Posamezne Številke* Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO aa »M* * Mariboru, Jurčičeva »L H. 4, L nad* atropje. Telefon iatarurb. it 274. UPRAVA M naliaja v Jurčič«! alic) It 4, pritličje, dw» T«k» fo* it 24. - SHS poatneMtovol nično He*. U.78X Na anroJita (m davni* •* M •sinu ~ Rakopid m m vaeajo. .tabor* uh> «k du, nma P B«W|a in praznikov, ab U Dii I ^ ««nmam oaalednjaja dna tar itn nexeeao po pošti D 12 50, n k ■■/ •emitvo D 20 50, dostavljen na dt f.(K-f* l*~, aa izkaznica Dttift V*' V' iaaerati pa dogovora. MARmOR^nSč^ ^U^TiU^i it''• Maribor, sobota 8. septembra 1923, Številka: 203, Proslava rojstva pre stolonaslednika. Rojstvo našega prestolonaslednika. Uradni komunikeji. — Manifestna narod. — Svečavnostf. ■— Amnestija. — Manifestacije. Na zahtevo vlade, tla Sc drži predpl- prt Baših1 zastopnikilf, ter ie bit p^ečitafij o rojstvu prestolonaslednikov, se jo kraljev manifest. Minister pravde je do- Piuslava v Zagrebu, Subotici, N<*veni I Sadu in drugod, i/ P osamesne Številke« Navadne Din l^-\ ob nedeljah Din 1*50. Na zahtevo vlade, tla So drži _ o rojstvu prestolonaslednikov, se _ a'sa Prevzvlšena kraljevska dvojica v. ^°ndeljek vrnila iz Bleda v Beograd, če-P?av ge je prvotno mislilo, da počaka ?a vesel dogodek na Bledu. N j. Vel. iral; 31ca Marija se že pri povratka v ®®8rrad hi počutila dobro in že v pon- ®vftk ponoči so se razširilo po prestol- 01 vesti, da je porodila in sicer priri- . So- Vesti niso odgovarjale rcsnici, verigar j hlko' »offlea. J Pa, je bilo po zatrdilu dvornih zdrav-v Pričakovati vsak čas veselega do- _j Minister pravoe je uu-bil ukaz, da izda Obsežen ukaz o amnestiji. Takoj na to so odšli ministri ita dvor, kjer so pozdravdM Ni Vel. kraljico in se poklonili prestolonasledniku.— Program za krst se določi te dni. Krst se bo vršil prihodnji tedeni. Ob 12. uri se jo vršite v aaborM' 'Cerkvi svečana služba božja, katero je daroval patrijarh Dimitrije sam ob številni asistenci. Ob 12.10 je prišel v cerkev kralj t Aleksander v spremstvu princa Arzena biuT srede na četrtek je j |n prvega adjutanta, generala Hadžiča, vnu-: VSe Pripravljeno^ za porod iri Vj v cerkvi je bil ves diplomatski zbor, ge-»prejemnici se je vrši,a pod. nera]jteta, zastopniki vojaških in civil-N^- Vel- kral^a Aleksandra bih oblasti in vsi dvorni oficirji. Po službi božji je imel patriarh govor, v katerem je prosil Boga, naj podari kralju srečo, da bo dobro upravljal 'naso državo. Nato je blagoslovil ves kraljevski dom. Potem je kralj sprejel čestitke diplomatskega zbora in višjega duhovništva ter se odpeljal na dvor, da sprejme še druge čestitke. Beograjski občinski svet Je »klical ta- ^da»rstv ^ministrskega sveta, kateri so pri-- ; Vali vsi v Beogradu se nahajajoči i in patrijarh Dimitrije kot za-^ cerkve. V Četrtek ob 2.55 zjutraj ^zdravniki svetu javili, da je Nj. VeL Po 08 rodila zdravo moško dete. rojstvu je bil takoj izdan sledeči ©: »Njegovo Vel. kraljica Ma- danes 6. septembra 1923, ob 2.55 i O--•------------~ -r—vv. bU * w>dila živo moško dete. Porod je j koj svečano sejo, na kateri je podaril v ^Jr^alen. Stanje kraljice matere ifi! Proslavo veselega dogodka materinske-* * iako dobro. V Beogradu, dne. L! mu druženju 100.000 Din, . ^Prof- dr. Aničič, dr. D’ ^ Zdravkovič.« Po porodu 80 bili pozvani Ba-ministrskega predsednika, pro-ht- 1 Minister Velizar Jankovič, mini-»te ^rav<^e ^T* Peri6 kot čuvar držav-{■v?* Pečata in predsednik narodne skup-. Ljuba Jovanovič, ki so »i ogledali ^/^rojetička in na to sestavili sledeh ^•*ni akt ^ w ^OBvani od Njeg. Vet kralja Srbov, i« Slovencev, Aleksandra I., da tJ^vnjemo ob porodu Njenega Vel. Marije; smo se sestali dne 6. 1923. ria kraljevskem dvoru v prepričali, da je Nj. k**jj^***ilca Marija, 'soproga Njeg. Vel. ’A'^HtVov' Hrvatov iri Slovencev, ** t rodila danes, 6. septembra *v. * v° mn^ko dete.« ;t . ■ - . ■l kral j1 Aleksander ■ *®*®od sledeči mranifest Prestolnica je že zgodaj zjutraj zvedela, da smo dobili prestolonaslednika. Na dunavski trdnjavi je airtiljerija od dala 101 topovski strel, vse hiše po mostu pa so se odele v zastave in zelenje. Po ulicah so se vršile slovesne manife stacije, pri katerih je sodelovalo na tisoče in’ tisoče občinstva, Orjuna, razne orgafeizacije, društva itd. Prihajalo je tudi občinstvo iz Zemuna, Topčidera in drugih okoliških krajev. Pred otvorom 6o manifestabti priredili burne ovacije kralju, M se je prikazal na balkonu iti pozdravil narod. Manifestacije in praznovanj« še je ponavljalo v Beogradu ves dan. Tudi po drugiE krajih držaje je Vest o rojstvu prestolonaslednika vzbudila Veliko veselje. V vseh večjih mestih so topovski streli oznanjali vesel dogodek, ljudstvo pa je prirejalo svečane manifestacije. Tudi Zagreb je bil takoj ves v zastavah. Mučen incident pa se je dogo' dll vi,Zagrebu. Ko so tiacijotialisti vokli-kali kraljeviču, je nek Han »o ve c grdo razžalili kraljevski dom ter 'bil »a to takoj aretiran. Med potjo na komisarija pa so Hanaovoi napadli policijskega u-radnika, ki je gnal zločinca ter ga u-strelili. Vsi so na to pobegnili in1 jih' doslej še nišo našli. V Ljubljani je proslava potekla zelo svečano. Veliko manifestacijo je zvečer priredila Orjuna. Nad 2000 orjunašev je manifestiralo po ljubljanskih ulicah’, pred Zvezdo pa je govoril inž. Kranjec. Enake manifestacije so se vršile tudi v Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Subotrci, Skoplju in dru-- Na sedežih okrajnih glavarstev je t Septembra ^.!. Aleksan- ^ S! 7 J?tek J™vni praznik, drugod t r.« . ._______ , W bo jutra v; soboto 8. trn. isirs" dragemu Harodu! ' Nj. Vel. 1923>> _ je danes zjutraj, 6. Sept. javjjamo to ra- dragiui Srbom, Hrvatom Iri . *er’ v«em ostalim državija- B**'1 Ijc, j^n, pošiljanw> Svoj kra-Powfc^v7 Beograd, ria kraljev r.« Poidpjg mani^troie, VeL kraft šestil nfiato. - tilldi v FWvf ^““ro&kega kralja Ferdi-•Niico t? gTa<}’ »taro mater romunsko 5 5e v Parizu ^^tolohaaled^v10 Joršk6ga> angleškega . Vsi trije so takoj v Be°Krad. Boter K?’ ^teremw bodo dali . .Ob 8. f^voda Joorški. na kai6ri so m j j^L ^lte'tc Twoslisve rojst-adoma jjj BORZA. C it i*l K, 7. &ept. (Izvirno.) PredHorza. Pari* 30.85, Beograd 5’85, London 25.13, Berlin1 0’000014. Praga lfi’50, Milan 23.65, Newyork 556, Dunaj 0.007825, žig. krone 0.0079, Budimpešta 0.03, Sofija 5,40. Zagreb 7. sept, Partz 5.2250—5»2750 Švica 16’95 17’05, London 427—438.75, BerBrs 0.0006—0.0004, Dunaj 0.132—0.133, Praga *^1—22*82, Milan 4.02—4,35, jsTgw-vork 93—94, Budimpešta 0.50—0.53. -i 'L*tb Zagreb, 7. septembra. (Izv.)' Tri So radi rojstva prestolonaslednika okrašena vsa uradna poslopja z državnimi za-, stavami. Tudi na mnogih privatnih hišah vihrajo narodne inl državne zastav-a. Danes so se vršile po vseh cerkvah iti! svetiščih vseh ver svečane božje službe, katerim so prisostvovali vsi civilni iri vojaški uradi. Namestnik dr. Cimič je pozval tudi podžupana zagrebške občine^ naj ukrene vse potrebno za proslavo rojstva prestolonaslednika, ta pa je odvrnit da ne more ukreniti ničesar, ker ni v Zagrebu župana in so tudi skoro vsi mestni svetniki odsotni. Badi tega se je proslava s strani občine preložila Jna danes, ker se danes' vrne iz Prage župani Heinzl. Včeraj zvečer je priredila vojaška godba po mestu mirozoV iri haklja- do, kateri se je pridružilo yee &£o na« e v z državno zastavo. Subotica, 7. sept. (Izv.) Subotica je včeraj ha zelo svečan način! proslan vila rojstva prestolonaslednika. V česanj mestu je vladalo veliko veselje. Množic^ ljudstva se manifestiralo po ulicah i|j prepevale nacijonaine pesmi; Orjuna ja manifestirala z zastava Mestni občinski svet je imiel ob 12.30 slavnostno sejo, H katere je poslal brzojavno čestitko kr a* Ijevski hiši. Na enak načitj je bilo roj* &tvo prestolonaslednika proslavljeno bw di v Somtboru, Novem' Sadu, Velikem! Bečkereku in1 po drugih krajih .Vojvon dine. Split, 7. Sept. (Izv.) Rojstvo preiiok lonaslednika se je tu proslavilo zelo svečano. Pri večernji manifestaciji Or« june iri Vojaške godbe je skoro ySe mestno prebivalstvo! Pred sestankom dr. Korošca z bSokaši. '•) Snovanje enotne cpozicijonalne federalistične stranke pod Koroščevim vodstVoffl. Zagreb, 7. sept (Izv.) Kakor poročajo hrvatski opozicijonalni listi, je prejelo vodstvo hrvatske »elja^ce republi-kaijske stranke obvestilo, da so bo dr. Korošec na potu v Beograd k zasedanju odsekov, ki prične te dni, en dan ustavil tudi v Zagrebu ter se posvetoval z vodstvom HSRS. Ob tej priliki se bo informiral predvsem o rezultatih dosedanje Radideve akcije y inozemstvu ter porah čal obenem o pogovorih z zastopniki joh dikalov o priliki katoliškega Shoda ‘fi Ljubljani. Na tem Sestanku Be> bo dalja sklepalo tudi o formiranju hrvatskega bloka iri opozicijonalne stranka. Ker jo dr. Korošec o zadržanju muslimani^# že informiran, z dr. Spahom! ne bo pege* bej konferiraL Še vedno pavza. Grčija in Italija. Odločen Kastop M» le aritarit& Politte pesimist. Vesti o raaskritia iatveMt, Rini, 6. sept. Lišitl poročajo, da Bo i talij ansk čete zasedle nekoliko manjših otokov pri Krfu. Ne gre za kako razširjenje italijanske okupacije, marveč si hočejo okupacijske čete na Krfu na ta način kriti hrbet za eventuelno obrambo Krfa. Druga vest javlja: Zasedba otokov Samothraka, Sano in Meilera pred Krfom ima samo ta namen, da se čete zasigurajo z vodot Italijanska .vlada nadalje izjavlja, da so nekatere italijanske vojne ladije odplule v solunski zaliv, ker so pred Solunom zasidrane grško vojne ladije, daffiravno Soluri ni trdnjava. — London1, 6. isept. »Daity TelegrapH« poroča,^ da je Mala antanta poslala Franciji in vsem drugim prijateljskimi državam’ opozorilo. 1. Ce ne bo Društvo narodov glede zasedbe Krfa izpolnilo svoje dolžnosti, bodo države Male antante izstopile iz Društva narodov. 2.. Za slučaj, da bi Italija še nadalje mobilizira- la, bi bila tudi Mala antanta primorana storiti vojaške ukrepe. Rim, 6. sept. »Popolo d’Itali*< pu*. roča, da je grška vlada že prišla na sled morilcem italijanske misije iif je dve osebi že aretirala. Rim, 6. sept. Po vesteh iz Janine ID baje intiedjatorji in izvršitelji umora ita« lijanske misije člani panspirotske orggh nizacije. To ud raženj e^tvori jo skoraj«*« mi grški častniki in uradniki. Duševni vodje organizacije so Lnaje bili grški delegatje v razmejitveni komisiji, potenf polkovnik Bozaris iti! še nek častnik, 81* g&r identiteta ni definitivno dogtiaaHL Pariz, 6. sept. »Libert4« poroča !■ Londona, da je italijanska Vlada o stila grško vlado, da iznašajo okupacij-ski stroški Krfa dnevno milijoni lin. —* Grška vlada bo morala te stroške parata nati. V grških rliplonmtionih- krogih at-trju je jo, da se bo grško ljudstvo kako® eri mož dvignilo v obrambo domovine, Se ne ho Italija takoj izpraznila Krfa Usoda obsojencev iz solunskega procesa. Beograd, 7. sept. (Izv.) Semkaj se je vrnil g. Radoje Jankovič, bivši major in sedanji dunajski poročevalec »Vremena«, ki je bil v znanem1 famoznem procesu »čmdrtikcev« obsojen. G. Radoje Jankovič je pred kakimi 10 dnevi zaprosil pri našem' dunajskem poslaništvu za dovoljenje, da se sme vrniti v domovino. Splošno se misli, da bodo Ra-dooe Jankovič in gg. Vojkovid ter Božen Simič e sedanjim amtiestiiškim ukar ZOm'? J?i,iki roMv» prestolonaslednika pomlloščeni. Po potreiu sta Japonskem. Lo ri d o n, 6. sept Jz Tokija in okoji-00 se^ vedno prihajajo vesti, o potres/i katastrofi. Število žrtev ne cenijo več taKo visoko kot je to bilo soditi prve dni. .Vendar pa število mrtvili presega pol milijona. Brez strehe je štiri do pet mi- li joiiov1 ljudi. Mnogi so ogrožeai od' 1)^ kote, ker je dotok živi! zelo počasen ifl spričo splošnega nereda preslabo organiziran. Ljudje naskakujejo prostore* kjer se dele živila in mora orožništvo ni« porabljati orožje. Japonska izgloda po potresu kot od vojne silno opustošeni dežela. Nepomirljiva Italija. R i m, 5. septembra, »Idea Nazioriale« Piše, da Italija ne more sprejeti niti spremenjenega angleškega predloga, da tiaj Društvo narodov odstopi italijansko* grški spor veleposlaniški konferenci. Italija bi s tem' priznala juridično fcoHfi petenoo Društva narodov, ki pa za njo uc obstoji. Albanci <*-■ namesto Grkov. Atene, 5. septembra. Listi pririasajoi številne izjaye raznlii očividcev o umoru italijanske misije, kj zelo obremefliti^cjci Albanca t f£r.— m V Ptuj! VE A B O E« »Maribor, 8. septembra 19% Maribor, 7. septembru. 'Jutri se vrši v Ptuja velika Sikupšči-i Ba »Družbe av. Cirila in' Metoda«, zdru-f žena 8 proslavo ISIetnico sramotne-i ga napada naših sovražnikov, jta tdpo-t stance iz vseh slovenskih pokrajin, ki !• So prišli v, Ptuj1 k skupščini naše dične \ obrambne organizacije. r Z radostjo Se pridružujemo številnim ! pozdravom/ ini želimo, da bi bila velika \ skupščina »Družbe Isv. Cirila ;rt Meto-i da« kar najuspešnejša Njene tradicije so ozko združene z ’ zgodovino narodnostnih bojev na naši ! neverni in južni meji. Od severa je pri- • tiskala na »trpeči milijon« težka masa ■L nemškega življa, ki mu je avstrijska f-Vhida dala vse predpravice in izjemno • mesto y državi; od juga pa so prodirali Italijani, hoteč si pripraviti tla za bo-■ dočo Italijo na istrskih obalah in v Tr-gfcru. »Sohulverein«, »Siidmarka« in »Lega rtazionale«, ta društva so izražala po-hierp po slovenski zemlji, domovini tr- ; pečena milijona. Proti njimi se je orga-I rtizirala samopomoč zatiranega naroda; kot naša obrambna sila 30 nastopila »Družba sv. Cirila in! Metoda«, ki si ni : nadela imperialističnega imena kakor %Sudmarka«, marveč je nastopila z t imenomi slovanskih prosvetiteljev, feo-r Junskih bratov, ki ista nosila tiarodno-: krščansko kulturo in slovanskega juga i pa »lovaniski sever. Delovanje »Dražbe SV. Cirila in Me-, toda« je vsem’ dobro zuario; vsi smo se I oklepati rtjenega programa, vsi, ki P.no : Siveli na narodno eksponiranih tleh, smo . delali več ali manj v duhu družbirtega programa. Dobro so nam znani ptujski ; dogodki leta 1908 inj njih krvavi odmevi : jv Ljubljani. 3* !Bo petnajstih letih", ko Se je položaj [TTa ozemlju med Muro irf Adrijo izpre-Lttaefiil od temeljev, ko uživamo V svo-iHtioditi držafvi Sadove narodno-obramb n e-!.*« dela, še Sfl zbirajo delegatje rtase dič-Ime Šolske mlatice k veliki skupščini v TPtuju, da proslave zmago družbine mi-Ifcli irt da Si na bilanci prošlega leta za-tau j e jo program bodočega dela. ,1 Pozdravljajoč jih Ha tleh starodav-||fi«ga Ptuja, povdarjamo potrebo riadal j-rnega narodno - obrambnega dela otbeh 'Baših' organizacij »Družbe SV. Cirila iff 'Metoda« iifi »JugosloV. Matice«. Bilo bi tlodveč utemeljevati to potrebo; želimo le, :*d-a bi ideja obeli organizacij prodrla loboko Med naše ljudstvo in' ga tudi v Sodi KavduSevala za narodno Samso-Dohro je Sejal modri Masarjk; arodi lažje izgube Svobodo Hegc Bi jo »*«•*« » upnaomjoi # Sti k zgodovini slovenskega gledališča! »Zgodovina slovenskega gle-išča, ki jo je spisal rajnki Anton Terstottjak o priliki novega {sedanjega operflega) gledališča v Ljubljani, je pod oddelkom: »Slovensko gledališče po deže-BiieJnlati sledeče vrstice: • Lspof dramatično preteklost ima ma-la Sevrft«« na Štajerskem. Ko je ondi iboval Antort Levec, ustanovil je di-:o gledališče. Najel je nekega Iraocoskega postopača, da mu je nasli-fculise itf gledališče je bilo gotovo, ■alo se je skozi več let navdušeno. To-—. ko je Levec zapustil Sevnico, jo gledališče zopet prenehalo. ! Ker bo treba enkrat spisati obšir-flSejfio zgodovino Slovenskega gledališča, ttn ker je, sodeč po citiranih vrsticah v JTerstenjakovi knjigi, sevniško diletant-t&o gledališče moralo biti znamenitejše itaed tedanjimi sploh še redkimi, ffie je ttaniMato poizvedeti kaj več o zgodovini Itega gledališča to posrečilo se mi je dobiti sledeče podatke. I' Anton Levec je prišel kot sodnik' ( nagradili in Mož se je a Solznimi očmi zahValil za ljudomdlo postopanje z njimi. Duša otVorjeftega gledališča je bil & ip igralke, ja oblike, nisO pa Mogoče izrasito re3tu 1 galne smeri, če nočemo, da počijo vsa , ibroči okoli nje in da se posamezni e j razsujejo kot plen imperijalističnih j sedov. Tu ni mogoča »republika po P . monarhije in unija s Srbijo, ^c.KltIL, tak mednarodno-političen položaj«; da je energij, ki se porabijo za skupn^ življenje, ker je razpad neizogiben-ka načelno centrifugalna težnja ojačenje zunanjega imperijalizma,. ze o nekaki »mirotvorni čovječaflski r publiki«, ki je ni drugje na svetu, VaD“ jajo pri zunanjih filantropih veselje* P imperij alistih pa — zadoščenje. W Sveta ne vodijo filantropi, temveč perijalisti — t. j. eksponenti ekorionJS^.. in klasnih interesov — imajo el*®0 j zadnjo in odločilno besedo. , 1 ^ ^ Ravno sosedstvo 'narodov S Hi M imperijalizmoM naM diktira rtji in notranji politiki izvesfae ki so pogoj resnemu državniškemu V, zadnjem času vidiMo femotreiW za oslabitev države, kakor da je S petih letih mogoče reči o kateri B , država, ali je dobra ali slaba. inta to delo »mirotvorne, eovječa0 tendence, v toliko je še ab ovo «8 ker takih tendertc ni opazfti rta delih kontinenta ki s svojimi politic irt ekonomskimi silami soodločajo01 usodo, t. j. v sosednh državah je. V kolikor pa ima tendenco uat^ v male države, je škodljivo že pofiairie*-_i plemenom samim’, zakaj vi velikeffli cernu ekonomskih sil napredujejo A močna državna telesa. Lahko S® razvija mala Daniaka ker Jis stoji P* nji noben imperijalizem izvzemši škega, čigar glavno težišče pa ne seveni — toda Med Alpami, Jad morjeM in Solunom more imperija-kljubovaiti zgolj Močna fcetitiipe*®^ usmerjena Jugoslavija. " ~ V času, ko je Italija razgaliTa ffe mišice imperi jalizMa Hi lahko StavljamO, v kakem položaju bi bi[^_^j ša država, ko bi irikafa pri a°e® ^ Društva fiarodov pravice irf zaščite* čiM bi Italija ob asistenci ironično odklan jala vsako drugo terto kot je avtoriteta Močnejšega politični filantropi irt psevdop*®1 imeli zavest odgOW*Bosti, bi baš resov človekoljubja brzdali svojo Ijijo! 1 Politične vesti* •Ir. blokašklh krogov. V blokaških Mstib se je razvila lemika o dni Gjuru Šurminu, *n( ^ hrvatskeM politiku, ki se je veo ^ dil v Beogradu in še Sedaj ni P° . $ blokaški javnosti, kaj je delal koliko so resnične vesti o ni&?orl - igralce, izbiral igre, vodil vaje* za cenzuro iger in Objavo predstfl _ ^ Ob otvojitvi in po zaključku »se®oP ■, imel vzpodbu jevalne nagovore. Igralo se je več let navdušeno ^ krat na mesec. Uprizorilo se ja -sf’ je prinesla do tedaj Slov. Talij® 1 je bilo iz tehničnih razlogov nM^n0l‘azum radi volilne bOrhe Ha 1^?*®»»». Med združeno meščansko (zvezatrji, veltikonemci in kr faerhu 'Sociialci) tor med soCijalnimi °afHlnv P°nOvno zaslišani disciplini ego vemu pet- ^^Potons.A l, "-'ir Sk ,T Sevnici mu niso Mdhea® nekorektnosti: nekorektnosti; Dnevna kronika. •— Proge Južne železnice. Južna že Ieznica v Jugoslaviji, ki je Sedaj prešla v državno upravo ima sledeče proge št. Ilj—Rakek 245,8 knu, Maribor-—Prevalje 80,4 km., Pragersko—Kotoriba 90,8 krni ter dalje še proge: Zidanmost-Sisek, Pakrac—Barč, Ljutomer—Gornja Radgona, Grobelno—Rogatec in Poljčane— Zreče. O priliki proslave dvajsetletnice ma ture letnika 1903, ki se je vršila zelo animirano dne 5. sept tl. v Mariboru, se je nabralo za Dijaški kuhinji v Celju m Mariboru, po 200 K, skupno 400 K. — Mednarodni policijski kongres Ha Dunaju. Mednarodni policijski kongres, ki se vrši te dni na Dunaju in kateremu prisostvujejo tudi delegati naših policijskih direkcij v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, se je v sredo 5. t. m. pečal z vprašanjem mednarodnega policijskega jezika, ni Se. pa mogel odločiti za, eri šaril jezik, ampak je določil kot začasne jezike nemščino, francoščino iri angleščino. Poleg tega pa je tudi sklenil, da se morajo jemati na znanje vsi spisi v kateremkoli jeziku. Dalje je kongres 'sklenil uvesti mednarodni policijski kodeks in urediti identificiranje zločincev od države do države. — Obisk poljskih železničarjev v Jugoslaviji. Iz Poljske je prispelo te dni v našo državo 62 železničarjev, da si ogledajo naše železnice in sploh našo državo y svrho študija naših razmer. Železničarji so si že ogledali Ljubljano in Bled, ogledajo pa si še Zagreb, Beograd in nekatera druga mosta in kraje. — Prenos zemeljskih ostankov f Katke Rajh. V pondeljek dne 9. t. iri. se prepeljejo zemeljski ostanki v februarju umrle veleposestnice na Bistrici Katke Rajh' v Limbuš, kjer se vrši ob 'A4. uri sprevod iz župne cerkve Ha tamkajšnje pokopališče. — Od pastirske palice do knežjega žezla. Na potu iz Pariza v London je umrl v torek indijski fcnez Beroda. Be-roda je v svoji mladosti 12 let pasel ovce, nato pa ga je našel nek uradnik, kj je po naročilu Starega kneza iskal pre stolonaslednika. Uradnik si je izbral tega pastirja in' ga dal vzgojiti na stroške angleške vlade. Postal je ena najodličnejših industrijskih osebnosti. Še so kraji, kjer ljudje žive kakor pri Has V pravljicah. — Strašno naraščanje tujih valut v Nemčiji. V sredo je dosegel ameriški dolar v Nemčiji višino 22,500,000 nemških mark, angleški funt šterling pa UO.OOO.OOO mark. — Komunističen list v Milanu. Odkar je bil ustavljen v Trstu »II Lavoratore comunista«, v Italiji ni bilo več komunističnega lista. Te dni pa je začel izhajati v Milanu nov komunistični tednik, ki nosi naslov »Lo .Stato Operaio«. — Mednarodni Socijološki kongres v Rimu. Od 1. do 8. oktobra t. L se bo vršil v Rimu mednarodni socijološki, kongres, katerega častno predsedstvo bo vodil ministrski predsednik Mussolini. — Odkrit zaklad. Pri kopariju temelja za železniško progo Genova—Casella v Italiji, so pri vasd Oloese naleteli Ha staro lončeno vazo, V kateri so Se nahajali cekini iz tretjega stoletja pred Kristom. Zaklad je težak več kilogra mov in predstavlja veliko historično in stvarno vrednost. — Ponesrečeni fašisti. V nedeljo 2. t. m. so fašisti ustanovili nov fašijo v Kastelantu ria Južnem Tirolskem', Ko so se bocetaski fašisti, ki so Se vdeležili ustanovitve, vračali zvečer z avtomobilom domov, je ha neki strmini odrekla zavora iri auto je priletel v neko hišo. vse se je izkazalo kot hudobno zavija^ nje ali celo kot podla laž. Po premeščenju sodnika Levca iz Sevnice nazaj v Ljubljano so je poskusilo igrati v Sevnici še parkrat, a ni šlo več; manjkalo je vztrajnega in uglednega vodstva. Pred njegovim odhodom1 iz Sevnice je dobila vsaka gospodičria-igralka v spomin po en krasno vezan izvod Prešernovih pesom — darilo narodnjakov — s primernimi besedami zahvale. Opisano delovanje sodnika Levca je obilo pripomoglo k vzbuji narodne zavesti. Ne dolgo po njegovem odhodu je bil izvoljen županom vrl in inteligenten narodnjak, posestnik (sedaj že pokojni) Mijo ŠtarkeL Leta in leta so se spominjali Sevnica Hi na tisti čas, ko je sodnik Levec služboval pri njih. In ko je bilo mesto okrajnega sodnika prosto, so storili vse mogoče po slovenskih štajerskih poslancih, da bi ga. dobili kot predstojnika sodišča na zaj, a nasprotniki so z enakim naporom zai svojega kandidata to preprečili. Ministrstvo namreč vsled tega ni imenovalo n© enega ne druzega obeh protežejev. Spoznavši veliko korist diletantskih gledališčna narodno probujo in ker je oni čas^se tako poniunjkovalo za taka gledališča pripravnih iger, je jel Levec sami spisovati take igre. Kot sodni svetnik v Novem mestu je izdal leta 1899 pod naslovom: »Gledališke igre. Spisal A. L. Bistriški« prvi zvezek z enodejanko veseloigro »Lokavi Snubač«. (Zaradi različnih’ okolnosti ni prišlo do nadaljnib - ................................ Ranjenih je bilo več fašistov, lahko, trije, med njimi tudi ena ženska pa težje, — Mesto učitelja(ice) klavirja na Glas« boni Matici v Mariboru, s popolno za* poslenostjo in značajem stalnosti še razpisuje in se odda s 1. oktobroml tl, Račun a se na prvovrstno, v poučevanju! izvežbano moč. Redna, celoletna plača je ista kakor državnih strokovnih učite« ljev(ic), nakazuje se mesečno vnaprej skozi vso leto; naduro se nagrajajo ptn sebe. Osebne doklade se odmerjajo po« godbeno po dravinjskih razmerah. Proš« nje, opremljene s prepisi izpričeval, Haj se pošljejo do 16. trn. Glasbeni Matici v Mariboru; podrobna pojasnila se dobijo istotam. — Družba šv. Cirila in Metoda je pr#* jela od tvrdke Iv. Perdan kot Sadaljni! prispevek od družbenih vžigalic zrieseB 36 20C K in prispevek od družb, čaja zai leto 1923 4600 K, Vsem rodoljubom pri« poročamo, naj vsepovsod zahtevajo edi« nole Ciril-Metodove vžigalice, katere prinašajo družbi lepe dohodk?, ki ti se pa izdatno povečali, ako bi vsak Slo« venec storil le svojo narodno dolžnost, G.Ant. Hren, nadučitelj v Studencih pri Mariboru je nakazal družbi znesek 105 J>iri., kateri se je nabral ob priliki prijateljskega sestanka pri tromejniku' vi Trtkovi-Prekmurje med učiteljstvom i» sicer po večini domačini. Trtkova je skoro najsevernejša točka iri oBeriem najvišja v Prekmurju. S posebnimi ‘veseljem je prejela družba ta dar iz Prekmurja, ker to je znamenje, da se tam* ksjšnje p. M. učiteljstvo zaveda Svojega kulturnega zvanja. Iskrena hvala darovalcem! — Čuden slučaj. V SuperfoAi se je p6 bregu štirikrat prekopicnil avtomobil Neil Millerja. Millerja iso potegnili i** pod razbitega avtomobila ter ga prepeljali v, bližnjo bolnico, da se ugotovi vzrok Smrti, kajti vsi so bili prepričana^ da je mrtev. -V bolnici so ga položili ria operacijsko mizo, da bi ga zdravniki pregledali Slekli So ga skoro popolno« m'a in glavni zdravnik je nastaviti Ha njegova prsa slušalo. T^edaj pa se je Miller zdramil, odprl oči, zagledal okrog sebe bele postave, prestrašen1 planil s operacijske mize, skozi vrata, po hodni« kih in veri na prosto — potem! pa še zu« naj po cesti kako miljo daleč. Za H jim je drvela armada bolniških strežnikov, policajev iri slučajnih 'očividcev. Ko So ga zopet privedli Hazaj v bolnico, So ga zdravniki proglasili za popolnoma nepo* škodovanega. No, to je lepo dokazal I svojini maratonskim! tekom; kjer So mu' komaj sledili hrzonogi policaji. Kmalu poteml je stal popolnoma oblečen vi glo* boki zamišljenosti zraven1 svojčga razbitega avtomobila. — Prijeten in jajčast okus je znak te« stenin »Pekatete«. Ako jih kuharica skrb no pripravi, je ni boljše jedi te vrste. je uprizorila svoj čas po mnogih krajih po Slovenskem in je bila (ob času vodstva Milčinskega) tudi na sporedu ljub ljanskega gledališča, a do uprizoritve ni prišlo, ker se je gledališče vsled strankarskih prepirov poprej ukinilo. Tendenca veseloigre je smešiti one sloVenske župane, ki so se tako servilno iri nemožato klanjali politični nemški gosposki. Zaradi tedanjih razmer pa pisatelj tendence ni mogel odkrito in do sledno izvesti. Se v tej <4 liki, kakor je igra sedaj, so se njeni uprizoritvi (v Kranju) delale ovire od strani politične oblasti. Kritik v Ljubljanskem Zvonu (dr. Zbašnik) igro graja, češ, da ni več tako naivnih županov na Slovenskem, dočim jo kritik v Dom in svetu (Steska) hvali. Za sedanji čas bj se morala veseloigra pač primerno • predelati. Zanimivo je, kdo so sodelovali pri u-prizoritvl igre v Novem mestu. Bili so takrat pri novomeškem okrožnem sodišču (dem russischeri Gerichtshofe, kakor 90 ga Nemci z gotovim namenom imenovali), velenadarjenl iri marljivi avskul-taniti, naši sedanji možje-učenjaki in enaki uradniki na kmetijski šoli ha Grmu. Nastopali so: kot okrajni glavar sedanji univerzitetni profesor g. dr. Metod Dolenc, kot župan Sedanji višji svetnik pri oddelku za (kmetijstvo v Ljubljani, znani strokovni pisatelj g. Viljem Rohrmau i« kot Ivan' g. Franc Tekavčič, poznejši visjesodni svetnik, Takozvani »inepici Dent« pa ni bil nihče drugi kot sedanji I dvorni svetnik, načelnik pravosodnega Darujte za,Sklad otroške Kegefejgra Onubač« _sal oddelka v, w5J| bolnice* V MaribOfU« verzitetni prof. g. dr. Milam Škerlj. VI ženskih vlogah sta nastopili kot županja soproga svetnika Levca, gospa Ivana Levec in kot Minka gospodična Ida Vi« dic, hčerka tedanjega poštnega upravi* tel j a. Napisal Sem1 to kulturno-zgodoviriskcf črtico poleg s početka označene Svrhe šil z nadaljnim namenom, da pokažem, ko* like vrednosti je tudi tiho iri nadrobno delovanje in kolikega pomena so dile* tantska gledališča, katerih imamo v Slo« veniji že mnogo, a še vedno premalo, tt ljudsko izobrazbo in narodno probujo. *) Tako je prisilil vztrajajoč Ha jezi* kovnih naredbah in s pretnjo, da liO|i trpi sicer vse stroške preložbe, tedanji uradni list za Štajersko »Grazer Zel)« tung«, da je objavial slovenski oglas. Ta oglas so bile prve besede v slovenskem! jeziku v tem' časopisu. Šele nato so 9« ojačila tudi nekatera druga sodišča, dri so inserirala v slovenskem jeziku. To bi so zdelo dandanes marsikateremu ma« lenkostno. A kdor ve, kako se je bilo v! tistih časih boriti za vsako najmanjšo pravico slovenskega jezika pri uradih iri drugod in da so višja sodna oblastva kar ignorirala Pražakove jezikovne riaredbe, bo vedel ceniti energični nastop mladega sodnika, ki mu je bila Sevnica šel« prvo sodniško mesto. Tudi »Slov. Narod« se je spominjal tega dogodka. /vmmr grsfečtembrr 19231^ 9W* Mariborske vesti. Maribor. 6, septembra 1933. ' ni Cerkvena proslava prestolonaslednikovega rojstva se je vršila danea ob IjU. uri V tukajšnji stolni eer.kvi. Ob ar-jsisteftci duhovščine je zapel g. knezo-fckof dr. Karlini slovesni »Te Doum lau-Hanms«. Obreda so se udeležili zastopniki Oblasti iti uradov ter drugo občinstva !(*Vi mestu še plapolajo številne zastave, državni uradi so zaprti. '< ml Iz stavke v delavnicah južne želez-fiioe. Na ahodu stavku jočihi delavcev že-! lezniške delavnice v Maribora dne 4. t. im. je bila sprejeta sledeča resolucija: »Zbrano delavstvo konštatira: 1. da je ipasivno resistenco v; mariborski delavni-:blastilo 7 sodrugov za pogajanja z n-ipravo J. ž. 4. Da sta omenjena bivša uprava in 'sedanja državna uprava rta-Snetionfa pasivno resistenco zavlekle s jrtem, da niste sprejele delavke zastoplii-i ke, ki so se v to svrho javili 2. in B. tm\ ■pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani. Zbrani železničarji izjavljajo: 1. da so -Voljni povrniti se na delo čini dobe od državne uprave J. ž. garancijo, da Se Odpravi nadurno delo in da se ukinejo, vse izvršene ali nameravane represalije jproli prizadetemu delavstvu; 2. da ito.il-jijo odločno za zahtevami, izraženimi v re-!«t>!ucijah od 11. in 16. marca, katere je jjpredložil vladi akcijski odbor; 3. zahfe-iv»jo, da sedanja uprava takoj skliče podajanja na katerih se bo razpravljal') o reopetnem začetku dela. i* m! Naša situacijska poročila o železničarski stavki, ki suho ugotavljajo dej-ifetva, med njimi tudi to , MU damo Sakom pod rebraa — pi-* derao se i grmio sito i erverio nJ i eg^ jani nočni gla*...« — Na čari111 & K m gled je treba čakati več nego traja potem 4 ure! V vlaku ^epirajo bora naprej se 8 kondukterji, v\rBi med seboj, kdo izmed Sijih b° dolarje eriega izmed onih aiae^ SeŠ, &a izseljencev z grafikega kolodvo^' 0pr*' »šverca«. (Kaj ima kondnkter s viti! Ni to stvar carinikov^' oD; na®1' ter teh sprevodnikov: »Kad i0 po«18-"' risali dolare, oni bi se do mili i izgubili glavu, i on^° i vfS vola leti lokomotiva, voz. fickov® obmamrio leteči prostor... -aja i_u se polio bi ih mrtvački gjnilo bijednim pohlepnim dušaniabrZjnu pti' se, da vlak jureči prestiža^ ^ stani«u ce i munje odriosedi im' V ;jeii, da j® spasa, prije no što B« bi bili naSi oplačkaju i ograbel...« reS reči: železničarji takšni, kšni, bi ”1. |iva]a Bog«» Zalostria nam mrijka! _ A 1 žalostnih morda je takega značaja le pa .il na izjem’. Pisatelj je najbrž P ;ieVe mi-riaše železnice uslužbence z wau A v rotvorne republike! To m -■ ^.Qr ^ ^ temi kom «xe jiapre* J^troor, a. septemura 1523;. »Tabo K«% S&sms.\ Homanu govor o na Si h' javniE fiapravab, odi potem: o policiji ali o občinskih ob-astvih, o narodni skupščini ali o ministrstvu, neglede na to, da je neverjetno, a D0 rečemo smešno, da bi faktičrfo abnormalen: človek mogel priti Ha vsem 6Peni k notranjemu ministru, kadar se a odpravlja na ministrsko sejo, in ga Zadrževati pol ure s vojo naivnostjo, a^or se to zgodi v »Razvratu«. Naravnost utrudljivi postanejo v ro-anu vedno in vedno ponavljajoči se prizori z »ratnimi milijunaši«; vsi Bo z astjo zaliti kakor krmiljenke in1 jpsbene poteze ni ria njih. Enako njihove, . govor z nemškimi ocvirki zabavlja-rp , »milostive«, pohotne do skrajnosti, morda slika Zagreba iri reakcijo-rSKega, »porodičnega« Beograda; Ju-vi ja. je v jedru id v celoti boljša, .j ..^ejša, zdravejša in idealnejša. 2e-1 “i le bilo, da bi se od strani vlade d kolikor ie .ic. ne dajala potuha in žg i vlada ne podpirala s svojimi nltrakapitalistiškimi, niti najmanj '^mi ukrepi. In enako dehijejo ‘ ona razglabljanja o boljši rasi, vi-^ 1 kulturi in drugih evropskih uaro-v°v- Saj je marsikaj Tes; toda zato ne in um-etuirie, da doanavam te resnice ® .V tako malo prikupni obliki. U morda nov je oni seksualni ® fluidnih stikov med naravami, V tel! R' nara«tijerie; tu je mnogo poezije, partijah Sem' spoznaval mogočnega IZ »Požarja strasti«. Enako v mi Tomanovega junaka Jefremovida ^ 513efirove »Hesudjeuice« Marije, ki Se-We .° srcn' Seveda je tudi v *>ri ^ojenv vprašanje, ali obstoji za Pojava fizijološka. možrtošt. <56^ .ZVrat* korteujo sicer z Jefremovi-(,(. ^arjjino »estetsko Smrtjo v či-•k Wl0r^U(< te skuša tako tudi v čitate-■ fe0^^WarHi nekako katarzo. Vendar ifei knjigo nezadovoljen iti sem' ^oddahnil 11 »]y[_ Kovačič. C^* J® na|bol|Sa zobna kra-ma. Dobi aa povsod Spori Sokolstvo. : POLNP. Prvenstvena tekma SK Ptuj : SK Svoboda (Maribor) se preloži na 16. septembra vj Ptuj. — V nedeljo 9. tmi. se odigra na prostoru ISŠK Maribor ob H. uri prvenstvena tekma rezerv Rapida in Maribora, sodnik g. Odon Planinšek, ob 16. uri istotara tekmuje Maribor I. z Rapid L (Sodnik iz Zagreba.) : Prvenstvena tekma ISŠK Maribor : SV Rapid. V nedeljo popoldne ob 16. uri se srečata na zelenem polju zopet stara mariborska rivala, da odigrata jesensko prvenstveno tekmo. Da bo igra silno napeta, ni treba posebej povdarjati. Pričakujemo, da bo občinstvo posetilo tekmo v najobilnejšem številu. — Tekme rezerv se pričnejo že ob 14 uri popeljat, Sodnik pride iz Zagreba. Objave. niso gledali ljubljanskega velesejma, da] »Pravaš«, organ1 zagrebških' špisarjev', ] zapisal Gospodovega leta 1923 resno miš-i Ijerio trditev, da je Slovanstvo »pemsksl 1 dn kranjska izmišljotina«. To se tiška iti! čita v Zagrebu! In hrvatska blokaška inteligenca ne protestira proti temu} Lorkoviči, Bazale itd. se ne »buaijo« proti poneumnevanju ulice vi imenu! Hrvatstva! Vse skupaj bi bilo smešno, če Si .ste bilo res, da hodi po inozemstvu: Radiči in da pomaga širiti slabo mnenje o na* ši državi, državi, za katere zboljšanj* lit napredek ni niti ganil s palcem. Zagrebli se toliko 'bori zoper Balkan, a Sam’ tek* , mn je v iznajdbi balkanskih metod! J izrabijo za to zadnje tri dni. g Hmelj. VTII. brzojavno tržno poročilo: Žatec, ČSR, dne 5. sept. 1923. Mirno nakupovanje na kmetih po 2600—3000 eK za 50 kg (1 čK je 2.80 D — 1 kg — 538.64 do 679.2 jK). g Hmelj. IX. brzojavno tržno poročilo: Niirnberg, 6. sept. 1923. 850—1009 milj. Mark’ za 50 kg (1 miL M = 8 D •— 1 kg do 640 jK). ?'' ' ■■f.r Julio Meinl d. d. Kola Jahačev Vabi vse j2]et ’ a se udeleže v soboto 8. t. m’, jež-a V Ptuj, kjer sodeluje Kolo pri j * ° priliki velike slavnosti 15-IjJ1 e šeptemlberških dogodkov. Zbira-a .6 oB vsakem! vremenu točilo ob 5. zjutraj v Narodnem' domu. Bratje, L ,®8 nameravajo udeležiti, se morajo do 0P°Mne izviti br. »učelniku. Na zlet y Varaždin' odhaja Kolo v ne- fela° zjutraj z vlalkom z kolodvora. Udeležba za vse ‘Vo^l ^ imaj° kroj obvezna. Radi tratiti ^ ^Tmi zlet se vrši vi petek ob 8. v restavraciji v Narodnem dravo! Načelstvo. - sla °'om’ s« ndeleže Ciril-Meto-ljtjje^ skupščino v Ptuju, dovet- »ove dii ^dstvfTn^i^e ndeleže y kroju.— Pred- ! t> .----^-------------- " ’ inn, da 7*0101 Ha župni zlet v Varaž- spored župnega zleta iti V j6 B letnice Varaždinskega Soko-9. tjfj ^ ‘®dnji: v Soboto dne 8. tm. ob in otv^^dne slavnostno zborovanje le ja 1 ^ Sokolske razstave. (Obvezna *Večer Rara^difiako članstvo.) Ob 8. uri fctna. -i^^i v tamk. gledališču slavrio-deHj tia kojej nastopijo 6d- l>ora v ,*z Celja, Karlovca, Mari-tiij} Be Zagreba. Po alkade- itterz, Ti . v gledališki restavraciji ko-Jri ^ dan (9. spet.) se vrši ob 11. ^dae n .110 slavnostni' sprevod, popo-v»e Čla a,'Javiia telovadba. Poživljamo ^eri0 ob -V° ^711170 Sokolstvu naklo- einstvo, da še vsled izredne, važ- § Orjunaši iz Maribora, ki se vdeleže jutrajšnjih nacijonalnih slavnosti v Ptuju potujejo iz Maribora z vlakom ob 8.32 (glavni kolodvor). NaCijonalisti, vdeležite se v čimvečjcmj številu ptujskih slavnosti! § Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v torek dne 11. tnt ob 18. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru. § Cenjeno občinstvo Se olrvešča, da šo brivnice v soboto (praznik) dopoldan' od 7. do 12. ure, kakor tudi v nedeljo od 8. do 11. ure odprte. § Mestni kino. »Zena, ki j® pozabila na Boga«, krasna historična drama v činih, v glavni vlogi Geraldino Parrar an: W. Reid, se predvaja v petek, soboto, nedeljo in’ pondeljek. § Kolesarski športni odbor inarifior-ski. Gospodje delegati se prijazno va bijo k izvennavadni seji v pondeljek 10. septembra ob 20. uri v hotel Halb-widl (Športna Soba). § Proštov, gasilno društvo v Zrkovcih pri Mariboru vljudno vabi na veliko vrtno veselico, ki se vrši dne 8. tm. v prostorih gostilne Sel v Zrkoveih. Za slučaj slabega vremena ima g. Sel na razpolago velike novo postavljeno pokrite prostore^ Dohodki veselice so namenjeni za nabavo novih cevi. § Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor iri bližnjo okolico vabi vse najemnike In) podnajemnike brez izjeme na javni shod, ki se vrši dne IG. 'septembra tl. ob pol 10. uri dopoldan v Go-tzovi dvorani. Gospodarstvo. Izsledi na letošnjo vinsko leiino. Ravnateljstvo, držav, kmetij, "kemični, zavoda v Mariboru poroča rt razvoju grozdja v primerjevalne namene, kar bo gotovo zanimalo producente in kon-zumente. Uvot kave Utemeljeno /862 Iz življenja šn sveta. Zagrebške žalostinke in smešnice. J« JCto^eKa žnpttega zleta v Varaž-redsnAa Polnoštevilno udeleži. Zdravo! 0 '•®dstvo_MSŽ. ' VarBv^^*niacije za polovično vožnjo t ^osr,•• i'n. dobe pri bratu Hvalencu . «Vcn bratu Franju Majerju, .ltt trgovini Zlate Brišnik. Z le-Piača vsak udeleženec zleta le **i t. j. v Varaždin iH na- ^eleŽfi ‘ . ^itimacija staHe 50 para. Vsi 80 °^®®Wejo v Varaždin’ z 6t s6 ’ v °.dha3a V nedeljo ob 5.25. uri Mnog, ^ca0*o še isti večer ob L uri po-Šteil Varaždin prijazno mesto, *°tovo n, prebivalcev, iti 'je ^S>k5h’ k! ^ He pozna jo. ' to ugodao.priliko. 1921 1.8 1.9, 19SJ 1.8. 1.9 teža grozda y g Stavilo jagod teža ene jagode r g kisline r 10000 A kislina 44 85 111 114 0.36 0.70 4 29 1.90 8.27 1.68 69 74 158 132 0.44 0.5B 4 90 1.98 4.0 1.17 19*3 1.8. 1.9. 51 55 119 46 0,33 0 65 3.50 2 83 3.19 2.65 Torej 'se nam obeta nekaj več kakor tretjina lanskega pridelka. Če ne bo k mahi boljšega vremena, bo kakovost še slabejša kot lanska — Inž. Mohorčič, ravnatelj. g Uspehi ljubljanskega velesejma. Ne samo iz poročil ljubljanskih listov, am pak tudi iz pripovedovanja navdušenih obiskovalcev III. ljubljanskega velesejma razberemo, da jc uspeh te prireditve izredno razveseljiv. Velesejem jo organiziran zelo spretno in smotreno, pri čemur so pač dobro rabile izkušnje prvih dveh vlesejmov. Dosedanji obisk je zadovoljil organizatorje in razstavljalce; slednji so sklenili kupčije v vrednosti 50 milijonov Din., a ta svota se vsak dan znatno zvišuje. Zlasti je z veseljem podčrtati veliko zanimanje v inozemstvu. Iz raznih tujih držav, celo iz Orienta, je dopotovala v Ljubljano več uglednih trgovcev in industrijcev, ki so vsi presenečeni, kaj in koliko se pri nas producira. Priporočamo vsem onim, ki si še ZagreS, 6. septemora. Mržnja med Hrvati in Srbi dobiva vedno žalostnejše oblike. V blokašsih časnikarskih kuhinjah varijo in pečejo debele laži o vsem, kar jo srbsko, samo da dobi sedanja politična tekma med Beogradom in Zagrebom značaj narodne borbe mod Srbi in Hrvati. Odhod Stjepana Radiča v inozemstvo, ki je pravzaprav sramoten beg generala tik pred odločilno ofenzivo, vzbuja v hlo-kaških glavah gorostasne kombina*ije. So zagrebški »purgorji«, ki bi z zadoščenjem pozdravili na Jelačičevem! trgu vsako tujo zastavo, ki pa no morejo videti državne zastave, dasi ima enake barve kot hrvatska narodna trobojnica. Težko je razumeti, koliko mržnje lahko prenesejo drobni ljudje, ki so uče politike iz blokaških listov. Te dni je »Po-kret« zabeležil, da je nek stavbenik imenoval svojega psa »Srbin« in da ga tako kliče celo na ulici. Čudni ljudje! Leta 1918 in 1919 so napadali Beograd, da je premalo jugoslovenski in da preslabo brani »prečanske« interese na mirovni konferenci in v sporu z Italijo, ko pa je Beograd zabranil, da si niso Hrvatske delili Italijani, jc postalo ime »Srbin« psovka. — Kaka razlika je med hrvatskim in srbskim jezikom? — je vprašal nek ino zemec. — To je hajvečji problem. Kajti mi govorimo isti jezik, imamo isto slovnico, le po pisavi se ločimo, — je pojasnil nekdo. — Isti jezik? Kje Sta v Evropi še dva naroda z enakim jezikom, ki bi bila tako sprta? To je paradoks! Gospodje, vi živite v deželi težkih problemov. — Da, zaradi »težkih« problemov razdiramo hišo, predno smo se vanjo naselili. — čuden' Svet! Špisarji imajo Svoje posebno veselje. V Zagrebu so začeli z gorostasnimi pripravami za bodočo »republiko«. Radičev »Slobodni dom« poro'a, da bodo tudi kadilci napovedali SH3-iji bojkot. Divcn primer požrtvovalnosti je dal tiaro tl o i poslanec Rudolf Hercog (po-skncc, izvoljen na podlagi beograjskega volilnaga reda, ki pa besedo Beograd sploh He more slišati): Mož je strasten kadilec, ki je popušil dnevno 80 cigaret. Dokler pa ne bo »čovječanske mirotvor-ne republike«, ne skndi več nobene. (.Te pač drugačen, ko Radič, ki si zaradi prohibicije ne upa v Ameriko!) Pa pravijo, da Zagreb nima vzglcd.nlh ljudi! Višek j tipično zagrebške modrosti in »svetovnega duha« je dosegel »Pravaš«, ko se je te dni razpisal o Slovanstvu. Po vsem' tem, kar se jc sedaj govorilo in pisalo o Slovanstvu, po vseh Miklošičih, Jagičih, Gajih, Strossmayerjih itd., ie mir je. i-l -O- Mustafa Kerna! Paša. j I Sedanji voditelj nacionalistične Tur-t čije spada nedvomno med tipične politi«* ne osebnosti. Rojen je bil leta 1880 vi SoIuSLu ia i rodbine, ki se je priselila iz Vzhodne Ru-i melije. Oče mu je bil carinski uradnik in! je umrl že zgodaj', ne zapustivši premo« ženja. Mladi Mustafa Kemal je mogel nadaljevati študije šele potem, ko je do* bil državno štipendijo. Šolal se je v Bi-* toljn (Monastiru). Tam je hil tako do* ber dijak, da je predčasno dovršil štu* dijo in so ga takoj sprejeli v HarbijO (vojno Solo) v Carigradu. V tej šoli se ja pripravljal za gene ral no-št abneg a čast* nika. Že v mladih letih so se na njem pojavila znamenja bodočega voditelja. Rad je zbiral okoli Sebe tovariše iti_bi! njihov voditelj, prekašal je vse po učnih!, uspehih, često je govoril napraml prija* teljem o boju zoper despotizem. Ureje* val je tudi tajni časopis; tu je objavljal doibro verze, opevajoče svobodo, ljdbeseij , in smrt f Toda policija Abdul Hamidovega re*„. žima je bila čuječa. Komaj j© bil Mm stafa Kemal leta 1902 imenovati za oficir* ja, že ga je klical k sobi despot Abdnt Hamid; ta avdijetica pa je imelai *a po* slodico kazensko premestitev v Damask, i Tam je začel organizirati boj proti neži* mu »krvavega« sultana. Ustanovil jek Ligo svobode, kar mu je prineslo nova-kazen: premestitev v Jaffo v! Palestini. -Mustafa Kemal so je naveliča;! teh pre* ganjanj in je zbežal V Aleksandrijo, od* j tam pa čez Pirej v Solu H. Vslod zagovo* j ra prijateljev ga je sultan pomilostil. Po* j stal je generalHo-štabni častnik »olunlsko j armade, ki ji je poveljeval Mahmud j Hevket. Ž njim vred je prodrl v Cari* grad, ko je izbruhnila miadoturška. revolucija. Ta je — kakor znano — zapečatil^' usodo Abdula Hamida. Leta 1910 je živel delj časa vi Parizu^ kjer je bil njegov prijatelj Fethy bey, turški vojaški ataše; tu Bo je tudi izpo* • polnil v vojaških vedah1. . ,,J Kmalu nato se je začela njegova voj*' na karijera. Leta 1912 je bil s Fethijem tt| Enverjem v Tripolisu. V balkanski voj* ni je bil vojaški poveljnik na polotoku! Galipoli. Tu so se pojavila prva nasprotja med njim iti Enverjem. Slednji j« bil koristolovec, Kemal pa idealist — pa* triot. Po balkanski vojni je bil Fethj; bey imenovan za turškega poslanika v! Sofiji in je vzel s seboj Kemala kot atašeja. Svetovna vojna ju je iznova lo* čila. j.; Mustafa Kemal, do tega časa polkov* nik, jo bil divizijski poveljnik v Dal« danelah in še je vztrajno boril proti za* veznikom. Njegovi uspehi pa niso ugaja* li Enverju in nemškim generalom, ki jiJfcf Kemal ni maral; zalo so ga poslali na kavkaško fronto. Tu je postal general ii$ poveljnik v Diakekiru; pozneje se ja s sedmo armado vojskoval v Palestini. Novi spori z Enverjem in Falkenhay* nom so povzročili premestitev v Aleppo, Odtod je že leta 1917 opozpril vezirja Tal* lata na siabo celotno situacijo central* nih držav in možnost antantne zmage ter ga jo Svaril, da naj ne zaupa NemeenS. Nemški generalni štab je to izvedel iti izposloval, da so Kemala premestili na najiztočnejšo mejo Turčije. Kemal jo posvaril pred Enverjem tu* di novega sultana Mehmeda VI. Toda dp* godki so medtem začeli dozorevati: po* klicali so ga, da reši polestinsko fronto, a se je že moral umikati pred generalom! Allembo, pripravljal pa je bil novo o» fenzlvo v T-l-/euotamijl. Predno je bil mogel i : rt, je nastopijo pro* terf iSSi f f? Ko 80 'jo vrini Tl Carigrad, je začel (rovariti proti antaHti. Kabinet Damada Ferida so ga je hotel odkrižati in ga je tmenloval za nadzornika vzhodnih armad, t Temu jo pripisati, da je Turčija da-Woš — pa lausannskenil miru — močnejša (nego Wse druge države, ki so ž njo vred Izgubile vojno. Ko so Grki 15. maja 1919 eaSedli Smirno, Se je Kemal odločil, da organizira novo Turčijo. Ustanovil si je štab' vi maloazijski Angori in odtod raz-Ipredel osvobodilno akcijo. Krona tega dela je podpis laiusahnskega miru, ki so je izvršil pred tedni in ki je izključna zasluga veMkega organizacijskega talenta In gorečega rodoljubja Mustafe Kemal-pažc. (Po »Češke Slovo«.) „TaborK — sovražnik žensk. (Gospodični M. F.) ! 1 »Gelbe dem Kinlde eirieil Vo-! iv gel und dem1 Bubori eine Frau, und Du wirst seli en, wiebeide « dnE fcnrzer Zeit ausehen wer- j deni« »Dolgo že opazujem’, da »Tabor« nam' tcnskam ni posebno naklonjen in to je zopet dokazal v št. 196, ker je poiskal nekaj izrekov, ki bi naj nas še bolj poni-fealL Kaj pa bi bilo, če bi pisali tudi en-Icrat o ženskah' tako kakor Prentice Mul- sT A B O G«. rismeii zur Leb’eHkweish'eit«, Stran 79— 92. Mislim1 da to »Taboru« ne bi škodovalo. Ena za vse.« idanoor,o, septgmTira 1923* To in še neko lepo nemško pesem z naslovom »Freuenreeht und Menschen-recht« nam je napisala v anonimnem pismu neka lepa gospodična, katero so užalili naši citati o ženskah, objavljeni v eni zadnjih številk našega lista. Gospodična je bila jako previdna, ne le, da se ni podpisala, ampak celo kraja ni navedla, da ne bi vedeli, odkod piše. Ker bi pa bili to junaško boriteljico za ženske pravice radi na vsak način’ poznali, smo takoj sedli k spiritistični mizici, poklicali onega dobrega duha, ki je naš stalni poročevalec na onem svetu ter mu naročili, naj Se pri onem’ zunanjem oddelku, ki se peča s tajnimi mislimi ljudi na zemlji, informira, kdo nam jo to pisal. Deset minut na to smo že dobili iz Onostranstva brezžično obvestilo, da je hudo pismo napisala gospodična M. F. iz Št. Lovrenca na Pohorju. Pa naj še kdo reče, da »Tabor« nima dobre poročevalske (službe! »Tabor« — sovražnik žensk! Čudno, prečudno... Res je sicer, da je »Tabor« moškega spola in da je samec, toda sov-ražnilr je pravzaprav samo ene ženske, no pa Vseh, pa še tiste ženske ne sovraži zato, ker je ženska, ampak zato, ker je klepetava, opravljiva in obrekljiva in se vede včasih prav... no... recimo: Hedo- ured.) včasih’ prav rad poškili za kako žensko, posebno če je mlada irt lepa. — Ravno radi tega pa postane včasih tudi hudomušen’ iri čeprav pozna Mulforda in’ Ruslkina, zbode tuintam nežni Spol s kako puščico Plutarha, Euripida ali Ari-stofana, to pa le radi lepšega in ne da bi mislil vse to tako zares. Neko ptico jo imel »Tabor« več časa v Svoji bližini, ta ptica je bila sicer GolOb, toda bila je vendar ptica in počutila se je prav dobro; kako izgleda ženska ki je že dolgo v njegovi neposredni bližini in’ se celo vsak dan’ skupaj ž njim sanka po rotacijskem* stroju, se pa tudi lahko prepriča vsa javnost ki čita »Marburger Zei-tung«. Tako izgleda; torej »TafcbroVo« sovraštvo do žensk, lepa gospodična! Sicer pa Vam obljubljamo, da bo »Tabor« odslej kazal večjo naklonjenost do žensk, posebno pa do Vas. Veselilo ga bo, če ga boste počastili še večkrat s kakim pisemcem. Morda se tako še razvije korespondenca, ki bo končala v resnični ljubezni. Na ta način1 bi še potem1 najlepše pokazalo, da »Tabor« ni nasprotnik žensk. Ce bi pa potem’ pod Vašim ljubkim pantofeljnont res postal nasprotnik, no; potem bi morda že res imel vzrok in’ nihče bi mu tega Jie zameril ne na tem* ne na onem svetu. ____ Hezalupljivost pa Seveda, 'ni vedflo umesti na in je včasih celo lažniva in preračun-’ jena. Evo dveh slučajev: Neki mlad Dunajčan je imel y 1®P° deklico ljubavno razmerje ter je obe* tal, da jo poroči, čim mu uspe, da osigiP ra življenje sebi in potem njej. Po pr®" teku enega leta, odkar sta se poznala, 3* predlagala deklica svojemu ljubimcu, 9 bi skupaj živela. On: je bil takoj za to, a le pod pogojem, da živita sicer kakoti mož in žena, toda brez Obveznosti poro* ke, ker da se mora prej tudi še prepet* čati o n jeni zanesljivosti, Deklica mu j# to izjavo podpisala in: tako sta živela bj leta kakor v raju, dokler ni lepega dne mladi gospod prekinil razmerje. D6™ ga je vsa obupana rotila, n’aj se , njej, toda on' ni hotel več slišati 0 Končno je vložila proti njemu iv*--- . da ji jo vzel dekliško čast. A in«®8* _Q-_ j, , -----------------, i-riiiv... juu... recimo: neao- _ _. ford v knjigi »Der Umfug des Sterbens«,! stojno in ne straži tistega kar bi morala,? Zakoni na odpoved. 'fetran' 110 do 119 ali pa .Tothu Ruskih, ki čeprav se imenuje »Straža«. Sicer pa' Vojna je med moškimi vzbudila: feli »Tabor« (in tudi njegov korektor: Op. ko nezaupljivost hapram ženskam. Ta (Nadaljevanje In konec romana: Markiza PoniDadour.) I. Voalovenlla: Rosahdra. (Dalje.) (48) f Lubirf je med nadaljnjim opazovanjem Ipremišljeval, kaj naj stori, kaj naj (ukrene, da prepreči vsako nevarnost. — lAli nič pametnega mu ni prišlo na unfi. Pijanec je med tem zopet šel minio Skrivnostnih vrat, vračajoč se navidezno odkoder je bil prišel s tovarišem, ki se jo til pa podal y beznico tam* blizu, — skoraj nasproti njegovega opazovališča. — (Ta Slučaj je zvabil nasmešek zadovoljstva na Lubinovo lice. — Takoj je zapustil svoje mesto, pa hitro tekel na podstrešje, kjer se je z največjo pazljivostjo približal okencu in’ 'fcapiskal na nekako čudno piščal, katero $e držal v žepu. Čez malo trenutkov pa se je iz na Uprotne hiše tudi začulo enak žvižg. -iEdelo se je, da je izvršil nekaj jako Važnega, videlo se mu je, kako je sam s Seboj zadovoljen sedel na stolec pa začel premišljevati nadaljno korake in delovanje svoje. — f 'Preveč iznajdljivega duha pač hi hio-Jfcel imeti ali pa je bilo to, kar je liotel ktoriti tako težavno, da ni mogel izmisliti Vsega, kajti po četrturnem premišljevanju je zopet ostal, ne da- bi bil ilolbiJ rešitev* ■— Prišel j© zopet v pritlič-lo 36 šo ves zmedeni pojavil pred gospodom Jambom. — ' Pred svojim’ Strogim predstojnikom je Lubin ponižno pokleknil in svojo -krivdo odkritosrčno priznal; — seveda ni fMzabil navesti, kaj je že vse storil, da prepreči vse, kar bi jutranjemu dogodku vtognilo škodovati. —> Nesrečni Lubin1, katerega je strah T>red jezo svojega gospodarja in’ pred kaznijo popolnoma prevzel, Šofer ( pred sodiščem pokazal izjavo, kat®10 ona podpisala, in! bil oproščeni dafii ? bil oči vi dno le navaden Slepar. Še zanimivejše pojimo o zakoHH 3® ^ kazala neka druga razprava pred duS®J* skirn Sodiščem, pred katerim Be je varja! mlad mož, ki je stopil V zako® P00 pogojem1, da se po petih letih’ loči od ** he, ako mu ta ne bo več ugajala. Sodi®®0 pa takih pogojev ni priznalo m j® Žalca vrh vsega še obsodilo zaradi i ralnosti. — Zakoni Ha odpoved Se P®2"* morejo nikjer obnestiL Krepkemu jo v tem1 pogledu Svetovati, da raj& pred vstopom pod Hežifl: jarem temeni1*? preizkusi svoje izvoljenke. —Q-* ničvredni dvorjaniki y Hjegovi1 bližat ^ so lazili in se plazili okoli njega 1® ^ crelio ! -• -wv. , v, • ... .: grabeželjsi nakaffi dobičkarstva. -J J? »o w m op«u»takoj«; PI>PI ie p" •*»>» *■* pregreseK. — , tesnobo in nadleeo. — kot Sitnost, da , . . .. . , t , c T, -' j varn°. da se mu še kaj enakega primeri, katerim ga je gospod Jakob os.ml, ko jo < Obljubljal je Samemu sebi, da bo s tem sklonjeno izpovedoval svojo pregreho. na baržunu naslonjača ari stok ratični prsti gospoda, Jakob bi se bil še bolj bal in še bolj tresel. — Medtem ko je Lubin dopovedoval, jfe gOspod Jakob premišljeval ih prevda.r-jal. — Preklinjajoč sam pri sebi nesrečno 'blebetavost svojega služabnika, svojega Sužnja, se je odločil za potrebne korake ter začrtal novo pot. — pregrešek Po nekaj trenutkih’ se je mala Soba- mora imeti v hapotje in kdo ve, -rica podala s posebnimi ukazi in navodili v lekarno, pa podala lekarnarju mal posebno pregiban’ listič, katerega je le-ta z vidnim spoštovanjem prečital. Listič je vseboval navodila in povelja za lekarnarja, ki je seveda tudi pripadal strahoviti družbi. — Ko je listič prebral, ga je v prisotnosti sobarice sežgal ter ji Lubin a je presenetilo, kako je gospod j resno rekel: Jakob, od katerega je pričakoval izbruh! »Povejte, da se bodo povelja izvr-najhujso jeze, čisto mirno in skoraj mi-: šila!« — 10 »Talese spomnili obvestiti onegavi rrSSfi ^ f ^ T/1, ^ i& nasprotni hiši?« 1 Crebillon se je komaj podal do lekarnar- . »Da, monsignor, od prvega hipa, ko - t ? ^ je prestopil prag krčme, se opazuje no-. x , in *Ic.or eneg?1 vega gosta. - Ne ena beseda, ne en po-! “ lek™r^ Sa’ gled „e bo ušel pazljivim očem. - Ko boj S' St& vseb?.vak najbolj na- odšel, mn sledi nekdo, da izvemo, kdo! - “ “t-,!6 in1 kaj je, kje stanuje in kaj ima in po-1 »F™!* ^r00!1^ in1 kaj je, kje stanuje in kaj ima in posestvu je.« — »Dobro, siii moj, — prav tako! — Sedaj pa vstanite!« Lubin ki je dotlej klečal, še je čudil in čudil, kako je taka prijaznost mogoča ob takem prestopku. — # ^ — I je pu^vcu iv oci »bin moj, — moral bi vas kaznovati,; nisa pa mu dal svoja navodila, jako hudo in’ občutno kaznovati,« — je ■ i vsebovalo natančne podatke z imeni od j Crebillona in Noe Poissona — navedbo . njiju bivališča, kedaj sta dospela v Ver-’ sailles, kaj sta vse počela od 'svojega i prihoda do zasledbe. — Bil je tudi omenjen obisk Crebillona pri Berryerju. — Gospod Jakob je pozval k sebi di Ber- tesnobo in nadlego, *-* kot feitnost, d* £. mora imeti v hapotje ih kdo ve, , morda mu je bilo celo žal, da g® & . odstraniti in£ uničiti, da doseže 1*®$ načrte. , Kakor femto že omOnili, je bilo hodno potrebno, da pesnik ne zaSle^ gospe d’ Etioles. — In’ ker je nesr®50* blebetavost 'zvabila poeta na njerio ki jo je on’ sam hotel Ha Vso moč Pri^n< vati, je bilo edino Ha mestu, da se billona prepriča do dobrega, da s ... motil, da se nahaja Ha Hapačni sledk . • je le nekak izrodek fantazije, kar pripovedoval pijani prijatelj, vsaj v , likor se tiče gospe d’ EtiolesL — Opazili smo, kako Se je to go»P^ Jakobu res dobro posrečilo, kako s® ' igralci, — počenši od dobro naučen® barice pa do drugih našemljenih rantov izvrstno vršili is igrali svoj0Jj. ge, tako da je postal CrebilloH Pr0^l* ni50 M čan o lastni zmoti, Noe Poissona. — o dozdevnih S*®' XIIL Slika. i* ,|V ; ~ - — "*** “VV* Ok. JV Ul jjui II uj v 11X1A povzel gospod Jakob, — »ker pregrešili da pove vsebino razgovora Crebillona z ste se kruto, — vkljub mojim posebnim1 Berryerjom, kateri je di Bernisu brez Vrnimo se sedaj k oni mali hišici-- kraJJj ebo®ff mor stalno zahaja vsak večer ukazom. Ali za vsak greh je tudi mi-: Posebne težkoče natančno opisal vaspo-lost in’ usmiljenje. — Z druge strani pa govor, ker ga je obnašanje Crebillona je vaš kes, hitra ih popolna izpoved res presenetilo, osupnilo, začudilo njego-vašega pregreška, prisilil mojo dobro-j v<> dvorjansko naravo, ki res skoraj ni srčnost, da ne sodim prestrogo. — Pojdi-j razumela, kako da si tak reven poet te v miru, — odpuščeno vam je, za se-; drzne biti mož-poštenjak. — A15’ 7 J6- nada'J°val 2 mili- Gospod Jakob se je po teh' poročilih 7; 7 ZTf.7Ia llu;|se kot vsaka »ro2'l pomirjeno oddahnil, kajti le-ta poet, če nja, »pojdite in ne grešite več. - Se-j je prav iskal gospo d’ Etioles, vendar ni daj pa moram premišljevati, — pojdite.« tega storil iz želje, da jo potisne v kra-Lubin je prevzet od nenavadne do-‘ ljev objem, ^r7C; ki f .ni bil Pričakoval, odšel vesi Nekako spoštovanje še ga je polastilo snS T, • Jt n2f1(> tako d priporoča Na drobno | Gostilna „PrI 3 ribnikih1 Dne 8. in 9. septembra KONCERT ob vsakem vremenu. 1765 Začetek ob 15. uri. Dobra nova in stara vina ter sveže pivo. K obilnemu obisku vabi K. Prinčič. rr T) im? -p»; izviturcdno nizkih eh«* ■ Dih T zalogi pohištva • Maribor Gosposka ulica St. 20 (Pkehanova hiše) '&tSP Svoboden ogled Ceniki b rerplaCnot vse bančne posle nalkulanfneje ^Maribor, a. sepienipia 1^3.^ 9% A M o K«. , , na Štajerskem blizu Konjic. Obsega 24 ha gozda,. n]*v» travnikov in vinograda, 4 stanovanjske hiše, 2 tiničariji, veliki umetni mlin, pekarno, polnojarmenik, •tektrično centralo, veletrgovino z lesom in deželnimi Pridelki, tovarno za pohištvo in zaboje, vse s stroji * popolno pritiklino. Lega je ob železnici, ki se gra-Uporabiti se da vodna sila do 140 HP. Pokrajina I« bogata na lesu in vinu. Prodaja se vrši le vsled finskih razmer. Informacije in posredovanje vrši ^^•ka pisarna v Konjicah. 1877 4—3 Oddam v najem za dobo desetih let električen obrata *. 2 jako obsežnimi prostori in zemljiščem, pripravno za 0 Industrijo, oddaljeno samo 5 minut od postaje. Istotam se prodajo, oziroma oddajo v najem popolnoma v za mizarstvo. Cenjene ponudbe na Aloma Company, n°nčno družbo, Ljubljana, Kongresni trg 3, pod šifro ,20 HP, Z"4 1961* Novo! Novo! Deliti plašči od 460 Din. naprej, najnovojši vzorci, pravkar dpšli. Tolika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, na-hrbtnikov In sandal po konkurenčni ceni pri 2595 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. 3 TOVARNA KANDITOV 1 FR. ROZMAN MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih brezkonkurenčnih tovarn, cenah! Zahtevajte cenike! 1831 Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 11 Delniška stavnica Din 50,000.000"— in rezerve preko Din 12,500*000"— Vlose Jez Din 125,000.000 - Podružnice: pograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, l jrov-JJfc. Gornja Radgona. Kranj, Ljubljana, Murska Sobota. Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosano de Santa Fe. AFILIACI JE: Muhljana; Slovenska banka. Split: 3ugoslavenska Industrijska banka d. d. ®tt«*apest: Balkan Bank r. t, Vaczi utca 35. Na znanje! P. n. občinstvu na znanje, da previ žametno vsa tapetniška dekoracijska in mizarska dela kakor tudi vaa popravila. — Tapetništvo in mizarstvo Jagodič & Sajko Maribor, Rotovški trg 3. Odlikovani z zlato medajlo. —* Sodniško zapriseženi izvedenci. 1434 Novo! Zaloga pohištva. Novo! Lovci I Planinci! in nepremočljivo blago za pelerine Je došlo. Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. 1346 Kaz&ust podjetja Prevzem podjetja Ustanovitev podjetja Cen j. r Jemalcem in p. n. občinstvu vljudno naznanjava, da RAZPUSTIVA dosedaj skupno vodeno h stavbeno In pohištveno mizarstvo BELINA & STAUDINGER - MARIBOR - MLINSKA 5 2 ozirom na zgorajšnjo naznanilo sl dovoljujemo P°zoriti cen}, odjemalce in p. n. občinstvo na to, da , ™ Vod11 razpršeno družbeno podjetje sam pod svojim ‘"tonom ALEKSANDER BELINA Maribor > Mlinska ulica 5 prosim, da mi izkažete dosedanjo naklonjenost še 1» beležim v tem pričakovanju z vetespofiiovanjem ALEKSANDER BELINA, mizar. Glede na zgorajšnje naznanilo sl dovoljujem naznaniti cenj. odjemalcem in p. n. občinstvu, da sem otvoril v Loški ul. 5 novo stavbeno in pohištveno mizarstvo pod firmo IVAN STAUDSMGER fn prosim, du ml izkažete isto naklonjenost, ki ste mi jo kazali v starem podjetju, še v naprej in se priporočam z velespoštovanjem IVAN STAUDINGER, mizar. Mala oznanila. ,gtrq- Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Gene zmerne. Postrežba solidna. M18 30—2» Izletniku se priporoča gostilna Zvonke Mesarič r Spod. Selnici ob Dravi, žel. post. Ruše, 1587 10—5 Vedno prihajajo novitete v modno trgovino B. Veselinovič in Komp., Maribor, Gosposka ulica 26. 1931 10-1 Proda se vila v Ptuju z velikim vrtom. Krasna lega! Več pove g. Janko Likar, pisarniški ravnatelj v Ptuju. 1927 4—1 Stanovanje, ena soba, prostorna kukinja v Aleksandrovi eesti se zamenja če mogoče z 8 sobama ali z jednakim proti visoki odškodnini. Ponudbe pod .Stanovanje*,- na npravo .Tabora*. 1934 Dijak se sprejme na stanovanje in hrano pri boljši družini. Električna razsvetljava. Naslov v upravi. 1931 2—1 Paviljon na prodaj. Vprašat Hmelak in drug, Slomškov trg 1921 3-2 Mlajša dliaklnja so vzame ha stanovanje in hrano. Naslov v upravi. 1942 Kupim vilo ali posestvo v Ma riboru, Ljubljani, Kranju, Kamniku, Novem mestu ali v okolici. Slivar, Ljutomer. 1943 Mlajši dijak se sprejme na stanovanje in * vso oskrbo. Električna luč. Glasovir na razpolago. Aleksandrova eesta St. 48/IL, desno. 1948 Vglasbenje glasovirjev. popra-vila kakor cenitve se izvršujejo najceneje v Zidovski ul. 1.1947 Na hrano in stanovanje bo sprejme dijak nižjih razredov. Cvetlična ulica 23/111., Mučič * Kupujemo borove hlode 30 cm naprej. „Agrumaria“ Maribor, Aleksandrova 51. 1949 Gltaro, dobro ohranjeno, kupi F, G., Krekova ul. 14/1. 1989 Proda se mlin In žag* s 2 gospodarskimi poslopji v dobrem, stanju s celotnim prometom' stalna vodna moč 15 minut od žel. postaje ob meji medi Slovenijo in Hrvatsko, Priredi' m lahke električno centralo. Ponudbe ped ,.Žagam lin" n*; Aloma Companj-, LjuUjeoa,-Kongresni trg 3. 1960 2—t? Družabnik s primernim triom se išče za koeeesijonl-rano novo trgovsko podjetja s sigurno bodočnostjo. Ponudbe pod »Sigurnost" na*, Mar-Stan, Rotovški trg štoa-A., 1960 9—1 Učenec se sprejme pri sthjjfrr pletami. Oman, Šolska*«, 4. 1941 Glasovir na prodaj menja za pianino. Oman, ska ulic* 4. 194DI Z« svoj dom fn svoje rodbine skrbite, ako 1 lagate tudi male prihranke vi „MOJMIR“, regist. kreditne i in stavbno zadrugo s e. Maribor, Rotovški trg !. ZA*' druga je za svoj* člane, pei tudi nečlane otvorila pošto-* vanje hranilnih vlog od 10 Dfa/ dalj*. Obrestuje po 7*/,, •**»*» vloge po dogovora. Uradne; sre za hranilne vloge vsake j sredo in nedeBe od^M^j dopoldne. Dva dijaka ali dijskinfl te M-l jih razredov se sprejmeta ▼ Ge-j sposki ulici ▼ popolne oskrbel,) Naslov pove oprave. 198* Dva dijak« sprejme«« in stanovanje. Istotam se dobijo knjige z* višje razrede) gimnazije. Maistrova ulica Vpraša se pri hišnieL 1955A-4P, Dijak, višji ffannadjee, Išče Mino vanj o brez hrane kot ia» »traktor. Ponudbe ma opravo ništvo pod »Dijak," 1985 8—4L j Lokal, na prometnem kn$»* inventarjem in stanovanje« se takoj odda. Koroška ceste . št. 90. 19« , Sprejmeta se dva dijaka žaška eesta 20, vrata 6. 19« Prostovoljna dražba. V pondeljek, dne 17. septembra 1953, začeaS^j ob 9. uri predpoldne, se bode vr3Ha v žitnici grada »Zgornji Ptuj* dražba starinskega Ja tudi novejšega pohištva iz staroplemeaitih grajščiti.— Rad! vsakofiat; mogočega pogleda pohištva in zapisnika skRcalt*! cen, se naj vrnejo interesenti na kastelana gradi Zgornji Ptuj g. F. Karež. Notar kand. Viktor/ Skrabar, vodja dražbe. TAKOJ po dnevnih cenah s skladlSča v ZAGREBU vsakovrstne .stroje In orodja za mizarje, tovaVne pohištva, kolarje in žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih in kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za varilnlce. ALAT I STROJEVI D. D. KARI 3ETZBACHER, Z A G R E Vialko ulica 25. Proa spec. psprauljal- nica pisanailblh sfrojeo ITOM LEGAT. MARIBOR Vrazova ul. 4. Telefon int. 434. Nadomestni deli za pisarniške stroje vseh sistemov. 19n TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT, MARIBOR (Največja strokovna šola za stenogra grafijo v Jugoslaviji). Začetek novih tečajev dne 1. oktobra Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. Telefon 100. MANUFAKTURA iESaSESEEHESSrSi awuMMB— 'Maflborr 8.septem@"192g, _ PODRUŽNICA MARIBORU CENTRALA V LJUBLJANI SVICARSKA TVRDKA V AVSTRIJI! Podruinlce: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split In Trst. Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoče račune proti najugodnejšemu obrestovanju. Provaja vse v bančno stroko spadajoče transakcije in izvršuje posebno borzne naloge hitro in pod najkulantnejšimi pogoji. — Ima prvovrstne zveze v tu- in inozemstvu. Telefon il. 146 In 258. — Brzojavni nasGov: ■LJUBLJANSKA BANKA*1 it* PoSfnl čekovni računi: Ljubljana št. 11.258, Wien štev. 180.041, Zagreb štev. 39.068. Praga štev. 59.705. STROJNE TOVARNE IN LIVARNE Bregenz a/Bodensee (Vorarlberg) Modemi stroji za žage, polnojarmeniki, cepilni jar-meniki, vodoravni jarmeniki, strojna povprečna žaga za rezanje debel, krajilne žage, nihalne žage, brusilni stroji, stroji za sekanje zob. Kompletne naprave parnih žag s transmisijami. 12—4 1504 Takojšnja dobava. SKlub-Bar Dnevno ob 22. uri 22. gostovanje umetnlike-1 ga anaamblas Beda Lak Plesni komik Slavtoete Dna ČeSkl narodni p'a* Poldi In m Moderni pl*** n Z Snes11 060 - BOGO H . vstop p«»t* | Lož« se lahko reier^0'*! !■ FotoatelielJapeljif^ moderni portretni p0*"?1 večate, indnstr. po«iet)ti^ te si izložbe v Gospoikj ^ (kavama Central) in Sol*11.» jg Odprto v«ak dan od »-* ^ od 2-0 ure. Ob nedel]»®| 9-1J in 3-5 ure. A. VICE1 Maribor, Glavni trg* trgovina s hišnimi P°tr® (< ‘ nami, emajlirano, P10 j nasto in ulito posodo, P < ' 1 Oti a at a lramAfllnflfltO ^ ^ Podpirajte slovenske tvrdke! lanasto, kameninasto - ^ kleno robo. " 1386 ! la debelo Inženersko elefctromehanično podjetje Aleksandrova 44 MARIBOR Tržaška cesta S izvršuje in gradi vaakovrstne električne naprave za razsvetljavo in pogon, povija motoije, transformatorje itd. ima ▼ zalogi vsakovrstni elektromaterijal v naj večjih količinah. Na skladi!-žu je okoli 5000 kg bakrene žice, gole in omotane za vse napeljave. Razven tega se nahaja na skladišču c ca. 30 elektromotorjev od 1 HP do 75 HP. Cena motorja 1 HP je Din. 2600.-, 2 HP je Din. 4600,- 3 HP je Din. 6600.—, itd. Jamčimo za prvovrstni materijal ter smo vsled ugodnih zvez v prijetnem stanju, razpečavati blago po najniijih cenah. Telefoai 460 12—6 1726 Telefon 460 Prva jugoslovenska tovarna žaluzij, rolet, lesenih In ieklenih oboknlc G. SKRBIiA naslednika BRATJE VIDAKOVIČ Tel. 4-92, 23-19 ZAGREB ILIČA br. 40 Izdeluje vse vrste rolet, na pr. Jeklene, lesene, platnene, pletene, reietke, solnčne plahte, konstrukcije In njih posamezni deli. Proračuni in ceniki brespfačno. Iščemo zastopnike. Najatarejia In najmodernejše urejena tovarna. Ustanovljena leta 1889 GROS ROMAN & CIE. PARIZ TISKANI MARKIZETI FLANEL - SATIN - FRENCH 3-2 (Slavno zastopstvo za kraljevino SHS - KONZLI & MENZI ’ lllca 36 ZAGREB Iliča 3® ARKO COGNAC NEDICINAl Ktmanreii »flahupc. — Oriaraviirni urednik; Budali Q » inn „ Mariharaka tiskarna d. d.