GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenk: dm&f* in the United States. ** Issued every day" except Sundays and Holidays. —-- Entered u Second Glass Matter. September 21. 1903. si the Post Office st New York. N. under the Act of Coutfreas of Marci> 3. 187«. TELEFON PlbARaNE: *687 CORTLANDT. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 2, 1909. — SOBOTA, 2. PROSINCA, 1909. VOLUME XVII. — LETNIK XVIL AMERIŠKA DRU2, RDEČEGA KRIŽA JE SIDIŠČE VSEH PRO»VOLJ-NIH FRIEV- J>osedaj je v New rku nabranih že $90.000 za jesrečence. NABIRAJE. Proslava Silvestrove noči v New Yorku. KAKO SO NEWYORČANI PROSLAVILI ZADNJO NOČ MTNOLEGA LET A. Karneval po vseh mestnih ulicah in nepopi&o kričanje ter trohenje. 'THE CHIMES OF OLD TRINITY'. Org-anizaeija ia ima«ranje nesrečnemu prebivalsfc Sicilije in Cfilabrije v Italiji, er jc potres napravil nepopisno odo, se je v Ameriki ustanovila tibj, ko so pri-81a prva tozadevna počila iz Itali-Sedaj je zadobila^ organizacija lice, kajti vsi-overnerji in ,so pozvali Ija naj po svo-■djrniffif0 a t*atovi^se dobrodel-vsi j^l 1določile^a se pošilja-Ječe^a tri" amiškej družbi cei p016®ita_ ^^deces križa po- i v minolem amriška. družba potom Je Poslala l' Kojej^ ^ katast TaltiS rNewyor?ki izročil v isto -<^čega križa svoto 20 j trote Z običajnim ropotom in trobenjem, zvonenjem in piskanjem iz tisočerih parnili piščalk parnikov in tovarn, kakor tudi vriskanjem, kričanjem in neizogibnim pijančevanjem po sijajno razsvetljenih restavrantih in metanjem konfetija se je prebivalstvo mesta New York v Silvestrcvej noči poslovilo od leta 1008 in pozdravilo novo leto 1909. J?em povodom so se v milijonih src obudile nove nade in radi tega je naše ljudstvo novo leto pozdravilo na uprav knežji način, kakor da bi prineslo vsemu človeštvu le srečo in blagostanje. Na ravno tak način so pozdravili pred letom dnij tudi minolo leto, ki je prineslo toliko razočaranja. Toda v Silvest.ro-vej noči ni nihče več na to mislil in vsa k d p bil docela prepričan, da bo sedanje leto boljše. Na preteklost ni ni^iče več mislil, kajti glavno ulogo iela le sedanjost in vse si je na n način želelo srečno novo leto. se ulice naš' ea mesta so bile sko- Južne republike. Zj. države in Venezuela. MED Z JED. DRŽAVAMI IN VENEZUELO SE ZOPET U-STANOVT PRIJATELJSKO RAZMERJE. General, ki se ni strinjal z novo vlado, je moral v ječo. PANAMA -IN COLUMBIA. Katastrofa v Messini. | VABILO NA NABOČBO. jo na razvalinah v Messini, jo pnhral n za njo skrbel. Nihče se ni zmenil za malo in umreti vendar ne sme.*' "GLAS NARODA" je nastopil Morje je ponovno zalilo nesrečno mesto in pri tem sta m mogei povedati. - na pnn\-; ietos svoj sedemnajsti »letnik. ' ku je b:la tudi neka druira deklica. , Sedeuuiajst let, to je lepa doba ZM potopila dva parnika, polna ranjencev in begunov. Y Reggio 8 moralo 20.000 ljudi umreti. Mnogo krajev je popolnoma zginoio iz ženskega površja. Na stotine mrtvih otrok. LIP AR SKO OTOČJE JE ZGINO-LO, IN TAM JE MORALO NAD 20 000 LJUDI UMRETI. velike s vote so po- i vso no£' P°lne in lt; v no«> udništve newvorskih W. i opisov. FJaT*' * -ebniki so darovali velike relja kodi o ita?;jajskih gledališče zgorelo. ▼ Erie, Pa., je med predstavo pričelo goreti -o- I i Ene, Pa., 2. jan*«*4^raj je v kajšnjem Park gledišču med predata ki sledi volitvam, je še več ljudij na ulicah, kakor jih je bilo v Silvestrove j noči. Na siotisoče možkih. žensk in otrok je hodilo in se gnetlo po /vseh jrlavnih ulicah, zlasti pa na Broadwayu ali "The gay white way", kakor se imenuje Broadway od 23. do 59. ulice, kjer je bila razsvetljava taka. da se v tem pogledu z New Yor-kom ne more meriti ni jedno drugo svetovno mesto. Vsi ti ljudje so bili veseli, vse je trobilo in metalo konfe-ti in vse je kričalo. V nijednem restavrantu ni bilo mogoče dobiti tudi jednega sedeža, kajti vse .ni^c- so bile že pred tedni razprodane za Silvestrovo noč. Tu so ljudje večerjali po $5 in $10 kuver Caracas, Venezuela, 31. dec. Posebni komisar Zjed. držav za Venezuelo^ W. F. Buchanan je dospel iz La Guayre v Caracas, kjer je bil iskreno sprejet. Obravnave glede di-plomatienega razmerja med Zjed. državami in Venezuelo, se bodo takoj pričele. Tukajšnji dijaki so včeraj priredili po mestu obhod in seboj nosili nabavnega moža, ki je predstavljal bivšega predsednika Castra. Med nepopisnim kričanjem in žvižganjem so potem nabasanega moža sežgali na Plaza Bolivar. Willemstad, Curasao, 1. jan. Iz Puerto Cabello se javlja, da general Mariano Garcia, governer države Falcon, ni hotel pripoznati nove vlade in novega predsednika. Vsled te-ira so generala poslali takoj v ječo. Washington, 1. jan. Tuk. vlada, 'jje. Dasi- sla, da je vzdrževala red na ulicah, i ravno se je več žensk oner vest il o, ni množica je marljivo metala na policaje konfeti, ne da bi se upal kedo bil nihče ranjen. Požar je nastal vsled jokvarjene ' protesti.ati. Tudi v dolenjem mestu električne napeljave. / O nesreči v premo?ovem rovn^Lick Branch. Ennis, 1. jan. Število žrtev strelbe v premovem rovu Lick B je naraslo tako, da se sedaj trditi, da je bilo pri tej katast premogarjev ubitih. V kolikor sedaj znano, so prinesli i z mrtvecev. Osemnajst premog] .prišlo iz gorečega rova brez Imoči in pet druži h je prinesl Htopžtvo na površje. Slednji brže okrevali, dasiravno so t škedovani. V rovu je sedaj še od 35 .do 50 premogarjev in malo je upanja, [da bi slednji bili še pri življenju. Mraz v Evropi. yv_ • -t ■ -T. - , Si . I ?a-ino tarrr .Dunaj. 1. jan. Po vsej srednjej Svrepi kakor tudi v Nemčiji je zavla- " izreden mraz. Od povsodi priha- je bil Broadway poln ljudij, zlasti pa ; okolici cerkve Trinitykamor je ' prišla množica, da o polunocfc^-osluša ' zvonov ibaenovane Naseljevanje in izseljevanje v lanskem letu. V MINOLEM LETU SO IMELI ATLANTSKI PARNIKI 1 MIL. 500.000 POTNIKOV MANJ, KAKOR OBIČAJNO. V Evropo je potovalo skoraj 200.000 ljudi več, kakor jih je prišlo. BEGUNI IN RANJENCI PRIHAJAJO TRUMOMA V NEA-POLJ. Cerkve in zasebne hiše spremenjene v bolnice. BEDA POSTAJA VEDNO VEČJA. polnoma nago. Na vsej 18 milj dol-gej poti ni mogla dobiti komadiča obleke.' Kon'-no pred mestom, jej je dal nek redovnik svojo obleko. Na razvalinah v Messini so našli vse polno majhnih otrok, ki naravno ne vedo povedati čegavi so, in kako .jim je ime. Te otroke ne bode mogoče dati njihovim starišem nazaj, tu-j di ako so slednji še pri življenju. Ravno to veija tudi o mestu Reggio, kjer so našli še več otrok, kakor v Mesnini. V razvalinah vojašnice v Messini so našli 800 ubitih vojakov. Rim, 31. dec. Kako grozna je bila -o--T potresna katastrofa v južni Italiji, Rim, 2. jan. Semkaj se poroča. je šele sedaJ mo=oSe zapopasti, ko da se je morje v Messinskej ožini f* Je doSnalo> da je samo v Messini zopet dvignilo in da je valovje* na- ?n Re=?io biI° 110-000 ljudi ubitih, pravilo zopet nesrečo. Grozne po- j Pole= teh dveh mest Je Pa tudi dvaJ" drobnosti o zadnjej katastrofi priha- I ^ druzih manjših mest razdejanih krasen koncert jeerkve. Ko je pričelp^tfra biti dva-j najsto, pričeli sotjrcli zvoniti zvoniti večerno WebQfJ^Vo pesem "Oberon". ?m sledili še sledeči krasni -ija iz "Polkovne hčere"; Janks of the Mohawk"; ew Year" in "Home, jo poročila, da je mnogo ljudij zmr- ' Q p^luno6l. ilo. V nekterih krajih je zapadlo lom go napr uko snega, da je ves promet ustav- s]opja pj(). n. Na deželi morajo ljudje mnogo (metati vsled mraza. i h drugih e arije. cerkev so Cena vožnja. Parnik Awstro-Americana crt^ LAURA 40Viaj« dne 13. januarja. Parnik vo-I* 16 dnij v Trst. Vožnji listek velja 4* New Yorka: / do Trsta all Reke.. $31.00, do Ljubljane....../ 31.60, do Zagreba......1. 82.20. Vožnji lietlri ao dot^i pri: * FRANK 8ASSER CO^ $2 Cortlandt St^ New York. N. T. St. Clafcr Ave., N. BL, Lncm roparji. rOkla., 31. dec. V mino-iet dobro oboroženih ro-;alo mestece Wellston, tamitom razstrelili bla-ie banke. Odnesli so te in srečno ušli, dasi-Jrali bojevati z doma-[so prijezdili v mesto Ino so pa pričeli z deti okrog bančnega po-žice, tako, da se jim meščani nisojzamogli dovolj hitro približati. Kjerkoli se je pojavil kak Da so bili v minulem letu <*a.-*i dokaj ^labi, nam dokazujejo pred vsem števila potnikov, ki so potovali iz Evrope v Ameriko in obratno. V primeri z letom 1907 je število potnikov nazadovalo vkoraj za poldrugi milijon. V Evropo in naobratno, je potovalo lani 1.530.1G1 potnikov. Iz Evrope jih je prišlo GTO.GSO in od tu v Kvropo jih je potovalo S59.4S1. Tekom množili let je bilo število potni-':<>v v Evropo večje, nego onih. ki j prihajajo iz Evrope. V splošnem po-; iriedu so toraj lani šifkarta=i naza-; dovali. Tudi šte%*ilo potnikov v kajitah je j !iilo lani izdatno manjše, kakor prejšnje leto. jajo vsaki trenotek in jedno poročilo je bolj žalostno, kakor drugo. Vlada in ljudstvo skrbita sedaj za jedno, da po možnosti omilita bedo in pomanjkanje, ki je zavladalo med nesrečnim prebivalstvom. V tem oziru so v "Messini še najboljše napredovali. kajti, kakor se uradoma poro«"a. je ponvi" ta.i kaj povoljna. Vojne ladje Italije .i njenih zaveznic so si medsebojno porazdelile vse obrežje in .sedaj se hrana, ka'kor tudi pitna voda redno, dovaža. Pravosodni minister je iz Me^sine brzojavno sporočil ministerskemu predsedniku Giolittiju, da je prišlo v mesto obilo vojaštva, ki je sedaj zasedlo vse razvaline. Ker je bila katastrofa tako velikanska, da take na svetu še ni bilo. nikakor ni mogoče razvalin sistematično preiskati. Kljub temu pa prinaša rešilno mož-tvo noč in dan ranjence in mrtvece izpod razvalin. Ranjence takoj odnesejo na parnike in vojne ladije. Včeraj je bilo čutiti več potresnih sunkov in tem povodom so se še one -tene, ki so c stale, podrle. Ljudstvo i se narnvro se ni pomirilo, ker se ' potresni sunk' vi-dn« ponavljajo. # ! r- .vaSelj -I« i rvaiorija na Ktni. . ~ r K:.-im '/javlja. talo. Rešilno mož-Ivo ima skrbeti le za malo peščico o-nih ljudi, ki so ostali še pri življenju, kajti večina mestnega prebivalstva, je mrtva. Toda beda preostalih ljudi je nepopisna, kajti dežju je tle-dii ledeni severni veter, in ljudje, ■i :*• r- vršno oblečeni, morajo "< iro < stati vsled mraza. llra.it-je tnalo in vode še manj. V Me->rni »• bilo na. aianj rO.(MiO. in v lieairio J.">.;:00 ljudi ubitih, j Catania, k: je Messini najbližje •• r-to. je polno begunov in njih štč-vilo se vedno bolj množi. Bede, ko^o je opaziti ired temi ljudmi, ni mogo-, T-e jKipisat;. V Cataniji tudi ni več j prostora za begune. Tudi prebival- človek, so pri ta način so s meščanom in odjezdili. celi nanj streljati. Na e branili dve uri proti potem s plenom hitro Zavedni Čehi. Dunaj, 1. j^in. Mestno zastopstvo Pragi je na lep način kaznovalo avstrijskega ministra inostranih del, Aehre nt hala. /Te dni je imenovani po-kristjanjeni |židov poslal mestnej občini neko poročilo, spisano v nemškem jeziku,j toda mestno zastopstvo ie imenovanj spis poslalo ministra nazaj na Duoiaj s pripombo, da se vloee. spisani v nemSčini, ne sprejemajo in ne r^lnjejo. 41 SMRTNIH OBSODB. Kaznovani štrajkarji iz leta 1905. Jekaterinoslav, Rusija, 2. jan. Vojno sodišče je včeraj izdalo 41 smrtnih obsodb, med kterimi je devet takih, ki so izdane za novejše zločii^L Med obsojenci je 32 bivših štrajkaHv, ki so štrajkali leta 1905 povodom^leda-njih velikih štrajkev pri ruskih železnicah. Poleg tega je sodišče obsodile^ 12 štrajkarjev v dosmrtno ječo in 48 v manjše kazni. Leta 1905 so delavei skušali potom Štrajkov po vsej Rusiji ustaviti ves železniški promet, kakor tudi brzojavno in telefonsko službo. V Jeka-terinoslavn je prišlo do velikanskih demonstracij. Catania. 2. jan. Tudi mesto Cs- ! stvo v Cataniji mora mnogo presta--troreale je razdejano, in tam ni o-j ti. kajti vsa dela in trgovina počiva, stala niti jedna liiŠa. da bi bila še j Vladi je zelo težavno dognati o-za rabo. Ulice so polne obupanih sodo mnogih inozemeev, ki so se mulju li. ki niso rešili druzega, nego j dili v Siciliji in Calabriji, povodom 20I0 življenje. Nesrečniki iščejo v potresa. Tz vseh strani sveta prihaja-razvalinah svoje sorodnike in pri- jo vprašanja po tujeib. Američanov jate!je. Mestece je imelo 4000 prebi- je bilo sedaj le malo v Siciliji in juž-valeev. % ni Italiji in so se mudili večinoma v V kolikor je -edaj uradoma znano, Taormini. kjer pa ni bilo potresa, so razdejana sledeča mesta: Messi-; Iz Palm: se javlja, da je bilo tam-na. Reggio, Santa Eufemia, Bagna- kaj 1500 ljudi ubitih, dočim fc Silo ia. Palmi. SeirJnara. Ca-tellate. Po- najmanj 3000 ranjenih. Dv t: djini listena. Cisque, Prendi, Mamertjna, mesta sta razdejani- Tu' \-e ok> 1 Simpoli. San Procopio, Pizziconi. ličanske vasi so razdeja" '. Dan -Stefanconi. Cat< na. Rasolo in Scyl- pride nek rll^ki parnik iz Reu^to v la. Teli krajev ni več. Neapolj; ria}t.>jem je 500 ranjencev. Rim, 2. jan. Včeraj se je semkaj V Messini je sedaj 12 vojnih Ia-sporučilo, da so tudi Liparski otoki, dij. namreč štiri italijanske, štiri ki obstoje iz sedmih flizkih otokov ruske in štiri angleške. Razun teh je kzginoli, vendar >e pa ta vest še ne tudi mnogo torpedovk. Ranjence od-potrjuje. Na tem otočju je bilo nekaj važajo z parniki v Neapolj. nad 20.000 prebivalcev. General Merazzi brzojavlja vladi, Neapolj, 2. jan. Parniki nepresta- da je dva dni zaman skušal priti v no dovažajo ranjence iz juga. in ker Rt.^0 jn S1-COT po morju jn po so že vse bolnice polne, so sedaj nem. p0 cestah ni mogoče napredo-p.ieeli nesrečnike nastanjati v za- vati. in tudi obrežje Calabrije je ta-sebnih hišah in cerkvah. Tudi vse ko razdejano in spremenjeno, da se javne dvorane in gledišča so spre- z ladijami ni mogoče bližati, menili v bolnice. Mnogo ranjencev je rim, 31. dec. Vulkan Stromboli že na poti v Neapolj, ?umrlo. Od tu- je postal aktiven. Morje krog isto-k^ so poslali tri parnike pitne vode imenskega otoka je zelo valovito in v Merino. Uradoma se javlja, da nevarno za plovitbo. V Neapolj je je bilo v mestu Reggio 20.000 ljudi prišlo dosedaj 50.000 ranjencev, ubitih. V Reggio še neprestano dežu- Mnogo izmed njih izjavlja, da bi bije, tako, da so rešilna dela skoraj }0 za nje boljše, ako bi bili ubiti, nemogoča. Pred vsem primanjkuje Rodbine so ločene in posamezni čla-preostalemu prebivalstvu hrane. ni iščejo jeden druzega; matere jo-Razvaline s* še vedno podirajo, ta- kajo za svojimi zgubljenimi otroci in ko, da je tudi iskanje raijencev ze- možje iščejo svoje žene. lo težavno in nevarno. Smrad, ki se V Neapolj je dospel parnik Sera-širi vsled -mrtvecev, postaja vedno pin z 800 ranjenci in * beguni. Nek bolj neznosen. V Cattanzaro je pri- star mož na parniku je držal v našlo včeraj iz Reggio neko dekle po- Lro5ju malo deklico oblito • ki je rešila kanarčka. Ko je nastal potres, je bil njen ljubljenec prva -krb in rešila je le njega. Kn je dospel pamik v Neapolj, je sedel kanarček na njenem prstu, in veselo pel. * * * Štirje d nevi so minoli, odkar se je v južnej Italiji pripetila grozna katastrofa, toda še vedno ni znano, kolika je bila nesreča in kolika je škoda. Profesor Ricco, ravnatelj zvezdarne v Cataniji, izjavlja, da je bilo po njegovih računih najmanj 200,000 ljudij ubitih. Kraljeva dvojica je obiskovala včeraj tudi razvaline mesta Reggio, kjer so razmere še slabše kakor v Messini, vendar so pa rešilna dela boljše organizovana. Tam sedaj mrtvece sežigajo nn vojaštvo je ustanovilo poljske kuhinje in pekarne na prostem, tako, da ljudje dobe jestvine. V Palmi je ves polk vojakov utonil. Tam je zavladala prava lakota in ljudje se bojujejo z revolverji za jestvine. Na stotine psov, ki stradajo, napada ljudi. Tudi v Messini morajo ljudje stradati in vsled stradanja so se pričeli medsebojno moriti. Stoti-soč ljudij je iz nesrečnih krajev že bežalo, in sicer večinoma v Neapolj. Nekteri trgi in vasi ob sicilijan-skem in calabriškem obrežju so popolnoma zginoli in tam se ni rešil niti jeden človek. V Reggio je nastala sredi mesta 80 Čevljev široka soteska, iz ktere prihaja vrela voda. Del mesta je pokopan pod blatom. V Siraeuse je ostalo le 0000 ljudij pri življenju. Vsi oni ljudje, ki so ostali še v vaseh ob obrežju, se pripravljajo na odpotova-nje, kajti vsakdo se boji nadaljnih potresov. V Neapolj prihaja vedno več begunov, toda ti so tako razburjeni, da ne vedo mnogo povedati. Pri najmanjšem šumu prieno kričati in beže iz sob na ulice. Ruski mornarji so v Messini izkopali iz razvalin sicilijanske baake 4 milijone dolarjev; denar so izročili italijanskim vojnim ladijam. Samo dva ruska mornarja sta v na j več jej nevarnosti rešila 110 ljudij. Ruski mornarji so nadalje rešili 300 ranjencev, kterim so priredili posebno pro-vizorieno bolnico. Nato je nepričakovano nastal požar in le s skrajnim nap^om so rešili 200 ranjencev, dočim jih je 100 zgorelo. w * m Potresne katastrofe in njihove žrfcve po Kr isto ve m rojstvu. \ kolikor pomni zgodovina, -o bi-le ie štiri no t resne katastrofe večje, nego je sedanja v Siciliji in Calabriji. Pri tem pa moramo pripomniti, da .-e to primerjanje nanaša le na . mesto Messina, kjer je bilo ubitih j —o— 75.000 ljudi. Te štiri katastrofe so Budimpešta, 2. jan. Avstrija je se pripetile v Antiohiji, Sirija: Ved- ponovno poslala Turčiji posebno noto, do, na Japonskem; v Pekingu, na s ktero jo poživlja, naj skrbi za to, Kitajskem in v Siciliji. Skoraj vsaka dežela na svetu je že imela kako potresno katastrofo. časopis tako malega naroda, kakor-šen je naš, posebno še, ako izhaja list v tujini in je namenjen pred vsem v tujini naseljenim Slovencem. Tekom teh let se je "GLAS NARODA" izredno razširil, tako. da je ni slovenske obitelji v Ameriki, da bi ne čitala "GLAS NARODA". Rav~ no tako, kakor v Ameriki, se je pričel sedaj širiti tudi v starej domovini, kajti vsi oni, ki so nekoč bili v Ameriki, kaj radi čitajo novosti iz Amerike. Vse to dokazuje, da je postal list vsakdanja potreba ameriških Slo-vencevT. Tudi v SEDEMNAJSTEM LETU svojeea obstanka bode "GLAS NARODA" izhajal vsaki da.n v letu, izimši ob nedeljah in zakonitih praznikih, in ostal bode tudi v nadalje zvest svojej nalogi: objavljanju dnev. mh novie, času primernih člankov, zanimivih podlistkov in rednih poročil iz stare domovine. Oblika lista ostane ista kakor dosedaj in vsaki mesec bodemo čitateljem postregli z zanimivo prilogo. Cena listu ostane nespremenjen a. namreč: za vse leto za Zjed. države in Canado .................. $3.0« " pol leta.................. 1.50 " leto za mesto New York... 4.0f " pol leta za mesto New York 2.0# " Evropo za vse leto........ 4.50 " " " pol leta........ 2.50 " " " četrt leta...... L75 in vsled tega prosimo cenj. gg. naročnike, da nam tudi v nadalje ostanejo zvesti in nam pridobe še nove naročnike. kajii čim več je naročnikov, tem bolje jim zamoremo postreči- V kratkem dosežemo 6000 naročnikov ia uverjeni smo, da bodemo v letu 1909 dosegli 7000 naročnikov. "GLAS NARODA" je glasilo treb velikih organizacij in uverjeni smo, da bodo društveni tajniki skrbeli za to, da se njih glasilo v nadalje še bolj razširi med našim narodom. V prvem tednu po novem letn pričnemo razpošiljati vsem lep stenski kdeJar s sliko nal%a novega poslopja in pogleda na Cortlandt St., kar bode vsem onim, ki potujejo, dobrodošlo glede orijentacije, kadar pridejo v New York. Naročnike pa poživljamo, da nam čim preje pošljejo naročnino zajedno r. novimi naročnik^ da zarnoremo tako vsem ustreči in da se imena vseh lahko redno vknjižijo. Uredništvo in upravništvo. AVSTRIJA IN TURČIJA. Avstrija preti, da bode ponevao zasedla sandžak Novi Bazar. .krvjo- da se konča bojkot proti avstrijskemu blagu. Tnreija tega naravno ne . . ! J>0(le storila in je tudi že objavila pn ktere j so b:!a razdejana cvetoča , tozadevno izjavo in vsled te-a je list me,-ta m kjer so se gore spremenile -Pester Lloyd" objavil sedaj po via v ravnine in ravnine v gore. Pri nas "" " v Zjed. državah sr.o imeli največjo tako katastrofo leta 1D00 v San Franciscu. Cal. Največje katastrofe o bile po Kristu sledeče: Leto Kraj 52t> — Antiohija 1137 — Sicilija . 1158 — Sirija 1203 — Cilicia .. 145G — Neapolj . 1531 — Lizbona ......... 30 000 1626 — Neapolj .......... 70.000 1667 — Schamaki ........ 80.000 1693 — Sicilija .......... 100.000 1703 — Yeddo .......... 200.000 1716 — Algier ........... 20.000 1731 — Peking ........... 100.000 1754 — Cairo ............'40.000 1755 — Lizbona .......... 1755 — Kašan, Perzija .... 1783 — Messina, Sicilija, in drugi kraji v Siciliji, mnogo tisoč. 1797 — Srednja Amerika.. di inspiriran članek, kterega ie smatrati kot avstrijsko grožnjo Turčiji. Imenovani list namreč preti, da bode Avstrija sedaj ^opet zasedla sandžak Novi Bazar, ako Turčija ne pripozna j aneksije Hercesr-Bosne. V Turčiji je Število žrtev, j ta flaneb ni nripravil niti ■ . .....' šega vpliva. ' ..........15.000 ..........20.000 ..........60.000 ..........40.000 tarj v staro dofMvino pošiljamo za $ 50.000 40.000 40.000 1812 — Venezuela ........ 20.000 1822 — Aleppo ....................20.000 1867 — Peru in Ecuador .. 25.000 1888 — Krakatoa ........ 50.000 1893 — Perzija ....................12.000 1896 — Japonska ......... 35.000 1902 — St. Piere, Mar.____ 25.000 1905 — Severna Indija. . -.. 19.000 .ji' H'.- :. so 100 200 500 loon 50CK» kron. kros kron kres kron kros 10.36.. 20 60.. 41.00.. 102.50.. 204.50... za $1038.50.. | Poštarina je všteta p.i teh r«ota&. Doma se nakazane vsote Doootnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarae pošiljatv« tzplažnj« c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprili&-neje do $25.00 v scotoviai v priporočenem ali registriranem pismu. voSjo znet e po Domestic Post 1 Mods? Order all pa New York Bank Draft FRAL ft SAKS El. CO., 82 Cortlandt St., New York, <5104 St. mm GLAS NARODA" Kaie sožalje Italiji. krat sapuHtit« 'ta rtrupena te na. §m Vsako novo poročilo, Id pnbaja iz pre>. ....... u mesto New York . M ts^ h maetto New York „ ^vroiv »a vse leto . . . .. pol leta . . -četrt leta 2.«K) 4.50 2.n4) \.7fi ^ Svtot- -. Jiiiiar^o ^knpno tri Ste^i'lre *» KtJ4»A" i&hsjti vt«k >ian tz-nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" ("Voice of the People") ever? daf, except Sundays apd RolidsyH. ftnnacription yearly $3.00- ^idverustment on* agreement. Ameriko in • aino in Reggio. ni bilo. Število člo- ' 4I00; veških žrtev gnaša po najnovejših poročilih najmanj 150,000, toda natančnega števila ne bode nikdar mogoče dognati. Tudi materijelne škode ni mogoče dognati, kajti vsaka cenitev je izključena. Znano je le toliko, da vlada tamkaj nepopisno pomanjkanje in grozna beda, kajti uničeno in razdejano je vse, kar je tekom stoletij zgradila človeška roka. Dežela, kojo je dohitela sedanja grozna nesreča, je znana vsemu svetu še iz romantičnih legend prve zgodo-Dopi*! h rez podpisa m oeobnoati ae ne j vine človeštva, kajti .skoraj nijeden aatiraejo. ; krai na svetu v svetovnej zgodovini Denar oaj se blagovoli pošiljati po, , . , , , v 0. Mosey Order. 1 ni tolikokrat omenjen, kakor bas Si- Pn ipremembi kraja naročnikov I cilija in tudi Calabrija. Tamošnje •mimo. tla se nam tad i prelšnle 1 , . , , , , biva naznani, da hitreje naj- i prebivalstvo je ze od rane zgodovine damo nafhj'rnika. ! priučeno raznim katastrofam, tako, ftwsou* in poeUiatvam naredite naslov:! da . vednQ prižakovalo> da se zgodi "(JLAS NAKUDA" 1 • • / , . . v ti Cortlan.lt rttreet, Vew Vn, k City. kaJ izvanrednega, kaj strasnega in Telefon: 4687 Cortland t groznega. 0 tem nam pričata že Ho- tfnamo saj čas, da pomolimo en Oče naš, razun tega si pa tndi vsak želi počitka in a privošči kapljico ječmenovca, da ai saj enkrat ohladi grlo. Naznanjam tudi, da je imelo naSe društvo sv. Alojzija fit. 13 J. S. K. J. v Baggaley, Pa., 13. dee. 1908 svojo glavno sejo, pri kterej se je volil nov odbor. Izvoljeni so bili vsi stari uradniki. Pregledal se je šestmesečen račun in hvala Bogu, vse je bilo v redu, za kar se vsem uradnikom društva lepo zahvalim. Prihranjenega imamo $213.27 gotovega denarja; ni sicer veliko, ali za nas vendar dosti, če pomislimo, da je imelo društvo v minulem letu vedno veliko bolnikov in dolga pa čez $100.00. feojake pa opominjam, da pristopajo v društva in k J. S. K. J., saj pri teh se dobi vsa pomoč v slučaju nesreče. Ne vemo ne dneva ne ure, kdaj nas zadene nesreča in prepozno je marsikdaj kesanje! K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake po Zjed. državah, Naši sosedje. merjevi Skylla in Charybdis, kakor iXebi pa Glas Naroda želim v novem tudi pravljica o šestoroglavnej poša- ; letu mnogo novih naročnikov in pred- I sti, ki pokončuje in živali, ktere se jej bližajo, in ki trikral na dan pije mor-ktero potem z vso silo zopet iz- ,1ej Predsednik Roosevelt je pnposlal bruhav a. Skylla in Charybdis sta ob vladama Mehike in Canade povabilo, Homerjevih časih in tudi tisočletje vsled kterega naj pošljeta v Wash- pre;je gtaU na istem megtu kakor Je_ ingtou svoje zastopnike k posvetova- togj toda sedaj je ^^ pod skalov. nju, da se na ta način dožene, na kak jem nedale6 od luke mesta Messina, način bi bilo mogoče ohraniti narav- zajedno s skai0vjein, nasipom in vsem na bogastva in pripomočke Severne mestom zginoL Amerike. To posvetovanje se prične, Pomanjkanje in beda sta veliki in Jne 18. februarja v zvezinem glav- • yeliko je tudi sogutje g tamošnjim nem mestu, Washington!!. Predsed- prebivalstvom, kajti povsodi po vsem nikov načrt je posledica gibanja, koje gvetu tekmujejo ljudje, kako bi boljše je pri nas nedavno pričelo in če- ge in hitrejše pomagaii. Ljubezen do gar namen je čuvati in le primerno bližn;jega se danes Vj o5igled ^nej izkoriščati vsa naravna bogastva v katastrofi povsodi Ggiaga in tako tudi Zjedinjenih državah Ker so pa naše pri nag y ^^ Kaš posianik v koristi rav no take kakor one prebi-. Rimu je bil prvij M je y imenu na. valstva v Canadi in Mehiki, je 8amo-lgega ljudstva krazil italijanskemu umevno, da se mora pri tem pošto- kralju gožalje ia na gelu prostovolj. pati v vseh treh velikanskih deželah nih denarnih prispevkov za nesrečne po jednem in istem načrtu in brez- j prebivalce Calabrije in Sicilije stoji dvomno se bode pri konferenci v zve- jme ^jed držav plačnikov! Ivan Arh; I. tajnik. zinem glavnem mestu izdelal skupni načrt za čuvanje naših skupnih naravnih pripomočkov. V resnici ni med imenovanimi tremi deželami ni- V očigled takej katastrofi prestanejo vsa sovražtva med narodi in meja med "našim" in "vašim" mora | . , ., . „r . „ začasno zginoti. Vse se umakne so- vrlemu nabiralcu in darovalcem! kakih naravnih mej. Meje med Zje- čutju _ in v imenu ameriških Sloven- dinjenimi državami in Mexico kakor cey izrekamo tem potom Italiji in | Springfield, HI. Dragi gospod urednik:— Imel bi Vam sporočiti nekaj zanimivih dogodkov iz naše' naselbine, toda to pustim drugemu Vašemu naročniku. Videl sem pa dopis iz Ljubljane o onih krvavih izgredih itd. v Vašem listu in zdaj o božičnih praznikih sem začel tudi jaz nabirati za spomenik slovenskih žrtva Adamič in Lunder in sem nabral sledeče: Darovali so: Ivan Skube $1.00. Fran Kramžar 30c. Po 25c: Jurij Humljan, Marko Mo-lek, Louis Smith (iz Centre), Andrej Kramžar, Anton Per, Blaž Burja, Anton Kovaeič. Marko Janzekovič (iz Barclay). Marija Rački (iz Barclay) 15c. Fran Bohte 10c. Skupaj $3.55. Spoštovanjem Jurij Humljan. Opomba uredništva: Iskrena hvala pristopu K drugenn droitvu (misleč, da je ono res Cist« naspalo) ia mislim. ia mi ▼ slučaja bolezni podpora štirik podpornih društev pomaga dovolj. Obljubim pa tu javno plačati 100 kron Ciril-Metodovi dražbi v Ljubljani, ako mi kdo dokaie, da sem kdaj rekel, da bom k gori omenjenemu društva pristopil šele tedaj, "ko bode £e ta stvar na pravi in močni podlagi". Torej, rojaki, spoštujte resnico — hčerko božjo! Častni "titel" "dopisun", s kte-rim me je znani prijatelj blagovolil počastiti, pa me ni razžalil čisto nič, namreč zato ne, ker jaz poznam nekoga, ki bi bil tndi rad "dopisun", pa revež če pravilno slovenski pisati ne zna 1 Še nekaj. Pred par dnevi poslušal sem dva vrabiča (pa ne iz Scofielda), ki sta se na smrekovi vejici sedeč pogovarjala. "Ti, ali že veš", pravi prvi, "da namerava nek gospod iz našega mesta v kratkem odpotovati v deželno-knežje mesto Ptuj na zeleno Štajersko k nekemn možicu, ki spreminja barve kakor kameleon, ki se'je prelevil iz anarhista v socialdemokrata," potem pa je zopet zamenjal socialdemokratski rdeči "na- gelj '' za vsenemško plavico f K te- i žava si je zavarovala ves zapadni hr-mu pa namerava potovati baje zato, 1 bet, tako, da se tudi napram Rusiji da ga bo naučil tistega jezika, ki ga ni imela odslej ničesar več bati Pogovori ne le ves svet, ampak tudi stala je zopet agresivna proti Bal-prebivalci na Marsu in Veneri." — 1 kanu. Tam se je vsedla tekom časa "Kteri jezik pa je to T" vpraša dru- tako močno, da ni misliti, da jo zlepa gi. *— "Ali ne veš", mu odgovori, izpodrine kdo s tega mesta, "da je to blažena nemščina, s ktero , Minuli so časi neprestanega strahu je mogoče priti celo gori v deveta pred Vojno. Tem večjo pozornest je nebesa prav tje, kjer ležita "prorok" obrniia zat0 lahko država k svojim Mohamed in "sveti" Bismarck, prvi j notranjim potrebam, na perzijski preprogi, drugi pa na j pod Taaffejem je izdala vlada svoj V t« namen ji iskal savesnikar, s kterib pomočjo bi bil sasigursu srednjeevropski mir aa nekaj desetletij. Obrnil se je najprej aa Dunaj. — Nihče ni mogel biti tega bolj vesel, nego vladni krogi Avstrije. S svojim premagovaleem pred trinajstimi leti, s tistim Bismarekom, o kterem je isrekel nekoč tako ostro mnenje, je sklenil ravnoisti vladar zavezniško in prijateljsko pogodbo (1879). Najmočnejša in v tej dobi najslavnejša armada na vsem svetu je postala zaveznik osamljene podunavBke monarhije. V slučaju, da je napadena ena izmed njiju, si zagotavljata medsebojno ne samo moralno, ampak tudi materijelno pomoč. Tri leta zatem (1882) je pristopila tej dvozvezi Italija. Ta trozveza je veljavna še danes. Materijelno po-menja blizu šest milijonov bajonetov redne vojske brez milice in črnovoj-nikov (s temi nekaj nad dvanajst milijonov bajonetov) in 170 bojnih ladij ter 350 torpedovk. Ta kolosalna sila ravna evropsko ravnotežje. Četrta dekada je imela zaznamovati zopet nov in velik uspeh. Dr- OBBOBKXKZ: ALOJZIJ SAVESL, P. O. Box Podpredsednik: MARTIN OBERŽAH, Box gWisfc L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607. Fit City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIE, 1143 B. 60th 8t. toveiand. Blagajniki MARTIN MUHIČ. P. O. Box 637, ml 03%, NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega lor*, Wsfa, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547 PRAN KNAFELJO, £L nadsomik, 909 Brafek Al dock, Pa. ' FRAN ŠUNK, HL nadzornik. 60 Mill 8L, medvedovi koži, pa se naslajata s sladko ambrozijo in nesmrtnim nektarjem, kterega jima natakajo nebeške večno-mlade huriske." — Več pa nisem slišal, ker sta omenjena vrabi- prvi socijalno-politični zakonik v svrho delavskega varstva. Uveden je normalni delavnik enajstih ur in zapovedan je bil nedeljski počitek. Ravno tako je bil izdan zakon o za- Šest desetletij vladar Avstrije. IV. 1878—1888. tudi med na.s<> republiko in Canado DOPISI. njenim prebivalcem naše najiskrenej- 1 , -r, _. tvorijo sicer ponekoliko reke in je- ^ soču*e in goža]je j Slavno uredništvo: zera (er gorovja, toda političnih raz-j __ lik rned naSim prebivalstvom in onim v Canadi in Mehiki ni, ako ne uva- j žujemo španski jezik, ki je v Mehiki . običajen. Narava sama je ustvarila ' skupnost koristi vseh treh dežel in' /sled tega je tudi naloga prebival-' stva vse Severne Amerike, da sij ohrani naravne pripomočke in boga-' stva tako. ela bodo tudi bodoče generacije imele od tega kaj užitka. Winter Quarters, Utah. "Nesreča nikdar ne počiva", pravi pregovor in resnica je to. Komaj sem poročal o nenadni smrti mlade soproge rojaka Ivana Bolteta, že mi je zo-I pet poročati o podobni žalostni usodi Franja Mivca. Dne 17. dec. podal i se je gori imenovani zdrav in čil na ! delo. Kmalu po deveti uri dopoldne Claridge, Pa. Spoštovano uredništvo:— Ni še dolgo časa, ko sem Vam pisal j pa se utrga piast premoga nad njim o eni žalostni novici in sedaj Vam j in mu zdrobi levo nogo pod kolenom, j moram zopet. Smrt je pokosila z ne- j Kljub zdravniški pomoči pa je ob Baš tako, kakor je naloga naše via- usmiljeno sv°j° koso ljubljenega na- j četrti uri popoldan v bolnišnici umrl, j de, da ohrani pred vsem gozde in da še£a brata in„ga gabila iz naše sre- baje vsled prevelike zgube krvi. Slov. skrbi za uravnavo rek in vodna pota, dine. Fran Šuštaršič je šel 17. dec. podporno društvo sv. Barbare št. 42,1 zjutraj ob 6. uri vesel na delo. Pol j spadajoče v Forest City, Pa., kterega j ure pozneje so pričeli z delom v -o- j z\an je pokojnik bil, priredilo mu je vu. Hkrati pridrve dve prazni kari velekrasen pogreb, kakršnih se je le v rov, zadenejo se v en "tenpar" in j ge malo videlo v našem mestu. K popri tem sta dobili njega v svojo sre-1 slednjemu počitku spremili sta ga obe tukajšnji slov. podp. društvi — društvo sv. Barbare in društvo Sava — z društvenimi znaki, katoliški duhovnik, finska godba iz Clear Creeka tako bodeta tudi Canada in Mexico morali pred vsem za to skrbeti. Kedo naj bode na tem polju učitelj in kedo slušatelj, ni treba še posebej povdar-jati, kajti ta naloga odpade brez- dvomno na.Zjedinjene države, ki so : dino in Sa Pri tem tako poškodovali, so prve pričele s tem baviti. Razun da Je morai ob 8- un opustiti ta svet prepoznega spoznanja, da se mora pri in odpotovati v večnost. Pokojnik je na* v svrho čuvanja gozdov nekaj bl1 flan našeSa društva št. 40 J. S. ukreniti, naša vlada na gospodarskem K- J; in star 23 let- V našem društvu , in spi0h vsi rojaki In rojakinje, ko-polju itak nima mnogo zaslug, kajti ie bil že 4 ieta in bil Je vedno dober i jim je bilo le količkaj možno. Pokoj-sedaj so skoraj Že vsi preje nepre-,žlan- Doma ie bil iz Dolenjskega pri j nik je bU doma nekje od Št. Jurja, gledni gozdi zginoli. Na tem polju Novem mestu, fara Šent Mibelj. V fara Dobovec pod Kumom na Dolenj- stari domovini zapušča žalujoče sta- j skem, kjer zapušča očeta in nekaj se-riše, dva brata in dve sestri; eden njegovih bratov je v Ameriki. 17. decembra ob 1. uri jpopoludne se zamoremo od naših sosedov naj brže mnogo naučiti. Vendar pa to dobre stvari ne bode motilo in izdelal se bode kljub temu skupni načrtj kte- rega podlaga mora biti določba, da smo imeli Pog^b- Zbrali smo se pol ono, kar pričakujemo od drugih, tudi n°številno v društveni dvorani, od sami storimo. kjer smo z društveno zastavo odkora- _m __ __ _____ , kali pred hišo, kjer je pokojnik ležal i na mrtvaškem odru. V katoliški cer-Vjet bančni ropar. ( v Irwinu so bili zemski ostanki Moorehead, Minn., 1. jan. Zvezini1 fra^?a P?k^^ka b^goslovljeni. Na- maršal Merryfield iz Montane je dospel semkaj in je spoznal jetnika Geo. to smo spremili pokojnika na pokopališče, kamor nas je spremljala tudi Wolffa koit G.T^ihluTedaT^^! godba, ktera je cel čas igrala v srce ! segajoče zalostinke. "Bodi Ti lahka tuja žemljica in je v marcu t. 1. ušel iz zaporov v Heleni V Montani so ga prijeli, ker je oropal vlak Northern Pacific že-tesniee in odnesel $40,000. SKLAD B aa spomenik padlih žrtev Lander, Adamič in Rode tar za podporo ranjencem v ljubljanske j bolnišnici: Ivan Peternel, South Lorain, Ohio, *L50. Anton Grom nabral*med rojaki v flowanda, N. Y., $5 JO. Jurij Humljan in tovariši, Springfield, HL, $3.55. Kusljan, nabrana evsia med počivaj v miru!" Ti kličejo ob odprtem grobu žalujoči ostali društveni sobratje J. S. K. J. Vam pa, cenjeno uredništvo, voščim srečno in veselo novo leto in Selim, da Vas iznenadi v tem novem letu kar največ novih naročnikovi Vdani Vam L. Bitene. Baggaley, Pa. Dragi g. urednik:— Dovolite mi, prosim Vsa, da se natisne nekaj mojih vrstic ▼ priljubljenem našem listu. Rojakom po Zjed. državah nazna-druitva sv. Janeza Ev. št 65 njam s tem, kako se nam tukaj godi. K. J. v Milwaukee, Wis-, fc20. Tu v tej rožni dolini nas je peščica izkazano $339.23. j Slovencev, kteri vsi se radi bavimo darovalci in njih nasledniki l in kratkočasimo s prebiranjem dobre- jga našega Usta "Glaa Naroda". Tu ster. Bil je priden in varčen, tihega in mirnega značaja in znam, da ni imel sovražnika v celej naŠej naselbini. Jaz pa in vsi udje tukajšnjega društva sv. Barbare kličemo Ti v slovo: Sladko spavaj, tovariš mili! Dasi Ti je tekla zibelka pod zlatimi vinskimi goricami vinorodne Dolenjske, bodi Ti lahka tuja žemljica svobodne naše republike 1 Toda še kaj drugega. Malo je manjkalo in nikoli več se ne bi bil oglasil v "Glasu Naroda". Kajti vedite, bil sem v velikanski nevarnosti, hlačiee so se mi tresle in zobje so mi šklepetali Pa veste li zakaj f Napadel in raztega! me je — ne lev, ne medved, še kajne ne, ampak nek manjši gozdni kavalir, čegar kosmatega imena pa ne povem. Oh, jej-menes, v sami srajci, sem dejal, zdaj sem pa "hin"! Toda preidimo k stvari. Pred nedavnim časom poslal sem v Vaš list dopis, v kterem sem poročal med drugim, da je neko, na novo se ustanovljajoče slov. podp. društvo najbrž zmrznilo doli ob potoku, kar celih par mesecev ni dalo nobenega znaka življenja od sebe. Tudi jaz sem se bil dal zapisati k omenjenemu društvu, pristopil pa potem nisem, in sicer iz dveh vsrokov. Prvič, ker sem bil ob časa ustanovnega občnega zbora ravno "Šantav", pa 9« na gUvi, ampak le aH nogi; ča, jastreba zagledavši, brzo odletela, varovanju delavcev za slučaj bolezni Za resničnost njunega pogovora pa ! aii nezgode. Posrečilo se ji je defi-seveda ne jamčim, ker so znani vra- j nitivno uravnati ravnotežje v prora-biči kot najbolj navihani ptiči! j čunu. Vlada je izvela v tej dobi re-Anton Terbovc, gulacijo zemljiščnega davka. Pričela dopisun v "Glas Naroda". je s preustrojitvijo direktnih dav- •» —- _ kov. Na podlagi povprečnega kurza : goldinarske veljave v zadnjih letih > je uvedla devalvacijo, če tudi ni avstrijska zlata veljava do danes še po-! polnoma efektivna. Enako kakor v Prusiji je pričela vlada v tej dobi s podržavljanjem že-leznie, nakar pod liberalci, kakor menšesterjanci, še misliti ni bilo. L. Četrto desetletje vladanja Fran Jo- 1883 Je sklenila s sultanom pogodbo sipa je pričelo objednem s prvim 2aradl železniških zvez med Dunajem uspehom, ki ga. je imela monarhija. Preko Budimpešte in Solunom do Ca-Leta 1857 potisnjena je iz današnje n?radu» tako> da ie blla ta za av-Rumunije, leta 1859 premagana vita- stnJski eksP°rt tako važna P™^ s liji, 186fi premagana na Češkem. No- tem zagotovljena. T n leta nato je tranje nomatije. nestalno ustavno uvedla zad™ge za mojstre in zabte-življenje, slabe finance - ti udarci so 1 vala dokaz sposobnosti za obrtnike, zadeli drug na drugega tako vso dr- KasneJe 3e priklopila Trst svojemu žavo kakor njenega vladarja. i carinskemu omrežju (1891) z izjemo Sedaj pa je stopila na novo polje i male=a ozemlJa kakor svohodne luke zunanje politike, kakor v odškodo. i Po izgledu Hamburga (1881 oz. 1888) vanje za svoje izgube na zapadu. Pn Bremena (1885 oz. 1888) na Nem- iNa čelo notranje politike je stopil po drugi strani eden najzvestejših Nemški liberalci so prihajaH v ved- služabnikov cesarske hiše. vla4arjev 110 večJe šknpee. TaafEe je ustrezal mladinski prijatelj. konservativni ml dasa do časa raznim pravičnim za-"Tof Taaffe htevam Poljakov in Cehov — med " V vsej dobi cesarjevega vladanja dru^m Je razdelil nemško vseučilišče ni ostal noben premier tako dolgo na i v Pra^ v neraško in češko kakor dva svojem ministerskem prestolu, kakor Popolnoma samostojna učna zavoda grof Taaflfe. Celih štirinajst let je ; ________ vodil državno mašino s svojo spretnostjo in previdnostjo. Nemško liberalno moč, ki se je uprla okupaciji Bosne in Hercegovine in ki obe desetletji, v kterih je vladala državo, ni ničesar storila, kar bi imelo kterikoli globji pomen za monarhijo — to oholo in brezdelno večino je stri s svojim "železnim ringom", obstoječim iz Slovanov, nemških klerikalcev in feudalcev. Takoj ob pričetku je izrekel v svojem programu željo po "spravi na-*rodov". To se mu sicer ni posrečilo doseči, dasi je bil često na poti, ki je utegnila voditi do uspeha. Predvsem je pridobil Staročehe, ki so predstavljali tedaj večino češkega naroda, da so nehali s svojo abstinenco. Po dolgih šestnajstih letih so se češki poslanci povrnili v dunajski parlament. To je bil Taaffejev prvi in največji triumf. Čuli smo že, da je bila monarhija ob času Krimske vojne in mnogo let po njej popolnoma izolirana v Evropi. Ta "splendid isolation" jo je slabila in jo delala nezmožno za vsak zunanji korak. Ravno tako ji je slabila državni kredit. V isti meri, kakor je šla pot Avstrije rapidno navzdol, se je dvigala Prnsija in Nemčija pod Bismarckom navzgor. Bismarck je dosegel, kar je hoteL Združil je s krvjo in jeklom, kar m drugače združiti ni dalo. Zdaj je potrebovala država mirnih časov, da se konsotidira v enotno celoto, da se povspne tndi v notranjosti do tiste stopinje, kakor se je po-vspela na zunaj: po eni strani napram Avstriji, po drugi strani napram Franciji, ki ji js morala odstopiti Elzas-Lotrinško in ji plačati pet milijard vojne odškodnine, s kterim denarjem js Nemčija uvela slato ve- 1 POROTNI IN PRmVNI ODbA: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odra, Wsfa; S JOSIP PETERNEL. L porotnik. P. O. Box 9fWfflock. Pa IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, »eet City, Fk Dopisi naj ss pešUjajo L tajnika: IVAN TfBAN, F. City, Pa. Društveno glssflo je "GLAS NAB 5A." — in to je Nemce od sile peklo. S : od deželnih; svojo manjšino so hoteli vladati tudi so imeli p slej slovanski večini v monarhiji. Gospodska ;borov odvisna. I ekod kleriks\ t_ .rgla [orni ca je r jmeno- Pod Taaffejem, v pričetku četrte črte vzlic tau, da j vladar ^ dekade, so zaklicali Nemci v Avstriji | val na Taaf jev preino^m110^0 v prvič, da jih vlada zatira. V tem članov, o kfrih je bttb- ko zaradi p.^iči Čutno. Ta Scnulverein ima tudi v nalnega na? rajhu mnogo članov in Podpornik^<^br^b'nila Zgodilo se je to v tistem času, ko j,rej v Pra«n, kjeyr je • 1 je izdala Taaffejeva vlada — ceje- manjšina 1. 1886 iz če5fce na glavna zaslomba so bili ravno P<> zbora, ker ni hotel v D ^ ljaki in Čehi — dvoje ukazov (1880 ?laš0m kterega bi bil Jeti in 1882), glasom kterih se mora vsak jih c^gke dežele nemšk^0^ uradnik v Avstriji v občevanju s čen uraden jezik, če tulV^.1* stranko posluževati tistega jezika, v teh krajih primerno češk kterem ga je ogovoiila stranka. Do- Tiko je dovršilo to mir^0^ slej ni mogel noben Slovenec, Hrvat, staheje desetletje vladanje*11 cesarja z motnim do^ ki je prorokoval nemirne ease. Srb, Čeh ali Poljak prisiliti cesarskega uradnika, da govori z njim v njegovem jeziku. Tako je bilo možno, resnid je sledilo desetletje, ki da sc sedeli na uradniških stolcih na znotraj nič manje nesreč sami Nemci. Ti zlati Časi so s tem nehali — in Nemci so zagnali krik o preganjanju. V resnici pa se ni zgodilo nič drugega, nego da je Taaffe očistil drevesa v avstrijskem vrtu škodljivih parazitov, če ni hotel, da uniči ta mrčes ves nasad. Klerikalni krogi, ki so tvorili del železnega obroča, so hoteli ravno ta- J ko doseči nekaj svojih zahtev. Pode-želiti so hoteli ljudsko šolstvo. Če I bi se to zgodilo, bi postala ljudska j pno (184S—1858), ali na z« go (1858—1868). _ iS**- Kje je ANr vasi Rat skem. zvedela Pnsim za njegci voli na?l oglasi. OŽIČt Doma je iz pri Štangi na Goreuj-njegov naslov bi rada ova žena Ana Rožič, jene rojake, če kdo ve aaslov, da ga mi biago-miti, ali pa naj se sam Mrs. Annie Rožič, No. S šola deželni zavod in v vsem in edino (2-6—1) 1 L Seley St., Little Falls, N. T. 1 AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (prej^ratje CosulicH.) V ->as Najprfpravnejsa in najcenejšaltSKlbrodoa črta za Slapuce in Hrvtfe. ^ t-. »'«'-';,.... .............•ISl.tit a-.c •• . tffi.20 dne 24. januarja 1901 v državi Sede* v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: MED06, predMdnifc, 0483 Bwio| Ave^ 8*. Ctiin^a, DL IYAN GERM. podpredsednik, P. 0. Box 57, Braddoek, Pa. MO L. BKOZirH, glavni tajnik, P. O. Box 434, Ely, Mina. KAJOO KEKZiSNIK, pomožni tajnik, L. Box 383» Book Spring Wye. iT AN GO VSE, blagajnik, Box 106, Ely, NADZORNIKI: ALOJZIJ VUtANT, predsednik nadaoraega odbora, Gor. 10* Ave. jI, So. Lorain, O. TV AS PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box 641 E^eieth, Minn. MIHAEL KXOiBUClAR, tretji naduornik, 116 — 7th St., Cfctamet, POROTNI ODBOR: VTAN KERŽISNIK, Predsednik porotne«« odbora, P O Box 138, Pa. IVAN N. G06AR, drogi porotnik, 5312 BntJer St., Pttt*erg, Pa. IVAN MER KAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, Minn. fcfcev*i sdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. Joliet, HL Krajenrna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov te drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BRjOZICH, Box 424, Oj, Mina., po svojem tajnika in nobenem drugem. Deosrns pofaljatve naj poAiljajo krajevna dru&tva as blagajnika: JOHN OOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po tvojem m aobe- ms Armpem. Zastopniki krajevnih društev naj poOjejo likat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vrne pritožbe od strani krajevnih dro&tev Jednote ali posameznikov ■si •• poiiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZISNIK, Bsx 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natanftni podatki vaške psitefbs. Društveno flasilo Je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Zaradi odstranjen j ^napisov se bodo uorali zagovarjati pred deželnim tn diš/-em v Ljubljani: Žiga Vodušek, odv. koneipijent; Leopold Tratnik, visokošolee; Vladimir Rohrman. tehnik; Ern^t Windiseher, trg. sotrud-nik; Franee Miklavc, trgovcev sin; Tosip Lotrič, preglednik vžitninske-ga zakupa: Prane Kozinc, učitelji-žčnik; Franc Podržaj, brivec; Rudolf Est, vseučilišenik; Albin Orešek, imejitelj anon<"ne pižame; Martin Sušnik. tesar; P. Bukovnik, tiskarski vajenee; Ciril Kranjc, ključavničarski pomočnik; Franc Fatur, ključavničarski pom.; Fran Krapež, kavamar; Jožef Štrus, postrešcek; Anton Meglič, obrtni vajenec; Lu-davik Lovšin, delavec; Franc Škof, lelavee; Viljem Leben, zidarski vajenee; — Prič bo zaslišanih nad sto. Novomeške demonstracije je okr. glavarstvo v Novem mestu zaključilo in kaznovalo: Hans Ogoreutza na 50 K. Jožefa Poula 30 K. Norb. Lak-nerja 40 K, Simona Berganta 20 K, Franca Jakšeta 20 K, Franca Ken-iata, Emila Durinija, Viktor Prito-va na 10 K globe, Fr. Aužnia pa na 1 dan zapora. Celo zadevo imelo je sela dva meseca v rokah državno pravdništvo in ker se seveda ni moglo popolnoma nič druzega dokazati, kakor par "Živio"-klicev, je vsako nadaljno sodnijsko postopanje ustavilo in predložilo celo zadevo okr. glavarstvu. Obsojenci so takoj vložili priziv na deželno vlado in upati je, da se obsodba okrajnega glavarstva v Rudolfovem razveljavi in obsojenee popolnoma oprosti. Celo Novo mesto je nad tem postopanjem okr. glavarstva silno ogorčeno; zlasti kpr je veliko obsojenih že prej nedelo dolgo časa v preiskovalnem zaporu- Vsi imenovani obsojeni tor gledat, če brat prihaja. Naenkrat je dejal: "Vidiš, tamkaj- le gre." pri tem ga pa • tako silo sti*ne za tilnik, da se ma je kri iz nosa vlila, potegnil jo revolver iz žepa ter Rozmana prisilil, da ma je izročil skapilo 7 K 30 vin^ kajti rjkel je, da ga drugače ustreli. Rozman je, eel dogodek povedal Vineen-cu Meršolu, if je orno šel za Gro&-ljem, ga ujel in ga izročil potom župana orožnikom. Obdolženec je tadi dne 3. avgusta t. L v bližini Studen-čic tako neprevidno streljal z revolverjem, da je v daljavi kakih 100 ko-rJsov Mariji Mulej, ki je krtine grabila, frčala krogla mimo ušes. Obdolženec je dne 2. nov. t. 1. ušel iz sodnih zaporov v Radovljici ter se napotil proti Bledu. Orožniki so ga zasledovali na vse strani. Postajevodja Iv. Ben ko je prišel do neke jelke in videl, da se nekaj ziblje v njenem vrhu. Ko si je stvar nekoliko bolj natanko ogledal, videl je, da ima ube-glega ptička pred seboj. Velel mu je, da naj pride radovoljno doli, drugače bo rabil orožje. Grošelj se je spustil na tla ter hotel orožnika nafar-bati, da je Franc Mulej iz Koritnika, kar se mu ni posrečilo, ker ga je o- I rožnik spoznal po zelenih nogavicah. Obdolženec prizna razun ene tatvine j svoja kaznjiva dejanja. Porotniki so J izrekli krivdorek glede ropa in tat- i vine, sodišče ga je pa obsodilo na 8 ; let težke ječe. Po prestanku kazni j ga bodo oddali v prisilno delavnico. I PRIMORSKE NOVICE. Italijansko učiteljišče v Gradiški. ■ Gradiška, 12. dec. Furlani so veseli, 1 ker se nahaja v državnem proračunu J za leto 1909 postavka za ustanovitev I laškega učiteljišča v Gradiški. HRVATSKE NOVICE. Sliko srbskega kralja Petra L smatra Rauchova vlada za znak ve-liko-srbske propagande. Zato ukazuje odstraniti *o sliko. Ali v Hrvatski se nahajajo po raznih krajih tudi slike nemškega cesarja Viljema. Te seveda niso znak velikonemške propagande. BALKANSKE NOVICE. Avstrijski agitatorji v Sandžaku. Belgrad, 14. decembra. Po Sandžaku potujejo avstro - ogrski agitatorji, ki imajo nalogo, izzvati med tamkajšnjimi Srbi in Turki konflikt. Ti a-gitatorji, preoblečeni kot srbski veljaki, pripovedujejo, da bosta Srbija in Črna gora v kratkem vdrli v Sandžak. da si ga prisvojita. Na čelu teh agitatorjev stojita bivši avstro - ogrski konzul v Plevi ju grof Draskovic in major Bosnie. Ker se je bilo vsled te agitacije bati, da se res pojavi nesoglasje med Turki in Srbi, se je napotil bel«rradski prota Milan Gjurič, ki je svoječasno kot zastopnik srbskega naroda govoril pri odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. v Sandžak. da prepriča tamošnje Turke i:i Srbe. da Srbija in Črna gora nimata namena vdreti v Sandžak. Gjurič je prepotoval v spremstvu pleveljskega bega Omer Bajroviča ves Sandžak in je bil od vseh turških paš sprejet čim najprijaznejše. Posrečilo se mu je razpršiti bajko o napadu Srbije in Črne gore v Sandžak ter Turke prepričati, da so v tem položaju Turčija, Srbija in Črna gora v vsakem oziru solidarne. Turki so izjavili, da bodo v slučaju, ako pride do vojne z Avstrijo, organizirali prostovoljne čete proti Avstriji. Nabrušene sablje v Srbiji. Srbski vojni minister je bil izdal naredbo, po kteri morajo imeti vsi oficirji v najkrajšem času vojno opravo in nabrušene sablje. Vse to se je hitro zgodilo. Zarota proti bolgarskemu kralju. Belgrad, 12. dec. "Večernja Pošta" javlja, da so v Sofiji zopet odkrili zaroto proti življenju bolgarskega carja. To je že šesta zarota od proglasitve neodvisnosti. Mnogo oseb so zaprli. Srbske čete v Stari Srbiji Srbi so dokončali s podporo londonskega balkanskega odbora organizacijo vstašev v Stari Srbiji. Londonski odbor je dal 100.000 frankov in orožje. Čete so imočne do 100 mož, dobro o-borožene in preskrbljene z granatami. Imajo več tisoč jezdecev. RAZNOTERO STL Bojkot nemškim dobaviteljem so sklenili češki narodni socialcL Kakor poroča praška "Bohemia", so ustanovili v to svrbo posebno pisarno, ki bo Čehe kontrolirala, kj"e kupujejo blafx) in vsakega, ki bi podpiral nemške tovarne, postavila na imenik izobčencev. Dotični oglas nosi geslo: Hočemo gospodarsko ločitev od Nemcev! Avstrijske kmetijske zadruge po narodnosti. Koncert L 1907 je bilo na Avstrijskem 7802 kmetijskih zadrug. Izmed teh jih je bilo 2166 čeških. 822 poljskih, 563 slovanskih. 206 hrvaških, 176 rusinskih, 18 erb- -kih, 4SSf italijanskih, 128 ramaa-=kih in 3ZT7 nemških Slovanskih je -kupaj 3951, imajo torej absolutno večino nad vsemi aeslovauakiai avstrijskimi kmetijskimi RAVNO IZDAN! Severov SLOVENSKI ALMANAH aa leto 1900 je sedaj pripravljen sa razpošiljatev. Ta koledarček ima 64 strani, na kterih so opisana zdravila in kako je ista rabiti v slučajih bolezni. Vsaka bi morala imeti enega teh koledarjev pri roki. Vprašajte za istega pri Vaših grocer jih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo, pišite naravnost na naa: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga zastonj. SLUŽBO IŠČE SLOVENEC, izurjen organist, uglasbenik pesmi in vodja godbe sa godala in na tambu- rice etc., ter dober pevovodja. Obrnite se na: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T. NAZNAitiiiO. Naznanjam članom, društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. v Trestle, Pa., kteri se niso udeležili glavne seje 13. dee. 1908, da so izvoljeni sledeči u-radniki za leto 1909: Fran Šifrar, predsednik; Jakob Oblak, podpredsednik; Matevž Peter-nel, I. tajnik; Anton Eržen, II. tajnik; Mihael Vadnal, blagajnik; Ivan Horvat, zastopnik; Ignac Velikonja, bolniški načelnik; Fran Rolih, zapisnikar; Gregor Oblak in Ivan Jereb, pregledovalea knjig. Objednem se naznanja članom, kteri se ne morejo radi oddaljenosti udeležiti rednih društvenih sej, da naj vse prispevke in druga pisma pošiljajo na I. tajnika: Matthew Peter-nel, P. O. Box 77, Trestle, Pa. Društvo ne bode nobenega člana več čakalo kot dva meseca za mesečne prispevke, ako se član ne javi pismeno in ne pove vzroka, zakaj ne more plačati mesečnih prispevkov. Vsak Član, kteri ne more osobno naznaniti svoje bolezni, ako se poškoduje ali zboli, naj naznani pismeno L tajniku vsaj v 5. dneh; več kot pet dnij nazaj se nobena bolezen ne bode sprejela v ozir. Manj kot 9 dnij se ne plačuje podpora. Fran Šifrar, predsednik, P. O. Box 26, Trestle, Pa. Kje jo JOSIP KAPELf Doma Jo is Nove 8ošie» na Notranjskem pri Št. Petru. Nahaja se nekje v Colo-radL Prosim cenjene rojake, is kdo ve sa njegov naslov, naj od ga nssnani, sa kar ma bodem selo hvaležen, aH pa naj se sam oglasi. Frank Samsa, Box 801, Great Falls, Mont. (31-12—6-1) Iščem FRAN SU HOD OLNTKA; doom je is Rakitne, pošta Borovniea. Slišal sem, da je nekje r Pennsyl-vanijL Kdor izmed rojakov ve sa njegov naslov, naj mi blagovoli na-znani ti, aH pa naj se sam oglasi. — Joseph Sernel, P. O. Box 337, Camp 9, Davis, W. Va. (31-12--5-1) Kje je JURE MAVTHN, P*> domače Malenkočt Doma je is Starega trga. Pred trend meseci je bival v Calumetu, Mich. V Ameriko jo doŠel pred 6 leti. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani. — Marie t te Žalec, 316 Floyd St., Brooklyn, N. Y. (30-12—4-1) um U ROJAKE. Kje je moj prijatelj ANTON GU-STINČIČt Doma je iz Prelož bK-zu Trejma. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, aH pa naj se sam oglasi. — Frank Zakrajšek, P. O. Box 63, Merrill, Miss. W NARAVNA Jbf g KALIFORNIJSKA VINA ^ n NA PKOnAJ v* I g NA PRODAJ. Debro črno vino po 50 do 60 ct. galon g posodo vred. Dobro belo vino od GO do 70 ct. galon a posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Francisco, Cal. K POZOR, ROJAKI! Varujte se rojaka JANEZA VEN-ČINA. Doma je iz nemške Idrije. Pred enim letom je bival v Indiana-polisu, lnd., ter je bil pri meni na hrani. Delati se mu ne poljubi, zato se je zadolžil na hrani za svoto $80 ter jo neznano kam popihaj Že prej sem ga iskala v listu, pa se nihotel oglasiti. Sedaj sem pa poizvedela, da se nahaja pri l^an Kerinu, Box 257, Wheeling, Pa. (T — menda W. Va.) Ker je meni vdovi z nedoraslimi otroci, kakor tudi drugim tukaj bivajočim rojakom odnesel toliko svoto. svetujem rojakom se istega čuvati, da se mu še kdo drugi ne vse-de na limanice. Cila Fugel, 23 So. West St., Indianapolis, lnd. HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem ii popravljam po najniijih cenah, a delt trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nac 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmo nike te računam po delu kakorino kdt zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. Kdor je prijatelj dobrega žganja naj nam piše in od nas dobi zastonj ©n poln kvort najboljšega Straight žganja. Security Co. 2S3 So. Water St. Chicago, 111. Ime: Na-dov : 13 janaaxja............. Laura 6 febr........ Martha Washington 17 februarja................ Alice ▼ ANTWERPEN (Red Star Una): 8 januarja.............. Zeeland 13 janaatja.............. Samland 20 januarja............... Finland 27 januarja............ Vaderlaad 3 februarja............ Kroonland V SOUTHAMPTON (American Line): 9 januarja.............. St. Louis 16 januarja.......... Philadelphia ki nameravajo potovati v staro domovino a do- ■ ----- - i brimi in brzimi poitni- j mi parniki. Vsakdo naj si izbere jednega od zdolaj navedenih in naj nam poSlie $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu zamoremo zagotoviti prostor. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : v TRST V HA VRB 4 (francoska proga): 7 januarja............ La Toartxas 14 janaarja.......... La Bretagat 21 janaarja............ Le Save* 28 janaarja.......... La Lorraias j 4 februarja.......... La Toaratoa 11 februarja.......... La Brata^M , i Do Hamburga.) (Hamburg Am, Line.) 5 januarja............... Amerika 9 januarja........ President Grant 16 januarja.......... Pennsylvania 23 januarja.............. Patricia 30 januarja...... President Lincoln 6 feb..........Kais. Aag. Vietoria 13 februarja...... Graf Waldersee 23 januarja.............. St. Paul 20 februarja...... President Grant 30 januarja............ New York i 6 februarja.............. St. Louis 13 februarja......... Philadelphia 20 februarja............. St. Paul 27 februarja............ New York V BREMEN (severonemski Lloyd): 5 jan......Kaiser Wilh. der Grosse 19 januarja......Prinz Frid. Wilh. 28 januarja............. Chemnitz 12 januarja.............. Ryndam 2 februarja....... Kaiser Wilh. II 19 januarja............ Statendam 4 februarja............... Neckar 2 februarja.............. Noordam 14 januarja.......... Brandenburg 16 februarja............. Ryndam 16 februarja...... Kronpr. Cecilie 23 februarja........... Stateudam 18 februarja............... Zieten 9 marea................ Noordam 23 ^b...... Prinz Friedrich Wilh. 23 m area................ Ryndam 2 marca............ Kais. Wilh. II 30 marca......... New Amsterdam (White Star Line): 6 januarja............... Majestic 13 januarja............... Oceania 20 januarja.............. Teutonic 3 februarja.............. Adriatic 17 februarja.............. Oceania Do Rotterdam*. (Holland Am Line.) Kdor želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih naj ma s »upanjem obrne na nas in postnim bode vsakdo vestno in hitro, Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj doepe v New Yorit, pričakuje ga naš vrtužbenee na postaji, dovede k nam v pisarno tm spremi na parnik brezplačno. Ako dos pete v New York, brez dw bi nam n*> znanili Vaš prihod, nam lahko iz postaj« (Depot) telefonirate po itevO-ki 4687 Cartlaadt in takoj po obve stilu pošljemo našega uslužbenca pa Vas. Le na ta način se je rojakom ne zmožnim angle&čine, mogoče žsogsi-ti oderuhov in sleparjev v NewYorku. FR. SAKSER CO., 82 CORTLANDT STREET. NEW YORK, N. Y. -in- 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. PLAČAM $50 VSAKEMU, ktc-remu ne bi poslal pravega tobaka, uvoženega (importiranega iz 4t-s'rij«. Pakeljc 25 gramov debelo rezan stane-8c, Landtabackriste vrste drnbneje rezan 30 gTamov, pakeljc stane 9c. Kdoi želi dobiti tobak za poskušnjo, naj sa vsak pakeljc priloži 2c. več za poštarino. V zalogi imam tudi pravi turSki, bosanski, hcrcegovinski, macedonski, dalmatinski in ogrski tobak *a cigarete. PHitt po cenik. ANTON LOGAR, 26 E. 119th St., New York. __O - — - NOVO BLAGO sprejemamo redno in to jamči odjemalcem, da dobivajo popolnoma sveie predmete in potrebščine. Mi prodajamo najboljše blago vsaka vrste, slasti pa jestvine, ktere oddajamo po isvirnej eenL OREOORKA * fcJKHEL, 8L Aaa St, Little Falls, TK. 7. PhflM 110 T. KRITIČNI TRENUTEK. Ko zboli član družine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se zgodi. Le v slučajni nerodnih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni- kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da JOSEPH TRINEB'S H Trinerjevo ameriško elixir grenko vino REGISTERED je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno upliva na živce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odetranja iz telesa nepotrebne delce hrane Kadarkoli je slast do jedij slaba se čutite trudne je vase spanje nemirno je vasa obrazna barva bleda je prišel čas, da rabite TBI«™ {MIEN ELIXIR GRENKO VIKO. ker uredi ves prebavljalni sistem. Trinerjevo vino uravna prebavljanje, dela kri čisto, obratno barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Rabite ga pri vsah težavah prebavljanja. Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 garantira za čistost Joseph Triner, South Ashland Avenufe, CHICAGO; 111. Neprecenljiva ie Trmerjeva sBvovica m borovička. Vprašajte . / STAMBUU "Zakaj pa ni bil danes navzoč pri pojedini t'' ga vprašam. "Bil je truden in se jo čntil j ako slabega," odvrne gospodarjev sin. "Ko ee je vrnil iz zabave, sem mu povedal, da je prišel Kara ben Nemsi •er nas bode danes zvečer Zabaval z godbo; rad bi prišel, toda naenkrat je zbolel in bil je bled ko smrt. Vendar je slišal godbo, ker spi blizu sobe, kjer smo mi večerjali." Ko se še nekoliko pogovarjamo/mi voščita oče in sin lahko noč ter ne zapustita. Tudi jaz se podam k počitku. Kako vse drugače se je spalo aa mehkih blazinah, ko pri razvalinah na pesku in mokri travi I Ko se zjutraj prebudim, začujem slavčka, ki je žvrgolel baš pod mojim oknom. Tudi Halef je bil že na nogah, in ko stopim v njegovo sobo, pije kavo in uživa sladkarije. Ko povžijem tudi jaz svoj zajutrek, odideva skupno na dvorišče, da pri vodnjaku popušiva nekoliko iz čibuka. Poprej pa še pogledam, j^ako se godi konjem. Stali su na marmorju in pšenični elami ter hlastali dateljne; pritožiti so se imeli toliko kot midva z Ha-lefom. Ob vodnjaku srečava mladega Šafeja, ki se pa takoj poslovi od naju, ko je še izrekel uljudno prošnjo, da ga posetiva v njegovi trgovini. Moral je ostati ta dan v prodajalni, ker njegovemu pomočniku še sedaj ni odleglo. "Gospod, vein, da si hekim---" reče gospodarjev sin. (Hekim je zdravnik.) "Kdo ti je povedal, da som zdravnik?" ga pretrgam v govoru. "Ob Nilu si ozdravil obilo bolnikov, kakor nam je L=la pripovedoval. Radi tega sem pomočnika prej prosil, da se posvetuje s teboj, o čemur pa ni hutel ničesar sli.sati. Povedal mi je, da ga bolezen večkrat prime, vendar /,e v dveh dneh zopet zgine. Ali hočeš pogledati, kako se počuti?" "Ne. Ker me on ne želi, tudi jaz ne grem k njemu." Ko se mladi mož oddalji, zaslišim tihe glasove na glasovirju; bile so prav nežne roke, ki so poskušale svojo umetnost na glasovirju; kmalu pride k meni k vodnjaku mlad dečko, ki me prosi, naj grem v sprejemno dvorano. V sobi dobim gospodarjevo hčer, ki mi pride proseče nasproti: "Efendi, oprostil Ah, kako bi rada še enkrat slišala ono pesmico, ki si jo včeraj igral!" "Tvoji želji prav rad ugodim!" Deklica se vsede v kot sobe in nasloni glavo na steno. Jaz sem pa igral ono starodavno, vendar še vedno očarujočo nabožno pesnico: "Pred Bogom pokleknimo, povzdignimo srce!" Deklica me posluša z zaprtimi očmi in odprtimi ustnicami, da je laglje poslušala tihe, krasne glasove. "Ali naj še kaj zaigram?" jo vprašam, ko sem bil gotov. Deklica vstane in ve mi približa. "No, efendi. ker nečem, da se glasovi t«? pesnice zmešajo z drugimi. Kdo sme pri vds peti take pesnice in tako milo igrati Možje, dečki, /en^e in deklioe jo pojejo v kristijanskih božjih hišah. In kdor ima družino, poje tudi doma s svojimi otroci." "Gospod, kako lepo mora biti pri vas! Vaši duhovniki morajo biti boijH in prijaznejši, ker pojejo tako lepe pernice skupno z vami; primerjaj z vašimi na"e uulnwnike. ki trdijo, da Alah ženski ni podelil duše. Alah jih kaznuj in zajedno njih preroka, ker oznanjajo take laži! Hvala, efendi, za tvojo prijaznost!" Deklica odide iz sobe, in jaz molče gledam zanjo. Da, orijent teži po oprohčenju '.z tisočletnih, starodavnih vezij! Kdaj pride tudi za njih rešenje! — ■: v = Po kratkem premišljevanju zaprem glasovir in poiščem Halef a, da osedla, ker sem hotel v mestu kupiti nekaj potrebnih stvarij. Ker se nama ni mudilo, sva jahala zelo počasi po mestu, in zašla celo v čifutski oddelek. Joj, koliko gorja in bede vlada v tem kraju I Razpadle, raztrgane bajte, kjer prebivajo napol nage osebe, so vsakdanja prikazen; otroci se valjajo po blatu in nesnagi. Na povratkn sva jahala mimo zlatarskih prodajalen in pri Safeju sem se hotel oglasiti; pa kako se začudim, ko dobim prodajalno zaprto. Dva policaja sta stražila pred trgovino. Ko ju povprašam, zakaj stražita, mi tako surovo odgovorita, da takoj poberem šila in kopita. Ko pridem domov, vlada v hiši največje razburjenje. Že pri vratih mi pride Safej nasproti. Pravkar hoče planiti iz hiše, vendar se ustavi, ko mene zagleda. "Efendi, ali že veš t" me vpraša. "Kaj?" "Da smo pokradeni, grozno pokradeni in ogoljufani I" "Nobene besedice!" ''Torej ti bode oče vse povedal! Jaz moram naprejl®' "Kam t" "Alah il Alah, saj sam ne vem!" Mladenič hoče mimo mene, vendar ga zadrži m. Dogodek ga je tako razburil, da ni vedel, kaj dela. "Ostani v hiši," ga prosim. "Pu"=ti me! Jaz moram za njimi" "Za kom? Za tatom? Kdo pa je tat?" "Vprašaj očeta!" Šafej hoče z vso silo mimo mene, vendar ga Še enkrat za držim ter ga prisilim, da gre z menoj. Le z nevoljo ga preprosim, da se poda z menoj po stopnjicah k očetu. Slednjega dobimo v njegovi sobi, baš ko je pregledoval nekaj dobro nabasanih pištol. Ko zagleda svojega sina, ga jezno vpraša: "Kaj delaš tukaj? Niti minuto potrebnega časa ne smemo zgubiti! Pojdi, hiti! Tudi jaz grem za teboj in lopova ustrelim na mestu, kjer ga dobim."' i Okoli cčeta pa stoje člani družine in glasno jokajo, da so razburjena-1 se bolj povečali. Le s težavo se mi posreči, da jih nekoliko pomirim in prosim Jakuba. da mi vse natančno razloži. Afrak ben Hulam, bolni pomočnik njegovega sina. je potem, ko sva midva s Halefom odjahala iz hiše. zapustil svojo posteljo in šel v prodajalno Šafeja.'kjer mu je sporočil. da naj takoj pride k svojemu očetu, ki se trenutno nahaja v velikem mestnem hotelu Asad paša. Šafej je res odšel iz trgovine, vendar po dolgem iskanju svojega očeta ni dobil. Vsled tega je odšel domov, in kako se je začudil, ko je dobil očeta počivati na vrtu. Jakub je izjavil, da ni ničesar naročil pomočniku. Radi tega se je Šafej, njegov sin vrnil v trgovino, ki je pa bila zaprta. Ko odpre trgovino z drugim ključem, kterega je vedno nosil s sčboj, je takoj sprevidel, da so zginile največje vrednosti, in z njimi seveda tudi Afrak ben Hulam, pomočnik. Takoj je hitel k svojemu očetu, poprej je pa še poklical dva policista, ki sta stražila trgovino. Njegovo poročilo je naravno razburilo celo hišo, in ko sva prišla midva z Halefom. je Šafej, gospodarjev sin, baš hotel drveti za tatom, dasi ni vedel, kam se je slednji obrnil. Tudi Jakub je bil pripravljen, da odide na lov, dasi ni nihče vedel, kje naj tatu lovijo. "Z nepremišljeno naglico si več škodujete kot koristite," rečem pomirjevalno. "Vsedite se in posvetujmo se po .pameti. Nemirni dirjalec ni vedno najboljši konj!" Moral sem še mnogo govoriti, predno pomirim Člane družine, ki me konečno vendar ubogajo. "Koliko pa vam je tat odnesel?*' vprašam najprvo. "Natanko ne vem." odvrne Šafej, "vendar ho najbrž veliko tisoč pijastrov." - - "In misliš, da je Afrak r^s tat?" "Samo on. Sporočilo, s kterim je prišel k meni, je bilo zlagano, in on >ain je imel ključe, kjer so bile spravljene največje dragocenosti." "Dobro, torej mislimo samo nanj. Ali je bil res vaš sorodnik?" "i»u. Sicer ga še nismo nikdar videli, vendar smo bili obveščeni, da pride; tudi pisma, ki jih je prinesel, so bila prava. "Ali je bil zlatar, dragotinar?" "Celo zelo .spreten." "Ali je poznal vašo družino in vse njene razmere?" "Da, četudi se je večkrat zmotil/' "Včeraj je bil pri zabavi pred mestom, in povedal si mi, da je- bil zelo bled. Ali je bil že bled, ko je prišel domov, ali je postal bled šele potem, ko si mn povedal, da je Kara ben Nemsi v hiši?" Šafej prestrašeno pogleda. "Pri Alahu, kam siliš s svojimi vprašanji, efendi? Bled je postal šele tedaj, ko sem mu omenil tvoje sne. "In baš njegova bledost me bo pripravila na njegov sled." "Efendi, če je res!" "Mož se je ustrašil, ko je slišal maje ime; tudi k zabavi ni prišel, ko sem jaz igral na glasovir; rekel je, dj je bolan, ker ni mogel iz hiše, ker sem jaz sedel na dvorišču in bi ga moral opaziti, ko bi korakal mimo mene. Halef, ali veš, kdo je Afrak ben Halam f" "Kako naj jaz vem!" odvrne hadžL "Nihče drug kot Davud Arafim, ki se je svoje dni j nazival tudi Abrahim-mamur, ki je odvedel Zenico, nevesto štambulskega trgovca. Že včeraj zvečer sem mislil na kaj enakega, vendar je bilo preveč predrzno, da bi bilo resnično. Sedaj sem pa prepričan, da sta Afrak ben Hulam in Abrahim-mamur ena in ista oseba." (Dalje prihodnji*) JOHN KRAKER BUCUD, O. Compape Generale TMiaotip (Francoska parobrodna družba.) tHREKTHA CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAfc Poštni parniki so:? 1« Pro renče" na dva vijaka.................14,300 ton, 30,000 konjskih mofc *La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 * n Taf -e ol»rm na j ^ ir i J Mr. MARKO KOFALT jc naš zastopnik za vse posle in ga rojakom loplo priporočamo. "GLAS NARODA". tastČ*«**«^ ' T■■ .....■ ■■■■■.....t Severov balzam za pljuča, il Važno, Važno. Važno Važno® Vsi lekarnarji ga prodajajo, ker je v resnici najboljše in najzanesljivejše zdravilo za vsakovrsten kašelj, prehlad in za vse bolezni v grlu. Cena 25 in 50 centov. Gost). Pavel Novak, 16 Chapman St., Will i m antic, Conn., nam je pisal ondan, kot sledi: "Pošiljam Vam svojo srčno zahvalo za Vaš Balzam za pljuča, ker »te je rešil šotore jetike. Imel sem hud kašelj, a sedaj se prav dobro počutim". ra za gospode (18 size) 20 let jamčena t dvojnim pokrovom {Jield) z zlatom prevlečena j 15 kameni ................ $13.00 $15.00 $13.00 Se vero va zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Nasvet: o rabi zastonj. Vnetje. Otekline, vnetje in bolečine iivcev;;hitii živčni ali od vnetja proviročeni revmatizem, ne-vralgija, nervoznost, trganje v gleinjih in l.o-lečine take vrste bodo izginile, ako boleče prostore namažete z mazilom, kot je SeYerovo olje sv. Gothardae Namažite boleče prostore s tem mazilom. Lahko ga vribljete z rokami kakih deset ali petnajst minut. To sc naj nadaljaje po dva ali trikrat na dan. Ovitke namočite v Seve-rovo 6lje sv. Gotharda. To Vam bo v gotovo pomoč.' Cena 50 centov. Ton ilea. Ako je vala kri oslabela, ako so vaši prebavni organi v neredu, ako trpite na navadni siabosti ali ako ste podvrženi zabaser.osti, potem počnite rabiti Severov življenski balzam. Oiivi in okrepča kri ter deluje na prebavne organe, ker je idealna tonika. Osebe, ki so ' ravno ozdravele od kake bolezni, bodo našle v tem zdravilu zdatno pomoč in okrepčilo. Molje in iene ga čislajo. Cena 75 centov. • Z 17 kameni ...... =.. ....... Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size C) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham Za hlago jamčim Priporočam se za naročbo, kajti /goi n> r« so natiio za nekaj časa. _ *« /VI, Pogorele, 1114 H^worth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno, Važno. Važno. £ % rVlartin Oer^ičo, 301-303 E. Northern A\ c Pu^blo, Coio rodi naznanjam, Is imun-▼ zaiogi vsakovrstno iteso. namreč: kioba^c, icbra, je^ik* ^unke ttd tiovoun« v vseh slovua." » t- - *■ - j*'— «g, I I_m - ^ . Mi kupujemo najboljše in prodajamc najsvežejše meso, ker ne pričakujemo,, da bodemo v jed nem letu obogateli-Izvrstna postrežba. GREGORKA & ŽEHEL. St. Ann St., Little Falls, N. T. Interstate Phone 110 Y. Velika zaloga vina in žganja Marija Grill Prodaja belo vino po.......... " črno vino po ......... D rožni k 4 galone za......... Brinjevec 12 steklenic za...... ali 4 gal. (sodček) za......... Za obilno narorbo se priporoča MARIJA GRILL, 53O8 St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O. ~ , Tar iT' T Mi l-'-V w 70c. gallon 50c/ " .....$11.00 .....$ 12.00 .....$16.00 Vprašajte za Severov Almanah xa leto 1909. dobite ga zastonj. Vprašajte pri dr^btih. CEDAR RAPIDS Zdravju najprimernejša pijača je LE I SV PIVO^ Pa