Vinogradno kolj.e, cepano, žagano in oktoglo, kakor tudi vsakc debelosti rezan les od smreke, bora in mecesna, prodaja ali zamsnja za izboraa kvalitetna vina Gnilšek, trgovina z vincm iu lesom v Mariboiu, Rzlagova 25. 249 Sv. Bolfenk pri Središču. Kakor v mnogih drugih krajih, je banska uprava tudi pri Sv. BoHenku ustanovila na prošnjo naroda dveletno kmetijsko nadaljevalno šolo. Da je bila ta šola nujno potrebna, je kazal lepi in redni obisk fantov, okrog 30 po številu, in ob skleprni slavnosti prvega tečaja dne 6. marca t. 1. lepa udeležba staršev, mladino in vseh krajevnih faktorjev. Pq uvodni pesmi je pozdravil bivši učitelj in vinogradnik g. R. Košar vse navzoče v imenu šole in ueiteljskega zbora ter se zahvalil vsem, ki so moralno in ^motno pripomogli k vršitvi tega tečaja. Po kratki in ljubki pesmici je sledila šaloigra »Zaklad«, nato pa se je učenec Slavko 2ganec v vznesenih besedah zahvalil učiteljskemu zboru in vsem prijateljem šole. Po pesmi »Sinoči sem 'na vasi bil« je sledila Cankarjeva igra »Hlapec Jernej«, ki je žela splošno priznanje. Posebno Jernej (J. Klajnčar) je že! sploSno priznanje. S pesmijo »Nikar, nikar se rne ne boj« je končala skromna a lepa svečanost. Za njeno uspelost se moramo posebno Se zahvaliti bivšemu upravitelju g. Albertu Žerjavu in sedajnemu voditelju g. Kocbeku. Sv. Peter v Savinjskl dolini. Kmetje vinogradniki celjskega in slovenjgraškega sreza, pozor! »Izabela.« Glavni odbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru je imel dne 9. januarja t. 1. svojo sejo, na kateri se je izjavilo sledeče: »So nekateri kraji v banovini, ki zagovarjajo »izabelo«. O tem vprašanju se je mnogo razpravljalo in je bil storjen sklep, da »izabela« od ostalih samorodnic ne sme biti izvzeta ia ne sme v promet ravno tako, kakor noben drug direktor. Le v celjskem in slovenjgraškem srezu bi se moglo molče trpeti »izabeline« vinotoče.« K temu pripominjam to-le: »Izabela« raste tukaj že čez 40 let. Za celjski in slovenjgraški srez naj se »izabela« pusti v prometu, ker mi s tem lahkim in kislim vinom ne bomo delali žlahtnemu vinu nobene konkurence, pač pa bi se s tem mnogo naših vinogradnikov obvarovalo občutne škode. Veliko vinogradnikov je »šmarnico« z »izabelo« precepilo, ali pa s cepljeno »izabelo« nadomestilo, kar jih je stalo mnogo denarja. Zdaj bi pa po tolikih žrtvah zasajena ne smela v promet. Za žlahtne trte tukaj ni podnebje. V naših krajih, odkar imamo »izabelo«, ni toliko pobojev in surovosti, kakor jih je v krajih z žlahtnim vinom. Zato ni nobene podlage, da bi se »izabela« izločila iz prometa. Zato pa, vinogradniki celjskega in slovenjgraškega sreza, zahtevajte potom svojih županstev pri banovini, da se v celjskem in slovenjgraškem srezu pusti »izabela« v prometu. Ker plačujemo davke, naj nam pustijo,. da za davke denar tudi od vina dobimo. Kmet je vendar steber države in zato naj se tudi naše prošnje upoštevajo na merodajnih mestih. — Vinogradnik in davkoplačevalec iz Savinjske doline. Sadjarska in vrtnarska podružnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je obhajala dne 23. februaija svoj občni zbor. Imela je leta 1931 53 udov, 3 predavanja in 1 cepilni tečaj. Letos bo razvila živahnejše delovanje, ker pričakujemo dobro sadno leto. Vsako prvo nedeljo v mesecu bo po večernicah v čitalnici bralnega društva shod sadjarjev. Ne pozabite, sadjarji, na te sestanke! Kmetijski referent inž. Ferlic nam je zanimivo opisal sedanjo gospodarsko krizo in nje vzroke ter nam podal veliko navodil za pomladansko delo v sadovnjaku. Shod je trajal nad dve uri. Licitacija za napravo, dobavo in vožnjo cramoza za banovinske ceste v območju sreskega cestnega odbora Maribor je razpisana za dne Žk niarca 1932, ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani sreskega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta 26 II, za vse cestne odseke v sodnem okraju Maribor in one cestne odseke v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor., ki so s prejšnjimi v neposredni zvezi (banovinske ceste Senarska — Sv. Lenart — Sv. Jurij — državna meja, Sv. Lenart — Sv. Jurij — Malna — Velka, Pesnički dvor — Sv. Jakob — Malna in Vurberg — Sv. Lenart), dne 22. t.m. ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih sreskega cestnega odbora v Slov. Bistrici za. vse cestno odseke v sodnem okraju Slov. Bistrka, dne 23. marca t. rn., ob 10. uri dopoldne v dvorani Karodnega doma v Sv. Lenartu v Slov. gor. za cestne odseke v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor. razen onih pod 1. navedenih. Skupaj se bo izdražbalo za 328.518 km banovinskih cest 15.129 m3 gramoza v skupnem znesku Din 1,545.050.—. Dobava mora biti izvršena najkasneje do 30. IX. 1932, delne količine pa že tudi prej. Pogoje in pojasnila za licitacijo dobe interesenti pri pristojnih obč. uradih in med uradnimi urami pri sreskem cestnem odboru v Mariboru. Mestna hranilnica v Maribora je imela dne 4. marca 1932 svoj 70. občni zbor. Iz letnega poročila posnamemo: Denarni promet je znašal v minulem poslovnem letu 300,358.290.89 Din. Hranilne vloge: a) na hranilne knjižice 116,550.181.52 Din, b) vloge v tekočem računu 15,249.930.— Din, skupno 131,799.572.52 Din. Kljub veliki gospodaraki krizi so vloge na-^ rastle napram letu 1930 za 772.380.84 Din, kar1 znači veliko zaupanje, ki ga zavod vsestransko uživa. Din Stanje posojil znaša: hipotečnih 60.920.511.=* občinskih , , , , i , , , , 16,665.082.-^ meničnih < i t i ¦ ¦ _ ¦ i 192.010.-^ v tekočem računu • . . i ¦ , 27,009.458.41 naložbe koncem leta 1931 , , , 12,056.782.42 gotovina koncem leta 1931 , , , 1,819.817.19 Obrestna mera za vlogo je bila 5, proti odpovedi 6 in pol%. Obrestna fnera za posojila 8 do 10%. Upravni odbor je imel v minulem letu 5 sej, ravnateljstvo pa 45. Revizijo zavoda je izvršil od 8. do 12. februarja t. 1. g. Vlado Pušenjak in našel vso poslovanje v vzornem lsdu. Bilanco je pregledal in odobril pregledni odbor mestnega načelstva. Najvažnejši eklep v minulem letu je Jhil, da Mestna hranilnica pomore mestni občini pri zidavi nove osnovne šole za magdalensko predmestje z zneskom 4 milijonov Din in tako razbremerii davl-oplačevalce me-sta Maribora. Upfavni odbor je izrekel toplo zahvalo "predsedniku ravnateljstva msgr. dr. Anton Jerovšeku za vso skrb int brigo, ki ima za zavod ter je polivalno omenil delo svojega uradništva. Našemu eavodu želimo tudi v tem poslovnem letu lep napredek! Vinsha razstafa w Pfofa. Na zadnji seji glavnega odbora Vinarskega društva v Mariboru je bilo sklenjeno, da priredi društvo ob priliki prihodnjega obč. zbora v Ptuju vinsko razstavo, združeno z vinskim sejm.om. Načelstvo Vinarskega društva je v sporazumu z Vinarsko podružnico v Ptuju sklenilo sledeee: 1. VI. r&dni letni obCni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju v soboto dne 7. maja 1932, ob 18. uri. 2. Dne 8. maja 1932, ob 8. uri, vprizori Vinarsko društvo IV. vinarski kongres v Ptuju istoiam. 3. Po kongresu dne 8. maja 1932 ob 11. uri bo v dvorani Društvenega doma v Ptuju otvoritev II. Banovinske vinske razstave z vinstoim sejmom, kl bo trajala od 8. do 10. maja 1932. ¦ 4. V tem času bodo poučni izleti v bližnjo in daljnjo okolico Ptuja, predvsem v Haloze. «f Pogoji za razstavljalce na vinski razstavi in sejmu so eledeči: f 1. Na razstavo so pripušeeni vsi proizvodi Vinske trte iz Dravske banovine (namizno vino, vino v steklenicah, peneče, dezertno ter medicinalno vino, vinski destiilat (konjak), tropinovka, droženka itd.) ter stroji in orodje vinarstva in kletarske telmike, kakor tudi sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev, umetna gnojila in sodarski izdelki. 2. Vina za razstavo itd. je prijaviti zanesljivo do dne 1. aprila 1932 po točno izpolnjeni oficijelni prijavi sreskemu kmetijskemu referentu v Ptuju. 3. Za razstavo prijavljena vina odpošlje ali osebno odda vsak razstavljalec franko do dne 1 .maja 1S32 na naslov: Sreski kmetijski referent v Ptuju. 4. Od vsake sorte vina je odposlati 5 steklenic po 7/_. 1, belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo-steklenicah. Destilate je poslati po 2 steklenici. 5. Kdor nima takih steklenic, naj pošlje vino od vsake sorte v 3 slatinščakih po B/» 1. 6. Vino, namenjeno za razatavo in sejem, mora biti čisto, brez napak. Uporabijo naj se novi zamaški. 7. Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi. Te so razstavljalcem pri sreskem kmetijskem referentu v Ptuju brezplačno na razpolago. 8. Udeležba na razstavi in sejmu je brezplaena, prazne steklenice se razstavljalcem vrnejo. 9. Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v laalnih paviljonih veljajo posebne določbe. V vjnski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev nl. Vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom, prirejamo, da vinsko trgovino in konzum vina poživimo. Iz teh raz-; logov vabimo vinogradnike in vinske trgov* ce, kakor tudi izdelovalce strojev, orodja, umetnih gnojil In drugih sredstev, kl jih rabi vinogradnik in kletar, da eodelujejo na II. Banovinski vinski razatavi in na vinskem sejmu v Ptuju s svojimi proizvodi. Vsa pojasnila daje Vinarsko društvo v Mariboru in sreski kmetijski referent v Ptuju. flnsSta raistafa w jLfui©- Ljutomer 9. III. 1932. Prireditev se je dobro obnesla. Razstavljalcev je bilo mnogo, interes vinogradnikov velik in ludi kupcev ni manjkalo. Prišli so domači in inozemci, celo iz nemškega dela Koroške so bili trije. Zanimanje za naša dobra in posebno prvovrstna vina lanskega letnika je bilo veliko, sklenile so se nove zveze, kalerim bodo sledile kupeije, kolikor se že niso sklenile na licu raesta. Glasom kataloga je bilo razstavljenih 288 vinskih vzorcev, razpoložljiva množina pa je znašala 8573 -hl raznih letnikov, kar kaže, da je že precej vina razprodanega. Cene so se gibale med 3.50 do 10 Din za liter. Iz ljutomersko-orraožkega vinarskega okoliša je bilo na razpolago 5070 hr, med terai 4094 hl letnika 1931, 189 hl letnika 1930, 483 hl letnika 1929, 313 hl letnika 1928. Največ je bilo mešanega blaga letnika 1931, šipona istega letnika 951 hl, rizlinga C31 hl, muškatnega silvanca 238 hl in belega burgundca 203 hl. Letniki 1930 in 1928 so bili zastopani a 189 hl in 313 hl, dočim je bilo letnika 1929 še 483 hl. Gornje-radgonski vinarski okoliš je razpolngal z 1680 hl, med temi 1400 hl letnika 1931 in samo še 280 hl letnika 1930, dočim drugih starejših letnikov ni bilo na razstavi, kar je vsekakor dobro znamenje. Strigovski vinarski okoliš je razstavil 1814 lil, med temi 1427 hl letnika 1931, dočim so starejši letniki bili že zelo redki in nad polo- Tico ostanka (280 hl) gre na letnik 1930. Stari l».niki so torej že zelo redki in vsl trije vellkl vinarski okoliši niso razstavili več kakor 629 hl letnika 1930, 517 hl letnika 1929 in 463 hl letnika 1928. Edino štrigovski okoliš je Se Ituel 110 hl letnika 1927 in 33 hl letnika 1921. Novih vin letnika 1931 leži torej največ in sieer 6921 hl; ta vina pa so tako prvovrstna, 6a bodo sigurno našla svojega kupca. V imenovanih treh vinarskih okoliših je bdto razstavljenih in dano kupcem na razpolago S949 hl mešanega blaga, 1619 hl šipona, 1539 hl laškega rizlinga, 247 hl renskega rizlinga, N hl modrega burgundca, 51 hl traminca, 30 hl rulandca, 254 hl muškatnega siltfanca, 18 b.1 veltlinca, 72 hl žlahtnine, 544 hl belegaburgundca, 42 hl muškata in 105 hl silvanca. Druga banovinska razstava v Ptuju dne 7. saaja t. 1. bo to zanimivo štatistiko glede razfoložljivih vin, po vinarskih okoliših, letnikih in sortah gotovo še izpopolnila in poglobila. — ar.