; naslednji dan je bil že ustreljen. Spoznali so ga za krivega, da je pomagal sovražniku. Mož se je trudil za Nemce in lovil zanje italijanske talce, da so jih Nemci ali usmrtili, ali pa pošiljali v Nemčijo na prisilno suženjsko delo. Tudi je poslal enega svojih policajev v n azijsko sabotažno šolo. V petek zjutraj je bil Caruso ustreljen y hrbet, prav tako, kakor so Nemci letos marca meseca streljali v Rimu talce. Za pomiloščenje se je obrnil na princa Humberts, ki je lieute- nant general v tistem okrožju, toda princ je bil v tem slučaju brez moči in bi bil izpostavil italijansko monarhijo v nevarnost, ko bi ga bil j)omilostil, ker je bilo ljudstvo preveč razjarjeno. Carusov pomočnik Roberto Occhetto, tisti policaj, ki je hodil v nazijsko sabotažno šolo in je bil sedaj skupno s svojim predstojnikom na zatožni klopi, je bil tudi spoznan za krivega in obsojen na 30 let zapora. Rusi prodirajo v Madžarsko ————————— " ■ ...... « ___________ t r f - V • • - < * v ' . ' : - ' ■§: " fwiamemkanski Slovenec^" PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ■ La £ Getlo: Za vero in narod — za pravico in reenico — od boja do mag«! "nm™0' GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA |dCii—J nAnuu KUPU lTK VOJKE AMERga v CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. »o*®« ■ ' ' 1 1 1 j 1 ■ — » * __' ~ STEV. (NO.) 77 CHICAGO, ILL., TOREK, 26. SEPTEMBRA —~ TUESDAY, SEPTEMBER 26, 1944. LETNIK (VOL.) Lili /T Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 26. septembra 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejH slovemM Hat v Ustanovljen leta 1891 Zahaja rtak torak In paiak Izdaja ln tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto__U.90 Za pol leta _ 2.00 Za četrt leta___1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_$4 50 Za pol leta_2.25 Za četrt leta_ 1.50 The fini and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1881 Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 češ, da Rusija zahteva le njej prijazno vlado, ne pa Poljsko. J kalni list Daily Post Tribune v Daljfe čujemo večkrat razne pripombe glede bodoče Jugo- La Salle zelo ponosen in je ve- slavije. Tudi tu se ugiba marsikaj. Nekateri vedo povedati, da bo Rusija postavila pod svoj vpliv le Bolgare in Srbe, ker ti so baje po veri najbližji Rusom. Za Hrvate in kuharici podrobno razlagati, kaj in kako jed naj nam pripravi. Zabavno bi bilo gledati in Subscription! For one year 44.00 liko poročal od izobraženega in hrabrega fanta Lt. Adolph j poslušati* kako sem se skušal Mencin U.S.N.R., 214 E. Second izraziti, ampak me je le razu-01 , . . . , . x. . , , .. .St., Oglesby, 111. Ponosni smo mela. Ni pa vedela, kaj je ko- blovence pa da je neki drugi načrt, neka podonavska poli-vsi Slovenci iz naše naselbine, ruza v kanti, četudi je bila na- tična tvorba, V kateri bo zopet cela kopica raznih narodno- največjo čast in priznanje pa slikana zunaj na ovoju kante. Na počitnicah sti. Lahko je, da načrti obstoje. Ampak, ali je kdo priza- zaslužita starša Mr. in Mrs. Odprl sem kanto, pa še vedno Chicago, 111. _ Rojak Joe dete narode vprašal, kako SO in kako bodo zadovoljni S ta- Joe Mencin, ki sta izredila ju- ni vedela, kaj bi to bilo. ČudnoJ Cersich izJoliet, III., se nahaja kim načrtom? Ce je kaj takega določenega, čemu držati!naka' ki Jf sam v svojem Hell~ se mi zde,°' kako Je to' da cat aeroplanu izstrelil tri ja * 1 ' 1------ ~ - S DOGODKI 1 ■ načrt v tajnosti? AH misli diplomacija velesil,da ima vso ^^^ ne da ______ moc m pooblastilo v tem oziru? Moc morda ima m tudi bi njegov aeroplan dobil naj- For hHi Wear-2.00i lahko uveljavi nekaj, ampak, ali bo s tem dosežena tudi za- manjšo poškodbo. Želimo, da bi Forc^So!°c^u and E^et^ dovoIJnost? Ali mislijo tako, kakor kaki trdi zaprti očan- Adolph še več japonskih aero- For one year_$4.50 ci, ki mislijo, da se morajo njihovi otroci tako poročiti, ka- planov pokončal, ko pa mine For half a year-— For three months- Dopisniki so proianL da dopis« pošljejo vedno malo prej«, kakor sadnje ara prodno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ae vrača. J-g kor jim oni ukazujejo, neglede na to, ali je kaj ljubezni v°jska' Pa Bo* daJ da bi 86 ' " — Take prisiljene poroke so znane! Le prepiri zdrav in vesel k svojim 8tar" POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. par misli vmes ali nič? in nesrečno življenje jim sledi. Ali hočejo visoki državniki velesil tako življenje v osrednji Evropi med malimi narodi? Slovanski narodi ne bodo v družbi Nemcev, Italijanov i in Madžarov nikoli srečni, ne zadovoljni! Zgodovina dolgih j stoletij to potrjuje, da so Nemeq, Italijan in Madžar slo-' vanske ljudi le zatirali, zlorabljali in zapostavljali. 2iv-[ ljenje z njimi je bilo kakor prisiljen zakon. Zakaj torej zopet tlačiti Slovane v kak zakon?! Slovenci pravimo, da smo dobri gospodarji. Če je to tudi na splošno res, je seveda drugo vprašanje. Ni dvoma, da so med nami poedinci, pa tudi organizacije in ustanove, ki vodijo vzorna gospodarstva. O tem so dokazi pri rokah. Zanimivo bi bilo vedeti, kako gospodarsko moč predstavljamo ameriški Slovenci. Imamo še vedno devet večjih centraliziranih slovenskih bratskih podpornih organizacij, ki predstavljajo več milijonov premoženja. Imamo mnoga močna samostojna društva. Imamo precejšno število posojilnih in stavbinskih društev, gi gotovo skupaj tudi razpolagajo z nekaj milijoni premoženja. Imamo slovensko banko v Clevelandu. Poleg teh imamo na stotine dobro situiranih trgovcev in obrtnikov. Potem pridejo posamezne družine in posamezniki. Vsi skupaj brez dvoma nekaj predstavljamo. Koliko, ni jasno, ker kakega popisa v tem slučaju ni. Le predstavljamo si lahko nekaj. Vsaj minimalno nekaj. Zakaj omenjamo to? Zato, ker vidimo, da se razni drugi narodi že zdaj pripravljajo, kako bodo gospodarsko pomagali svojim narodom v JJvropi. Po osvoboditvi in po zmagi nad naziji in fasistHwdo razni evropski narodi vsta-.jali izpod razvalin praznih rok. Vzelo bo leta, da si bodo gospodarsko odpomogli, da bodo stali na lastnih nogah. Iskali bodo posojil, tako podjetja, trgovine, kakor posestniki. Ali bodo na razpolago posojila? Tujci jih bodo nudili, proti visokim obrestim. Ali bi se ne dalo organizirati kako ustanovo med nami, da bi ustvarila med našo staro domovino in nami zveze tudi v tem, da bi ameriški Slovenci lahko investirali, tisti ki imajo kaj, svoj denar v posojila na kmetije, podjetja ali kaj drugega ? Seveda na zanesljivi podlagi. Posojila bi morala biti dobro zajamčena od oblasti. Vse to je izvedljivo. Ce drugi narodi to lahko izvedejo, zakaj ne bi mK? Za vsako stvar so primerni načini. Samo najti jih je tresk. Na kak tak način bi mi lahko pomagali veliko svojemu narodu pri njegovi gospodarski obnovi. To je seveda samo misel, ki bi se pa gotovo tudi dala izvesti. ne tlacite^lovane v prisiljen zakon! JOHN AMBROZICH UMRL Denver, Colo. Naznanjam rojakom žalostno npvico iz naše naselbine, da je za vedno zatisnil svoje trudne oči nam vsem dobro znani John Ambrož (Ambrozich) dne 28. avgusta v Mercy bolnišnici. Bil je večkrat bolan, ali vendar se je vsakokrat po par tednih povrnil nazaj na svoje delo, ali zdaj se je bolezen obrnila na slabše, tako da je po enem mesecu bolezni izdihnil svojo dušo. Pokojni je bil vedno dober, kar je vedel vsak, kdor ga je poznal. Pomagal je za cerkev kar mu je bilo mogoče in tudi za vsako drugo dobro stvar je rad pomagal. Bil je predsednik društva sv. Martina št. 1 ZSZ in bil je veliko let odbornik Doma slovenskih društev. Nadalje je bil tajnik društva Columbine št. 218 SNPJ do svoje smrti. Vse svoje uradne posle je upravljal vestno 'in nepristransko. Da je bil v življenju prijazen z vsakim, se je tudi videlo, ko je njegovo telo ležalo v krsti v pogrebnikovi kapeli. Koliko naroda je prišlo molit sv. rožni venec in se poslovit od umrlega, pa tudi sprevoda in pogrebne sv. maše se je udeležilo veliko število rojakov. Pokojni John Ambrozich je bil rojen dne 5. septembra 1893 t> i • • o j -i Txr., • u-i j. . . • j. -i v vasi Slatnik, fara Ribnica, v Pokojni predsednik Wilson je bil proti tajni diploma- Sloveniji. V tej deželi je več let ciji. Ko je bil na mirovni konferenci v Parizu, se je upiral bival v Aspen, Colo., in Lead-priznati tajne dogovore med velesilami. V zavezniških vlile, Colo., v Denverju pa je bil krogih je postal vsled tega nepriljubljen. Pokojni Cle-!*8 let Bil je dvakrat oženjen. menceau in še živeži Lloyd George in drugi, zlasti še italijanski diplomati so ga vsi vsled tega zasovražili. To, da bi morali kot diplomati odpreti svoje knjige in pokazati javnosti svojih in drugih dežel račune, jim pač ni šlo v glavo. Zmagali so nad Wilsonom, a njihova zmaga se je nad njimi maščevala, kakor se maščuje greh nad vsakomur, ki ga napravi. Sedanja ameriška diplomacija se poslužuje tudi tajnosti. Za nekatere zadeve je način praktičen in kar primeren, za nekatere pa ne. Kar se tiče vojnih operacij je čisto šem in prijateljem v Oglesby. Mrs. Mary Meglich. -o- PISMA IZ EVROPE Poslal John, R. Goaiisha_ IV. "Nekje v Franciji" 12. avgusta 1944 Draga mi Mama in Ata: Lepe pozdrave iz Francoske-prisiljen gai Berem v časopisih, da je pri vas precejšnja suša in da je vaše delo po raznih vrtovih zmage vse uničeno. Tukaj je zdaj že tudi precej časa brez dežja, ampak mi smo ravno pri morju in je »prav prijetno, ker nam zmeraj hladna sapica pi ha. Se mi se dobro zdi, ko si mi slim, da pred veliko leti ste Vi odšli v Ameriko iz te bližine Francosko se še zmeraj učim ampak zdaj mi gre že veliko skupaj prisrčna zahvala od fa- boljše, ker imam vsak dan pri ranov cerkve sv. Konštantina. liko, da nekoliko govorim. Si Od dveh popoldne do petih zve- noči sem bil v neki trgovini jpre-xer nam je igrala mestna gqd-' cej časa in vem, da bi se mi Vi ba, kar je privabilo veliko ljridi! smejali, ko bi me videli, kako na piknik. Vreme je bilo lepo, govorim in si pomagam z roka hvala Bogu. Piknika se je ude- mi in kimanjem. Trgovec mi je ležilo tudi veliko ljudi iz bliž- na dolgo pravil, kako sta bili na počitnicah v Ely, Minn., pi-tukaj nimajo koruze, in še celo ge, da se mu tam dobro godi in posebne besede nimajo zanjo, pozdravlja vse svoje prijatelj# Razlagal sem ji, naj jo pripravi ^ znance doma. ravno tako kakor "les petite j ' _ pois", to je grah. Zdaj pa že vse • Nm aoputtu ' ' gladko gre v naši kuhinji. Am- j Chic _ Med ^ pak če imate ka, časa mama l ^. ^ ^ * pustite Vase delo m pridite k i __, % nam. Vas bi ne bilo treba pravfc.T, ? nič učiti, mi bi pa jedli elegant |BogoIln ln- Bu^y Mladlč" no pri vsadi jedi. Sadje imamo njih okrožij, največ pa iz La Salle, za kar jim gre najlepša zahvala. Z roko v roki si pomagamo, stvar. dve njegovi hiši v nekem mestu čisto podrti med invazijo. Se Malo dovtipen je bil pri tem, ko kadar gre za koristno je povedal, da mu od ene izmed Cisti dobiček je name- hiš ni ostalo drugega za spo- njen cflju, da se bo "enkrat", min kakor hišna številka. Nje postavila nova cerkvica v O- gova žena pa se je pri tem kar Prva žena mu je umrla v Aspen, Colo. Iz tistega zakona je imel eno hčerko, ki je že omo-žena. Razen te hčere in žalujo- glesby, za Slovence in Litvine, katerih je komaj okoli .25 družin. Cerkev, ki je sedaj podružnica fare sv. Roka in je bila poprej lastnina Litvinov, je stara in lesena. Treba jo bo nadomestiti z novo. Vsa čast in hvala skrbnemu in spoštovanemu gospodu Rev. Stephan Kassovic, ki so prišli do ideje in se trudijo, da smo se začeli počasi pripravljati, da se "enkrat"* postavi nova cerkev v Oglesby, katero mladina potrebuje sedaj in za poznejše čase. Slovenci, bodimo složni in storimo vse, kar nam je mogoče, za nas, največ pa za našo mladino in bodočnost. Ko že nas ne bo več med živimi, bodo stala poslopja, katera smo pripravili starejši naseljenci, v katerih se zbira naša mladina in se še bo v poznejših časih. Navajeni so sedaj in držali se bodo svojega. »Vsaka naselbina, kjer je pač mogoče in je zadostno število Slovencev, bi morala imeti svojo lastno cerkev in svoj slovenski dom. S tem držimo največ našo mladino skupaj. Toda žali Bog, v naši naselbini nismo imeli svoje cerkve in malo na stran obrnila, tako ji na razpolago, seveda večinoma v kantah, ampak imamo tudi rozine in suhe češplje v shram-3i. Jajca so pa vsa v Ameriki — tako se bere tukaj. Živimo skupaj, podobno kakor v kakšnem kolegiju. Kar mi je treba napisati, kar v sobi na- Konvencija JPZS Milwaukee, Wis. — V ponedeljek 18. sept. se je v Port Wa-shingtonu pričela konvencija Jugoslovanske Podporne Zveze Sloge v Wisconsinu, ki ima 18 društev , in okrog 2400 članov. Zbralo se je 73 delegatov in 8 tipkam na pisalni stroj in nesem f1' Zbornikov Konvenciji že-doli na naš urad. Pere nam ne-|limo <>*>*► uspeha, ka stara žena, ki je prej za _. , Nemce kuhala in ravno to hišo ^mka MUaB<,T cedila za nje. Pravi, da so bili Chicago, 111. — Gospa Zinka Nemci prav dobri do nje in so ji Milanov, svetovnoznana hrvat-dali dosti jedil, da jih je lahko ska operna pevka in članica domov nesla. Se že precej lahko |«ewyorške Metropolitan Opera pogovorim ž njo. Vsi jo kličemo Družbe, bo nastopila v Mestni 'dvorani v Clevelandu od 4. do 8. oktobra s philadelphijsko La Scala operno družbo. Zinka Milanov je prvovrstna primadona in velika pevska umetnica. O-pozarjamo rojake, da lahko dobijo šest njenih najlepših jugoslovanskih pesmi na treh ploščah v posebnem albumu (Southern Slav Song Gems, $3.65, se naroči pri Sonart Record Corporation, 251 W. 42 St., New York, N. Y.) Med njimi sta tudi dve slovenski: "Ko lani sem" in "Gor čez jezero". "mama". Meni pravi "mon petit garcon", kar pomeni "moj sinko". Včasih jo pa nehote tudi malo v slabo voljo spravim. Zadnjič je prav veliko naših aeroplanov letelo nad nami, pa me je vprašala, če so nemški. Nič nisem rekel, samo smejati sem se začel na ves glas, kar ji pa ni bilo po volji. Zdaj se namreč tukaj prav malokdaj vidi kak nemški aeroplan — ponoči še kakšenkrat, podnevi pa skoraj nobenkrat več ne. Tako se vidi, kako malo pravih novic so ti ljudje dobili od Nemcev. Nekaterim je seveda vseeno, ali so tukaj Amerikanci ali Nemci, samo da imajo kaj jesti in kaj za- je bilo hudo. Pri njem sem ku- siužka. Omenjena žena nam pil par izredno lepih rutic ali prav lepo pere, samo milo ji "facolov", ki jih je neki umet- moram dati, ker se splošno tunik, ki pri njem stanuje, na ro-'kaj ne dobi. ke naredil in poslikal. Eno teh Med drugimi pismi pd doma rutic Vam pošiljam s pismom in Sem dobil tudi pismo od Rev. upam,, da bo prišlo tja srečno. Ti ljudje samo stare spominke prodajajo. Nekdo, ki je bil z menoj, se je posebno zanimal za par starih posod, ki so bile na roke napravljene pred kakimi 300 le^i. Ne vem, kako jih bo domov spravil. , Zadnji teden sem se že zopet preselil, pa samo v naslednjo ulico v ravnb tem majhnem mestu. Ravno sem si vse udobno Romanje Euclid, O. — V nedeljo 17. sept. se je vršil katoliški shod ali romanje k groti Lur-ške Matere Božje v Providence Heights. Skupno ljudsko romarsko petje je vodil pesnik Ivan Zorman, pridigovala sta Rev. Matija Jager in Rev. Vic-Father Hiti. V zadnjem pismu tor Tome, slovesno mašo so da-sem jih vprašal, zakaj mi že to- rovali Rev. Milan Slaje, Rev. liko časa niso pisali. Pa saj sem Ludvik Virant, Rev. Francis Ba- vedel, da ne morejo na vse kraje osebno pisati In da odpravijo svoje pisanje s tistim farnim časopisom, ki ga pošiljajo vsem domačim vojakom. Včasih, ko gledam, kako sonce zahaja za ladjami in morjem, kar je tukaj izredno lep prizor, si mislim, da niste da-uredil in se tudi parkrat lepo j leč od tukaj tja čez vodo in kaj skopal v banji, pa se je eden na- delate okrog doma. Ko človek ših višjih zmislil, da bi bilo bolj- svojih ne Vidi dolgo, mu posta še, ko bi bili vsi skupaj v enem domu. Mi je že menda usojeno, da se moram neprenehoma seliti. Ce se bom kdaj oženil, bo moja žena gotovo zmeraj v strahu, da se bom vsak teden preselil na druge prostore. Imamo velik dom, v katerem je včasih neki zdravnik prebival in je Še pustil za seboj dosti svojih knjig; večinoma so v franco- ce soproge zapušča tudi 6 let 'tudi slovenskega doma nimamo, starega sinčka, brata Louis Am-brozicha in več drugih sorodnikov. Vsem sorodnikom umrlega izrekam v imenu denverskih rojakov globoko sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč in Geo. Pavlakovick. prav, da vlada popolna tajnost. Kaj bi bilo, če bi svoje na- naj počiva v miru božjem, črte obešali javnosti na nos in bi s tem sovražnik vedel že v naprej za vsak naš korak? Tajnost v tem oziru prinaša iznenadljive uspehe in tu je način tajnosti v redu in na mestu. V drugih zadevah je tajnost morda tudi na mestu za gotove stranke, za druge zopet ne. Glede baltiških in balkanskih držav postoje neki dogovori med glavnimi tremi velesilami. NOVI USPEHI Oglesby, 111. V kratkem dopisu bi rada veliko sporočila. Dne 10. sept. smo imeli v Oglesby velik cer-Za nje nihče ne ve. kveni piknik, kakoršnega še ni Le ugiba se, kako je o tem in onem. Glede Poljske previa- bilo v našem malem mestu, ki duje na mnogih mestih mnenje, da Rusiji po vojni ne bodo šteje nekaj nad štiri tisoč pre-dovolilf prostih rok, da bi bila Poljska taka, kakoršno bi bivalcev in je oddaljeno tri mi- katerega pa zelo potrebujemo. Mimogrede naj tudi omenim, da je stol naslonjač, za katerega je bilo prodanih veliko tike-tov na pikniku in izven mesta, j nejo ure res kar nekam prazne. Seveda vse to, kar vidim in delam v sedanji vojni, me zanima in tudi veseli, ampak zelo Vas pogrešam. Sem Vam vsem hvaležen, ker mi tako lepo pišete in ne bom Vas nikoli pozabil. In vem, da Vam je dostikrat težko pisati, ker ste utrujeni od dela in, kakor ata omenjajo, oči tudi niso tako trdne in ostre, kakor so bile. Ampak lahko berem raga in Rev. Louis Baznik. Pri tej priliki je bila prvič razstavljena slika Marije Pomagaj, ki je natančen posnetek slike z Erezij. Živ in zdrav Sheboygan, Wis. — Joe Go-renc, ki je bil naznanjen kot pogrešanec, ko so ameriške čete invadirale Normandijo, je poslal staršem od nekod kablo~ gram, v katerem pravi, da je živ in zdrav. Joe je služil pri padalcih. Nova bolničarka West Newton, Pa. — Frances Turk je naredila izpit kot bolničarka. Učila se je tri leta v šoli bolnišnice Mercy v Pitts-burghu. Njen brat Tony se nahaja kot vojak v Franciji od meseca junija. Rojak umrl Sheboygan, Wis. — Umrl je Blaž Chvan, star 57 let in rojen na Vranskem, Štajerska. Bil je 22 let v službi mestne požarne brambe. V Sheboygan je prišel 1. 1910, kjer je živel do smrti. Zapušča ženo in dva sinova, Rusija rada. Drugi pa pravijo, da. Prvi poudarjajo, da ;lje od La Salle. Uspeh je bil radi Poljske je Anglija šla v vojno z Nemčijo, da jo ohrani ^ovatL *Ctaterf! dXičkaP je • neodvisno m samostojno. Kako bo mogla zdaj Anglija I ostalo čez $1,700.00. Vse nam mirno gledati, da bi Rusija spravila Poljsko pod svoj poli- je šlo na roko in vsi so nam ra-tični klobuk? V tej zadevi seveda pojasnujejo razlike, de volje pomagali, za kar vsem skem napisane. Iskal sem, da bi našel kako knjigo o francoskih vse, kar mi napišete, prav do-postavah in zakonih, pa do se- :bro, in če mi kaj enkrat uide, daj še nisem nobene iztaknil. i pa poberem, ko večkrat pre-Seveda smo še srečni, da stanu-; berem, jemo znotraj, ker večinoma vo- ■ (Dalje prihodnjič) dobila mala hčerka od Mr. in Jaki stanujejo in spijo zunaj po I - -o- Mrs. John Bukovic Jr. v Ogles^ šotorih. Zdrav sem še preteej, RAKETE VČASIH _PRILETI-by. . > 'prav kakor bi bil doma. Neka-! JO NAZAJ Dne 17. sept. je mesto Ogles- teri naši tukaj imajo po nogah : Francoski civilisti pripove-by s ponosom obhajalo veliko !in rokah majhne mozole, za ka- dujejo, da nikakor ni lahko in slavnost mesta v državnem par- tere pravijo, da pridejo od ne- varno delo odpošiljati raketne e°ega doma> v amen- ku Matthiessen, ali bolje po- ke golazni, ki je v tr^vi in je bolnbe. Nemci so potrebovali skl armadl- _ „ -J znanem pod imenom Deer tako majhna, da je še videti ni pomoči in so ponujali Franco- . Park. Več let nazaj so se mest- mogoče. Isto nadlogo sem videl zom po 1,000 frankov na dan Nov grob v Kanadi ' ni uradniki poprijeli gesla "Pla- že PreJ doli v Panama. Ampak; in brezplačen pogreb v sluča- Nelson, British Columbia, čujmo sproti, ne delajmo dol- tukaj si lahko hitro pomagajo, ju nesreče, ako bi jim poma- Canada. — Dne 2. sept. je tu-gov". Dasi je Oglesby majhno iker imajo uspešen "disinfec- gali, pa nobeden ni hotel. Ka- kaj umri Frank Kebe, star 41 mesto, je moderno in vse plača- tantM. kor pripovedujejo civilisti, ne let. Doma je bil iz Dolnjega je- no, kar jih je malo po Ameriki. Hrano imamo dobro. Kuha odleti vsaka robotna bomba zerfe pri Cerknici, odkoder je Vsa čast mestnim uradnikom, nam neka Francozinja, njene naravnost prek Rokavskega; prišel v Kanado pred "17 leti. Med njimi je tudi še mlad rojak hčere nam pa na mizo nosijo, preliva v Anglijo. Marsikate- Bolehal je štiri leta za naduho, Mr. Fred Paulicka, ki ima v ro- ker zdaj nas je več. Meso se do- ra leti v kolobarju in prileti katero si je nakopal v zlatih kah vse mestne račune. Pri vo- bi kar tukaj, sadje in zelenjavo spet nazaj tja, odkoder so jo rudnikih, kjer je delal več let. litvah ne pozabimo Slovencev, pa prinesemo mi iz našega ko- poslali, in se razpoči med Tukaj zapušča ženo in dva. Pred kratkim ^e bil naš lo-|misarijata. Par dni sem moral Nemci samimi. sina. Torek, 26. septembra 1944 ■ imiMP — Moskva, Rusija. — Generalni tajnik Čehoslovaške ljudske stranke, ki se je morala na ukaz Nemcev po okupaciji razpustiti, omenja v svojem poročilu, da so češki katoliški duhovniki nad pet let že strahovito preganjani po Nemcih. Ni pa med njimi niti enega Kviz-linga, — Bruselj, Belgija. Belgijska vlada, ki se je vrnila pred par dnevi iz Londona, je sklicala zadnjo sredo zasedanje parlamenta. Na tem zasedanju pravi poročilo, bo imenovan začasni regent, ki bo naj-brže princ Karol, dokler se kralj ne vrne iz ujetništva. NAZNANILO IN ZAHVALA 3 tužnim srcem naznanjamo nem našim sorodnikom, pri jatoljtrn in sramom žalostno vest. da j« mirno ▼ Gospodu sa tisnil stojo trudna oči naš preljubi oče JERRY SIMONICH ki je zapustil ta svet 7. septembra 1944. Rojen je bil pred 75 leti ▼ vasi Jugorje, fara Suhor ▼ Belokrajini. V Ameriki je bival okoli 55 let. Njegova sena je odšla v večnost pred enim letom in pot kamor ji je tudi cm sedaj slediL Is srca se zahvalimo vsem, ki so nam kaj pomagali v njegovi težki bolezni in ob zadnji uri. P*«d vsem smo dolini srčno zahvalo častitemu g. Daniel Gnidica. ki so ga večkrat obiskovali v njegovi bolezni in mu podelili sv. zakramente, kakor tudi za ginljivi govor pri po-brebni sv. maši. - Prisrčna hvala vsem. Id so ga prišli kropil in molili rožni venec pri njegovi krati, vsem tistim, ki ste se udeležili pogrebne sv. maše in ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Najlepša hvala Mr. John Germu, ki mu je lepo zapel "Blagor mu, ki se spočije". Posebno hvala vsem tistim, ki ste darovali za sv. maše. ki bodo pokojnega spremljale še na onem svetu. Hvala lepa tudi vsem tistim, ki ste darovali cvetlice na njegovo krsto. Najlepša, hvala vsem tistim, ki so hodili molit sveti rožni ven* v kapelico celih 8 dni. posebno Mrs. Frances Vovk, ki je molila naprej. Vas vse bomo ohranili v vednem spominu, in ljubi Bog naj Vam stotero povrne s vsem dobrim, na tem in na onem svetu. Vam pa, predragi oče, želimo večni mir in pokoj. Veliko ste trpeli. Naj Vam bo usmiljeni Jezus dober plačnik. Počivajte v miru božjem in večna luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: JOSEPHINE SIMONICH. HELEN KRAŠOVEC in JO- __1 HANNA JAMNIK, hčere; JOHN, JOSEPH in LOUIS SIMONICH, sinovi: 7 vnukov in 1 pravnuk; vsi v Pueblo, Colo. Puablo, Colo., dne 26. septembra 1944. ! IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ Kampanja "Zavarovanje Družine" gre proti koncu. Imamo še tri mesece, nakar bo treba podati naši materi, Zapadni Slovanski Zvezi, račun našega delovanja za leto 1944. Do danes, zali Bo g, izvzemši dveh mesecev, maj in junij, smo prav malo naredili v tekoči kampanji. Ni, j še enkrat ponovim, da je nad vse žalostno, da naša društva v teh tako priličnih časih ne izrabljajo prilike pridobivati članstvo pod okrilje nase močne in solidne bratske organizacije. Pred vsem pa pričakujem, da bodo društva, katera sem omenil v zadnji številki "Fraternal Voice", ki niso do danes še prav nič naredila v tekoči kampanji, da bodo ta društva v tej zadnji priložnosti izrabila vsako pri- i ložnost m skušala pridobiti vsaj eno predpisanih nagrad. : Pridobitev članstva v Zapadno Slovansko Zvezo ne zahte- i va posebnega truda in dela. Seveda, brez dobre vofle in neko- i liko dela ne moremo pričakovati zaželjenih uspehov. Akorav-no je Zapadna Slovanska Zveza ustanovljena na nepristranski"] podlagi, akoravno je Zapadna Slovanska Zveza najsolventnej- 1 ša bratska organizacija v Združenih državah Ameriških, vkljub 1 temu se vam prijatelji in znanci ne bodo silili v našo nadsolvent- ] no organizacijo, ako niste pripravljeni žrtvovati vsaj nekoliko J .časa, da ljudem razodenete in pojasnite stališče naše močne 1 bratske organizacije Zapadne Slovanske Zveze. Poslovanje 3 solventnost, točna izplačila, nobenih »zvanrednfc naklad, kakor 1 tudi izvanredni lahki pogoji za pristop v ZSZ, vse te navedene t ugodnosti morajo navdušiti celokupno članstvo za navdušeno in 1 agilno delo za dobrobit in nadaljni napredek Zapadne Slovan- 1 ske Zveze. Brat, sestra, pojasni in razloži te ugodnosti svojim < sorodnikom, prijateljem in znancem, pa boš gotovo deležen ob t koncu tekoče kampanje ene ali več razpisanih nagrad. ] Naša skupna dolžnost nas veže, da nežno drevesce, katero t je bilo vcepljeno pred 36 leti, katero se je sedaj razrastlo v or- c jasko drevo v obliki Zapadne Slovanske Zveze, da to drevo vne- i to zalivamo z novim članstvom, posebno pa z mladino. Upajoč, i da se bo celokupno članstvo zavzelo z novim navdušenjem za < pridobivanje novega članstva do zaključka naše kampanje, ostajam vsem vdani ^ z bratskim pozdravom < LEO JURJOVEC, gl. predsednik. < -o--a NADALJNO POROČILO SEDANJE : KAMPANJE ZSZ __I — . Do 31. avgusta 1044 je v tekoči kampanji pristopilo 423 * novih članov in članic, in sicer 119 v aktivni in 304 v ml. odd. Po č sledeči lestvici je razviden natančen rezultat novopridobljenih 2 članov pri posameznih krajevnih društvah: * Dr- Število novih ČL I Dr. it. Sievilo novih ČL J 1.................................... 24 36......................._........._ 5 ; 3.......................-........... 36 37...................1 5................................... 15 38....................17 l J.................................... 1 «1—___________________________ 86 7............-............................................1 44................................3 ...............................................................5 45..........._..........................10 l 14........................................................................11 46.....................................2 ..........................................2 51....................................................................2 * 1 6........................................................................12 52............................_ . 5 : 1 7..........*..............................................13 53..................................................................1 ! 2 1................................... 52 54....................^ 1 * 2 2...............1.................... 2 55.......... ................ 2 P 2 3.................................... i 59......................;;..;;;;;;:;; i3 \ 2 4................................... s 60....................................................9 S 26.................................... 2 61............................. 8 " 2 8.................................... 1 63..........................2 č 2 9.................................... 21 ....................... 1 V 32.................................... 4 _: ; 83...........-...................... 49 Skupaj....................423 ^ Od zadnjega meseca se stanje za posebne nagrade ni nič k izpremenilo, kajti dr. Trail Blazers št. 41, še vedno prednjači, k dr. North Eagle št. 21, mu še vedno sledi, dr. Three Star št. 33, je s še vedno na tretjem mestu, in dr. Slovan št. 3, je še vedno obdr- d žalo četrto mesto. Ako bi bila kampanja zaključena z dnem p 31. avgusta, bi zgorajšnja štiri društva prejela $50, $45, $40 in b $35, odnosno v posebnih kampanjskih nagradah. Društvu Sv. n Dopisi lokalnih društev i Martina št. 1, manjka samo še enega člana, da bo upravičeno do posebne nagrade. Društvu št. 29 jih manjia samo še 4, da bo upravičeno do nagrade, kar je sigurno, da bodo naše agilne Ka-tarince dosegle de v tekočem mesecu, ker Mrs. Ponlkvar, agilna j in zmožna tajnica tega društva, je meni in Mr. Jurjoveeu osebno obljubila, da se bodo Katarince požurile in pridobile njih kvoto 25 novih članov, da bodo upravičene vsaj do ene nagrade. Hvala lepa Mrs. Ponikvar in ostale Clevelandčanke in Clevelandčanje, ki ste nama obljubili, da boste gledali, da bodo Vaša društva prišla v ospredje v tekoči kampanji. Društvu Slovenska Edinost št. 38, jih manjka samo še 8. Društvu Planinski Bratje št. 5, jih manjka samo še 10. Društvom Hrabri Slovani št. 17 in dr. Golden Eagle št. 59, jih manjka vsakemu samo še po 12. Društvu Zapadna Zvezda št. 16, jih manjka še 18. Društvu Sloga Slovencev št. 14, jih manjka še 14 in društvu Hribski Bratje št. 45, pa še 15, da bodo prejele posebne nagrade. Ne porabimo, da vsako društvo, ki bo v tekoči kampanji pridobilo 25 ali več članov bo upravičeno do posebne nagrade. Ono društvo, ki bo na prvem mestu bo prejelo $50, drugem $45, tretjem $40, četrtem $35, petem $30, šestem $25, sedmem $20, osmem $15, in vsa ostala društva, ki bodo pridobila 25 ali več članov, bodo pa upravičena vsako do $10.00 izredne nagrade. Torej bo v tekoči kampanji upravičeno vsako društvo (ki pridobi 25 ali več novih članov), najmanj do $10.00 in osem od teh jih bo pa upravičeno od $15.00 do $50.00. 2elja gl. odbora je, da vsako posamezno društvo pridobi ne manj kot 25 novih članov v tekoči kampanji, da bo na ta način vsako društvo prejelo posebno nagrado. Kampanjo se zaključi dne 31. decembra. Torej imate še nad Štiri mesece v kojih lahko pridobite Vaše kvote, da boste imeli skupno število novega članstva 25 do omenjenega zaključnega dne. Z najboljšimi željami, da se vsako posamezno društvo potrudi ter pridobi zgoraj omenjeno nagrado, ostajam z bratskimi pozdravi Vam udani za uspešno kampanjo, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik ZSZ. kili zakonov je na kupe, nava-. Jamo jih pa samo par za vzgled. 'Tako je po -eh starih zaprašenih knjigah v Angliji > še vedno proti postavi jesti i meso ob sredah, nadalje je bo-, goskrunstvo jesti "mince pie" • na Božič. Tudi je protipostav-. lno opozarjati katerega poda-. nikov Nj. Veličanstva, naj ne , pije alkoholnih pijač.'V eerkev i ni dovoljeno iti drugače kakor , peš; kršilcu te postave ima l krajevni policaj pravico vzeti . voz in ga prodati za ubožce v župniji. Naslednja postava pa i bi morda kar lahko ostala. Prepoveduje namreč kleti, tudi doma v hiSL Ce zakolne "gentleman," mora plačati 3 šilinge in 4 pence (67c), če pa zakolne kdo, ki je več kakor "gentleman", pa mora plačati 5 šilingov ($1). o ■ . ZAKOPANI ZAKLAD Nikoli ne veste, kaj se lahko pripeti na vašem dvorišču. Tako je neki Paul McCrackens iz Oklahoma City zapazil, da je na dvorišču njegovega novega domovja štrlel ■ iz zemlje zarjavel kovinski obroč. To je bilo pred 12 leti. Na vse to je že davno pozabil, dokler ni sdaj njegov sinček nekaj brskal na tistem .mestu in odkril, da so tam zakopani trije kovinski sodi. Bili so polni gaso-lina, 110 galon najboljšega ga-solina. Sodčki so bili zarjaveli, gasolin pa je bil nepoškodovan. KOLEDARČEK ZA ODMERJANJE Do lcedaj io veljavne »namlre za racioniranje ? Sladkor—Znamke št. 30, 31 32 in 33 so veljavne vsaka1 za pet funtov sladkorja, do preklica. Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov sladkorja sa vkuha-vanje konzerv, in sicer do 28. febraarja 1845. Meso, maščobe..— Rdeče znamke A-8 do Z-8 in A5, vse do G5 so veljavne do prekli-! ca. Procesirano sadje in zelenja- va—Modre znamke A8 do Z8 in AS do L5 so sedaj veljavne j do preklica. Gasolin—V 17 državah na j vzhodu, je kupon A-ll velja- j ven do 8. novembra. V drugih državah je v veljavi kupon A-13 v novi A knjigi in sicer! od 22. septembra naprej. čevlji—Znamki št. 1 in 2 z j aeroplanom v knjižici št 3 ste veljavni do preklica. o ANGLEŠKI NOGOMET Poročevalec: "Ali so pri današnji tekmi koga pobili?" Kapetan moštva: "O, ne, moštvo je igralo zelo previdno, ker se je hotelo štedili za jutrišnjo pokalno tekmo. Robinson si je zlomil nosno kost, Smithu so izbili oko, Parker je ' izgubil nekaj zob, Browti si je I zpehnil Bpodnjo čeljust in zlo- 1 nil tri prste, toda resnejših ! ran ni nihče odnesel." »""■■■ ' _ ■ ■■—. | Q pa da bomo izpolnili obljube, j ki smo jih dali pri tej priliki. |S Gl. predsedniku, gl. tajniku in-I Mr. Stonichu pa najlepša hva-/ la za njih obisk. } Pri tej priliki tudi naznanjam članicam, da sem se preselila. Moj novi naslov je 540 E. 118 St., Tel. P. O. 2796. Da bo lažje članicam plačevati, . bom pobirala mesečni asesment J vsakega 25. dne v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v spodnji ~ dvorani S. N.D., St. Clair. Ker sem že pri pisanju, naj se še dotaknem važnih volitev : to leto v novembru. Kakor je ^ ' znano, imamo Slovenci v Ohio l. moža. ki kandidira za governe- ] \ ja države Ohio, in ta mož je T J sedanji župan Cleveland^ FT. i J Lausche. Zato bi ne smelo biti še zlasti nobenega Jugoslova- ; na, da bi ne šel na volišče dne < 7. novembra in oddal svoj glas < ^ za človeka, ki smo nanj upravičeno lahko ponosni. Kdor ga i J pozna, bo priznal, da je eden j ' izmed najboljših človekolju- < ' bov. Pomnimo, da so volitve za 3 nas državljane največje orož- , j je, zato pa volimo take, ki jim \ je resnica in pravica nad vse. Seveda bomo vsi pravi demo- , ; krati še tudi v naprej za našega J velikega voditelja in sedanjega predsednka D. Roosevelta. H koncu pozdrav vsem članicam ZSZ. Frances Ponikvar, tajnica. -o- » j to in ono r HHBHII r NEMCI SO SE PODALI j V brestu t Pariz, Francija. — Nemška S posadka, ki je branila Brest in i malo okolico se je te dni poda- i: la ameriškim četam. Brest je bil n obkoljen in napadov na istega r niso žrtvovali, ker vedelo se je, _ da obkoljeni Nemci ne bodo ~~ mogli dolgo vzdržati, ker so bili odrezani od vseh dobav« j -o-. DEŽ POPRAVIL ŠKODO Madison, Wis. — Po vsem osrednjem zapadu in zlasti po zapadnem delu države Wisconsin je deževje zadnjih dveh tednov prineslo odpomoč farmarjem. Popravili so se pašniki in zelenjava se je zdatno opomogla, kar je farmarjem in kon-sumentom v korist. -r-0- ZASTARELE ANGLEŠKE POSTAVE Britiški minister za domače zadeve Herbert Morrison je ,o-bljuhil, da*bo z osobjem svo- t jega ministerstva odpravil sta- g, froclavne angleške postave in v zakone, ki so že davno poza- ** bij eni, vendar pa niso bili ni- M koli postavno odpravljeni. Ta- £ • . 1 »s^^^^ŠgŽ^^^^S dr. SV. katerine 1 . St. 29 zsz L t * Cleveland, O. , Od nas Katarine že prece. . časa ni bilo glasu, zato bom naslednjem skušala opisati na . še težnje in življenje pri dru-. štvu. 'Prvo naj bo o tekoči kam-"panji naše organizacije ZSZ, ki bo trajala še do konca tega leta. Naše društvo se je v tej kampanji povečalo do sedaj za 21 članov in to skupno v o-beh oddelkih. Torej smo blizu za dosego posebne nagrade. Lahko b seveda bilo še bolje v tem.oziru in lahko bi se pridobilo še več novega članstva, ko bi več članic sodelovalo, žal pa da temu ni tako; le nekaj je takih, ki jim je društveni napredek resnično pri srcu. Na tem mestu zopet prosim Članice našega društva,- da storite vsaj nekoliko v teh zadnjih mesecih kampanje, saj svojo dolžnost boste storile že s tem, Se /vsaka posamezna pridobi vsaj enega novega, najsibo v odrasli ali pa v mladinski oddelek. Vaš trud tudi ne bo zastonj, ker so razpisne lepe nagrade. Olajšano je zdaj še zlasti za pridobivanje mladine, ker hi potrebna za nje več zdravniška preiskava. Torej ponovno kličem, vse na delo in naj ne bo nobene, ki bi ne pridobila vsaj enega novega člana ali članico do konca tega leta. Na Sansovo konvencijo, ki se je vršila tukaj 1. in 2. septembra, sta prišla kot delegata tudi naša dva spoštovana glavna uradnika gl. predsednik brat Leo Jurjovec in gl. tajnik brat Anthony Jeršin. Oba o-značena in pa Mr. Stonich iz Pueblo, ki ja^.tudi član Zveze, so obiskali tukajšnje člane ZSZ, na sestanku, ki se je vršil 2. sept. zvečer v S. N. D. Namen sestanka je bil, da se poživi duh članstva za še večje zanimanje in delovanje za našo organizacijo ZSZ. V ta namen smo slišali, zlasti od naših Častnih gostov, zelo lepe in vzpodbudne govore, tako od gl. preds. Jurjovce, gl. tajnika Jeršina in od Mr. Stoniča. Vsi označeni so poudarjali, kako je ZSZ dobra organizacija, ki je visoko nad stoprocentno solventna in zato tudi vredna, da jo podvojimo v članstvu. U-pati je, da bo članstvo, ki je bilo navzoče na tem sestanku, njihove besede upoštevalo in V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI našega ljubljenega soproga in očeta v MARTIN SENICA: ki nas je za vedno zapustil 26. septembra 1941. v- Vsak dan mislimo nate, naš ljubi soprog in oče, ter prosimo Boga, da bi se nekoč vsi skupaj spet združili pri Njem v nebesih. 2alujoči ostali: JOSEPHINE SENICA, soproga; MARTIN, EMIL in LEO, sinovi; JOSEPHINE in ANN, hčeri. Chicago, III., dne 26. septembra 1944. marin klarich & son GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Ml pvtvssmsmo vas Asia, gradimo bovs sievb* I ksfcorfnsga koli obsega. i Sprejemamo re lika dala kot I večjih poslopij, fal. ■ tovara. aH kakršnekoli. Ob- , snem sprejemamo tu d! maajia dela. kot popzaWje- I nia Ui in drugih poslopij. I Za nas je vsako dalo In na- I rotilo dobrodoilo. Nasvete, proračune In n» črts^dajemo na željo toss* j Čemu plačujete visoke na- I Jemnine. Dajte si postaviti | lasten dom. lastno hiio. kar I no nizko ceno. Pokličite nas na frMm I Caliuaat 3570 or 6509' ■HHIHHIHHH marin klarich & son j V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois j Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 26. septembra 1944 esaaMMMdHB Preizkušena ljubezen i Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. fr « lej storila vse, da bi preprečila morebitno zbližanje ali morebitno prenagljeno izpoved. Vendar se je sama čudila, kako redko se je spominjala na dom. Preden je odšla 's tem tujcem', kakor ga je tako zaničljivo imenoval njen oče, se je bala domotožja. Zdaj ni utegnila imeti domotožja m ga tudi v resnici in čutila. Bila je s svojim življenjem kar zadovoljna in bila je presrečna, da se črnoglede očetove napovedi niso uresničile. Njen mož ni bil 'pritepenec', ni bil nepoštenjak in ne lenuh. Kajpak ni nič točnejsega vedela o njegovi službi, toda toliko ga je že poznala, da je popolnoma zaupala v njegovo poštenost. Prav zanesljivo je imel kakšno pošteno službo na poslaništvu ali pa na konzulatu, toda iz nekega skrivnega vzroka ali pa iz trme ji ni hotel nic natančnejšega povedati' o svojem poklicu. No, ona ga pač ne bo silila! Bo že gospod prvi začel... Orana pa vseeno ni Čutila potrebe, da bi se svojemu možu približala. Tudi mu ni kazala pisem, ki jih je dobivala od svojih prijateljic in od svojih staršev. Nikoli ni govorila o svojih zaupnih, osebnih zadevah, pač samo zato, da se je kolikor mogoče ogibala morebitnim intimnostim. Opoldne, ko je mladi mož prišel h kosilu, je navadno vprašal: - "Ali je bilo danes kaj novega?" In Orana je vselej odgovorila, kakor da bi jo bili naučili: "Nič posebnega." Nikoli se ni toliko potrudila, da bi mu natančneje razložila, kaj je počela tisti dan, da bi mu omenila, ali je dobila kakšno pismo, ali je bila kaj zdoma in kje se bi jo bili naučili: Naposled jo je njen mož sam pričel natančneje izpraševati: "Kje ste bil danes dopoldne, ljuba moja?" Ali pa: "Kako pa preživite tiste ure, ko mene ni doma?" "Šivam, vezem, berem, včasih pomagam kaj kuhati ali pa grem ven. Vse je odvisno od razpoloženja." "Ven hodite?" se je začudil. "Kam pa hodite tudi v Parizu, kjer komaj najvažnejše spomenike poznate?" Orana je bila prepoštena, da ne bi na zadana vprašanja odkrito odgovarjala. Razen tega se je namenila, da se ne bo, kakor nekater ženske, ogrinjala v skrivnostno tenčico spletk in skrivnosti, temveč da bo do svojega moža vselej odkrita. .'Včasih nakupujem, včasih popijem skodelico čaja pri tej ali oni prijateljici, hodim v vas k znancem ... Prav zares, nikoli se ne dolgočasim!" "Zakaj mi pa vendar že prej niste povedali, da imate v Parizu prijatelje in prijateljice? Zelo rad bi jih spoznal. Menda si lahko mislite, da želim spoznati družbo svoje žene!" Te besede je mladi mož izrekel resno, toda brez slehernega očitka. "Oh, mislila sem, da vas to ne bo zanimalo," je odgovorila in ga hkrati od strani vprašujoče pogledala. 'Te prijateljice so znanke iz zavoda, kjer so me vzgajali nekaj let. Mislila sem, da vas res ne bodo zanimale," je pristavila. "Kdo ve?" je odgovoril nekoliko zbadljivo. "Zanima me vse, kar se vas tiče, ma-dame." Videč, da ga Orana dvomeče gleda, je resno pristavil, da bi raprsil sleherni dvom: "Prijetno bi bilo, spoznati se z ljudmi, ki ste tako dolgo živeli v njih družbi." Ni odgovorila in njen molk je mlademu možu pognal kri v glavo: "Mislim, da nisem prevsiljiv in ne neotesan, če želim vedeti, kaj počne moja žena v času, ko me ni doma; v kakšno družbo zahaja in b kom sklepa znanja in prijateljstva." - Orana ga ni takoj dobro razumela. Potlej se je zagledala v posteljo, ki je menda njenega moža najbolj v oči bodla. "Kaj je bil že dejal? Da je preozka?" Rdečica ji je zalila obraz po spoznanju, kaj je mislil. Ni se mogla otresti spomina na tisto barcelonsko noč. Spomin na to noč ji je bil pa menda prej zoprn kakor prijeten, kajti nagubala je čelo in nabrala rdeče ustnice v ljubko sobico. "Ce ta gospod misli, da me bo dražil, se hudo moti..." Očitno je pa bilo, da ni mogla tega pogovora izbrisati kar tebi nič meni nič iz svojega spomina, kajti nekaj trenutkov je zamišljeno strmela predse. In potlej, kakor da bi se hotela opravičiti: "Sicer pa, ta soba me spominja na Ja-cheres in na moje dekliško življenja doma. . V njej hočem živeti zato, ker mi jo je bila botra podarila. In če živijo moj gospod mož v veri, da je njegovo stanovanje zabavno, se zelo motijo. Doslej sem se presneto malo zabavala v njem!" Bila je slabe volje, sama ne vedoč, zakaj. Morda samo zato, ker se je podzavedno zavedala, da je imel njen mož delno prav in da njegovi očitki niso bili popolnoma iz trte izviti. Globoko je vzdihnila in stopila k svoji omari. Odklenila je predal in vzela iz njega ovoj z denarjem, ki ga ji je bil izročil Moreno za gospodinjstvo. Pazljivo ga je preštela. Bilo ga je še tri tisoč štiri sto frankov. Držeč v roki bankovce, se je mlada žena sanjavo zagledala predse: "Posebno velikodušen pač ni ta moj soprog," je naposled zamrmrala. "Do konca meseca gospodinjiti in še kupiti opravo iz te vsotice, bi bilo res težko. Le zakaj se je tako razrepenčil, ko sem mu hotela nekoliko priskočiti na pomoč?" Zdelo se je, da jo je pičlost vsote, ki jo je držala v roki, nekoliko zmedla. Čeprav se ji je tedaj, ko ji je mož izročil ta denar, zdelo tri tisoč šest sto frankov ogromno denarja, je po nekaj dnevih gospodinjstva spoznala, da vsota ni pretirana, narobe, celo skromna. Na obrazu mlade žene je zaigral nekakšen hudomušen, ljubezniv smehljaj. Bogve kakšne misli je zbudila v tej mladi ženici peščica denarja, ki ga je držala v roki, kajti na lepem se je tiho nasmehnila predse, zmajala z glavo in ga spet zaklenila v predal. Potlej je pomirjena in malone vesela odšla v jedilnico. XXXV. Mladi mož ni nikoli več načel kočljivega vprašanja zastran Oranine sobe. Bil je dovolj velikodušen, da svoje žene ni trapal z nepotrebnimi očitki, in ko se mu je prva sveta jeza ohladila, je bil spet vljuden in prijazen. Kljub temu se pa sožitje mladih zakoncev ni izboljšalo. Orana je skušala po svojih najboljših močeh izpolnjevati dolžnosti marljive in spretne gospodinje. Ne samo da je redno vodila gospodirfjstvo in si kot vestna in izkušena gospodinja skrbno zapisovala vse izdatke v poseben zvezek; skušala je storiti tudi vse tisto, kar more in mora storiti vsaka mlada žena, da izpolni dom s svojo osebnostjo in ga ožari s svojo mladostjo. Pazila je, da so bile v sobi zmerom sveže cvetlice, da se je zdelo stanovanje veselo in udobno. Skušala je s svojo prisrčnostjo in iskrenostjo zabrisati hladnost velikih sob, kjer se je njen mož očitno prav dobro počutil, ki so bile pa njej še zmerom nekoliko tuje. Nepristranski opazovalec bi pa ugotovil, da je to njeno prizadevanje samo izraz njene volje, da izpolni VBe dolžnosti marljive gospodinje, ne pa izraz njene resnične duševnosti in njenega nagnjenja. Kakor prej, je bila mlada žena tudi zdaj do svojega moža še zmerom zapeta in je vse- (Dalje prih.) NAD 500,000 NEMCEV UJETIH ; PARASUTNIKI RE- i ŠENIf USPEHI V ITALIJI (Nadaljevanje 8 1. str.) nemško črto na vzhodnem delu reke Rene, severno nad mestom Arnhem in jim prinesla pomoč. Zavezniških parašutnikov je moralo biti par tisoč, ki so "svoje pozicije vstrajno branili proti nemški premoči in vzdržali do rešitve. Fronta se je s tem zdaj razširila in pomaknila za nekaj milj naprej. Reka Rena je s tem prekoračena in Zavezniki se zdaj Že bijejo za pot naprej v Nemčijo. Boji ob vsej Siegfriedovi lini ji divjajo z vso furijo naprej. Opazovalci bojev opisujejo te borbe kot pravi peklenski boj. Ameriški topniški ogenj pravijo je nekaj -silovitega, ki nadkri-ljuje nemško topništvo. Uspehi so pa seveda počasni, ker linija je silovito utrjena in je treba rušiti in ruvati njene utrdbe, kakor ruje kaki zobozdravnik zob za zobom. Nemci fanatično branijo svoje pozicije. Na fronti so se pojavili novi načini bojevanja. c Amerikanci so začeli uporabljati "loud-spea-kerje", s katerimi z močnim glasom pozivajo Nemce k uda-ji. V nedeljo so začeli tudi Nem ci odgovarjati z "loud-speaker-ji". Hrušč, ropot in vpitje gre naprej, kakor v peklenskem mlinu. Odkar so Zavezniki udrli v Francijo pa dosedaj so zajeli nad 500,000 Nemcev. Število nemških ujetnikov se pa množi še vedno naprej. V Rim, Italija. — Zavezniki so v soboto ni nedeljo izvojevali velike uspehe v Italiji. Nemce so vrgli iz gotske črte. Vzeli so jim Futa prehod in so oddaljeni le še 15 milj od mesta Bologne. Borba za Futa prehod je divjala deset dni. Od tu se Zaveznikom odpira pot proti severu ob Jadranu. Od Benetk so oddaljeni še kakih 11