glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij
DECEMBER 1989, ŠTEVILKA 12, LETO XXIII
1MP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP - Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje IMP so' Bojan Germovšek. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavklcr. Lijana Kokotcc. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Joži Pipp. Marija Scrvatzv Franc Šeruga Štefan Šeruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen
temeljnega davka od prometa proizvodov.
tip
delavski svet
PTUJ
Zavrnjen koncept
Delavski svet je na svoji seji 21. novembra imel precej obsežen dnevni red. Resda je bila osrednja točka določitev predloga samoupravnega sporazuma o prenehanju in preoblikovanju sozda IMP ter o razpisu referenduma in o predlogu pogodbe o ustanovitvi družbene j delniške družbe IMP.
Pod prvo točko dnevnega reda, pri pregledu sklepov, bi morali obravnavati še poročilo o poslovanju mešanega podjetja Secar in Poročilo o stroških in virih sredstev za adaptacijo upravne stavbe sozda IMP. Toda na predlog delegata Avtomatike so obe točki umaknili z dnevnega reda. Ob tem se poročevalcu zastavlja vprašanje, zakaj soglasna odločitev o umiku te točke, če so na prejšnji seji tako kategorično zahtevali pojasnila.
Nova organiziranost
Preidimo k osrednji točki dnevnega reda. Na začetku druge točke dnevnega reda je uvodno obrazložitev podal generalni direktor Boris Gazvoda. Povedal je, da je do odstopanj j °d predvidenga terminskega Plana aktivnosti prišlo predvsem zaradi zamujanja pripomb in zaradi usklajevanja pripomb. To je bil temeljni razlog, da so aktivnosti zamaknili za tri tedne. Poudaril je, da imajo delegati pred Sabo tri sklope aktov: usklajeno .besedilo samoupravnega sporazuma o prenehanju in preoblikovanju sozda IMP, pogodbo 0 ustanovitvi podjetja v družbeni lastnini IMP delniške družbe in Predlagane pripombe, ki niso bile upoštevane.
Kot bistvene spremembe, ki so predložene, je ustanovitev podjetja v družbeni lastnini IMP delniške družbe, namesto prej Predvidenega mešanega podjetja. Družba naj bi bila ustanovljena z časovno omejitvijo štirih let in bi prenehala 31. decembra 1993. Skupščina pa naj bi najkasneje do konca septembra sklepala o trajanju družbe za nedoločen čas. Kot novost je tudi poudaril, da se po novem osnutku investira v podjetje, kjer je nastal.
Delež ustanoviteljev naj bi se odločil na osnovi čistega premoženja 30. junija letošnjega leta, nsklajeno konec leta. Na osnovi javne obravnave je bilo ugotovljeno, da knjižno stanje ne odraža dejanskega stanja, zato faj bi v obdobju dveh let ugotovi dejansko stanje. Zatem je delegate pozval naj se v svoji jazpravi omejijo na sam koncept 'n zavzamajo stališče do njega.
Tudi predsednik komisije za Samoupravljanje sozda IMP, Dušan Kecman, je v svojem uvodu povedal, da je komisija obravnavala vse pripombe iz Javne razprave, vendar je upoštevala le tiste, ki se narlašajo na |Samo vsebino ponujenega osnutka organiziranosti. Medtem ko pripomb, ki neposredno podajo v spremembo ponujenega osnutka, ni upoštevala. Dušan |Kecman je poudaril, da bi se po-tem morala odločiti za spremembo osnutka, za kar pa ni Pristojna.
. V razpravi se je oglasil delegat 'z Livarja, ki je povedal, da se s Predlaganim konceptom ne strinja preprosto zaradi vztraja-”Ja na kapitalskem razmerju ’:49-tim odstotkom kapitala.
. Rudaril je, da še naprej vztrajno pri uveljavitvi oziroma upoštevanju predloga, ki so ga po-ali na prejšnji seji delavskega Veta. Iz te pa jasno izhaja, da se Predlagano obliko združevanja Kapitala ne strinjajo. Direktor
Boris Gazvoda mu je odgovoril, da je predlagani koncept nastal na osnovi odločitve kolegija direktorjev že februarja meseca, ko so se odločili za trdnejše kapitalsko povezovanje. To čvrsto kapitalsko povezavo pa zagotavlja le združevanje 51-tih odstotkov kapitala. Rahlejša kapitalska povezava pa ne jamči te čvrste povezanosti med podjetji znotraj IMP-ja.
Zatem se je oglasil delegat iz Avtomatike, Dušan Tatalovič, ki je prav tako opozoril, da pripombe niso bile upoštevane. Povedal je, da delavski svet Avtomatike nasprotuje združevanju 51-tih odstotkov kapitala v IMP, ker samoupravni sporazum, oziroma osnutek pogodbe, ne defi-rata dovolj jasno, zakaj ravno takšen odstotek združevanja. Predlog zavračajo tudi zaradi tega, ker ni dana možnost proste presoje delavcem, koliko kako in kam bodo združevali sredstva. S predlaganim načinom jim je odvzeta pravica upravljanja in vsiljena vloga delavcev v delniški družbi. Zato zahtevajo nov predlog samoupravnega sporazuma in pogodbe.
Dušan Mestinšek iz Telekoma je postavil načelno vprašanje, ali pomeni da so tisti, ki bodo glasovali proti predlaganim osnutkom že apriori proti obstoju IMP-ja. Zatrdil je, da temu ni tako. Po njegovem mnenju je bilo okrog osnutka preveč taktiziranja, kar je razvidno iz tega, da se pripombe niso upoštevale, čeprav je bilo po njegovem dovolj jasno rečeno, da komisija vse pripombe upošteva. Zal pa je iz predloga in iz spiska neupoštevanih dovolj jasno razvidno, da se je kljub množici pripomb na spornem odstotku združevanja vztrajalo na osnovnih tezah. Če je bilo več kot 13 organizacij proti temu odstotku, je verjetno bilo nujno to upoštevati in najti kompromisno rešitev. Ravno takšen odnos predlagalcev po njegovem mnenju poraja določene dvome in bojazen s strani delovnih organizacij, to je tako-rekoč nezaupanje. Hkrati je poudaril, da so vse premalo razdelane odgovornosti v krovnem podjetju. Zato je bil mnenja, da glede na zgodovinske izkušnje reorganizacij v IMP-ju in dane obljube, da bo z novo organizacijo bolje, to še ne pomeni, da bo zares bolje. Kajti koncept reorganizacije sam tega ne zagotavlja. Kot je povedal, tudi sedanja predlagana postopnost ne pojasnjuje položaja. Poudaril je še, da v primeru, če referendum »pade« oziroma glasovanje za sklep o izvedbi referenduma, krivde za to ne morejo prevzeti delegati, kajti po njegovi oceni bi pred sejo morali vse zadržke strokovno razčistiti.
Oglasil se je tudi direktor mariborske Montaže Borut Perhavec, ki je poudaril, da delniška družba ni vprašljiva, vprašljivih je le 51 odstotkov združevanja kapitala. Ob tem je opozoril na še nekatere pomanjkljivosti. Po njegovi oceni namreč manjka strokovna ocena o ekonomski upravičenosti reorganizacije, in smernice razvoja. Boris Gazvoda je ob tem opozoril, da bo o mikroorganizaciji odločala skupščina, vendar je najprej potrebno speljati makroorganizira-nost.
Pat pozicija
Na delavskem svetu smo žal poslušali v glavnem enostransko razpravo, saj so bili delegati, ki so se s ponujenim osnutkom strinjali v glavnem tiho. Pretežna večina, ki se je opredelila proti osnutku, pa je predala svoje argumente oziroma stališče pismeno. Zatem je predsednik delavskega sveta, Vinko Kuder dal sklep o razpisu referenduma na glasovanje. Za predlagani sklep in s tem za predlagane osnutke je glasovalo 16 članic in sicer delegati: Klima montaže. Projektivnega biroja, Alchroma, Panonije, PMI-ja, Promonta, Skipa, Klimata. Isa, Tena, Dvigala, Interne banke. Marketinga, Inženiringa, Izipa - delovne skupnosti in delovne skupnosti sozda. Proti so glasovali delegati: Montaže iz Maribora, Montaže iz Kopra, Elektromonterja, Bliska, Klime iz Celja - delovne skupnosti, industrijske in montažne proizvodnje, vsi štirje delegati iz Livarja, Tia, Črpalk, Itaka, Avtomatike, in Telekoma. Vzdržal pa se je delegat iz delovne skupnosti Ika. Po glasovanju je nastal dokaj mučen položaj. K temu povejmo, da bi za sklep moralo glasovati najmanj 19 delegatov torej dvotretjinska večina članic sozda.
Nov koncept
Po glasovanju so se sicer pojavljali pomisleki, ali je izid glasovanja odraz večinskega mnenja delavcev, ali pa odraz mnenja vodilnih struktur. Ta zapis ni mesto, da bi razgljabljali o tem. Na vprašanje; »Kaj sedaj?«, se je oglasil direktor Panonije Emil Zelko, ki je povedal, da je izid glasovanja pač odraz medsebojnega nezaupanja. Vendar so po njegovi oceni zadeve preveč resne, da bi lahko iz trenutka v trenutek spreminjali svoja stališča.
Zatem so se delegati nekako le poenotili in vodstvo sozda zadolžili, da le-to pripravi nov osnutek, ki naj bo odraz medsebojnega dogovora direktorjev. Ti so namreč v prvi vrsti odgovorni za reorganizacijo, ker so delavci premalo strokovno usposobljeni, da bi lahko sami odločali o osnutku. Ta naj bi bil pripravljen v roku enega meseca. Generalnega direktorja pa so zadolžili, da skliče kolegij direktorjev, ki naj odloči ali se bo obstoječi osnutek dopolnil ali pa bo potrebno izdelati nov osnutek organiziranosti sozda.
J. VOTEK
Čistilna naprava začela s poskusnim obratovanjem
V četrtek, 22. novembra so na Ptuju svečano predali namenu obnovljeno in dograjeno čistilno napravo. Kot nam je že znano, je bil glavni izvajalec del Inženiring.
Napravo je projektiral inž. Igor Kos, dela pa so izvajali KGP Ptuj, Hidrometal iz Mengša, Uljanik iz Reke, mariborska Montaža ter ptujski Eko. Pogodba je bila podpisana pred dobrim letom na funkcionalni ključ. Predstavniki vlagatelja Komunale gradbeništva iz Ptuja so poudarili, da so s potekom del izredno zadovoljni. Posebno zadovoljstvo pa so izrazili nad kakovostjo izvedbe samih del in spoštovanjem dogovoijenih rokov. To priznanje je dovolj zgovoren dokaz, da IMP v tem trenutku razpolaga z dovolj kakovostnega znanja in ustrezno organizacijo tudi za tovrstna dela.
Uspešen zagon naprave je nenazadnje ovrgel vse dvome, ki so se porajali že ob samem podpisu pogodbe in med samim potekom del v množičnih, pa tudi strokovnih medijih. Svečane otvoritve so se udeležili najvišji predstavniki družbeno političnega življenja ptujske občine in predstavniki sosednjih občin Ptuja iz Dravskega polja. Osrednja osebnost otvoritve je bil vsekakor predsednik republiškega komiteja za varovanje okolja in urejanja prostora Tomaž Vuga. S strani IMP-ja so se slavnosti udeležili generalni direktor Boris Gazvoda, namestnik generalnega direktorja Janez Stanovnik, direktor Inženiringa Vlado Kuret in Miha Šmuc kot vodja projekta s strani Inženiringa.
Več denaija za ekološko sanacijo Slovenije
Tomaž Vuga, ki je bil slavnostni govorec na svečanosti in ki je prerezal tudi trak ter simbolično pognal čistilno napravo, je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo nad uspešno zaključenimi deli in izrekel priznanje izvajalcu del Inženiringu.
Ob tej priložnosti je poudaril, da pomeni uspešna sanacija in dograditev čistilne naprave na Ptuju le enega od prvih korakov k čistejšemu okolju voda, v naslednji fazi pa tudi zraka. Ob ptujski čistilni napravi, ki bo prispevala k sanaciji Drave, so prvi uspešni koraki narejeni tudi v Ilirski Bistrici za sanacijo reke Reke, in s tem Škocjanskih jam. Ta dva uspešno zaključena projekta pomenita šele začetek aktivnosti iz programa sanacije voda. Ob priložnosti svečane otvoritve so se tako sestali z republiškim ministrom predsedniki izvršnih svetov obdravskih občin, in se dogovarjali o nadaljnjem poteku aktivnosti sanacije Drave. Kot je poudaril govorec, je v pripravi že program za sanacijo Mure, spodnje Save in Soče.
Ti začetni pozitivni rezultati so samo spodbuda k bolj odločni zastavitvi akcije. Ekološka zavest ljudi je že na tako visoki ravni, da je ceno za razbremenitev naravnega okolja nujno priznavati in jo tudi poravnavati. Rezultat te visoke zavesti bo tudi poseben zakon o ekološkem dinarju za sanacijo^ zraka, voda, odpadkov in tal. Žal pa z ekološkim dinarjem ne bo moč sanirati vseh ekoloških napak, storjenih v preteklosti. Prav tako ni moč pričakovati takojšnje sanacije od danes na jutri. Po mini-
strovi oceni so realne možnosti za sanacijo okolja na Slovenskem nekje do leta 2000. Po grobih ocenah bi potrebovali za sanacijo okrog 4 milijarde dolarjev. Eden od korakov, ki naj bi prispeval k prenehanju onesna-
Tomaž Vuga svečani govorec
že vanj a v prihodnje, je tudi zakon o gradnji objektov, ki predpisuje popolno ekološko neoporečnost.
Skratka, je poudaril minister, odločitev Slovenije je, da vztraja in uresniči ekološko sanacijo krajine. Ob tem se zavedajo, da sanacija ne bo možna brez kakovostnih strokovnih podlag, ki jih že pripravljajo. Kot je še enkrat
poudaril, pa bo Slovenija potrebovala za sanacijo najhujših ekoloških problemov od 350 do 400 milijonov dolarjev. Na koncu se je še dotaknil reorganizacije uprave in poudaril, da je komunalna dejavnost občinska dejavnost in taka mora tudi ostati.
Svečanost so popestrili učenci osnovne šole s krajšim kulturnim
programom, ki je bil izrazito ekološko obarvan.
Čistilna naprava
Kot smo že zapisali, je bil vlagatelj v rekunstrukcijo čistilne naprave na Ptuju Komunala gradbeništvo in promet iz Ptuja. Projektant je bil inž. Igor Kos, izvajalec dela pa naš Inženiring. Po besedah direktorja delovne organizacije inž. Piška, so 70 odstotkov denarja za rekonstrukcijo čistilne naprave prispevale Dravske elektrarne, ostalo pa občinska interesna skupnost za komunalo. Čistilna naprava je zgrajena za biološko aerobno čiščenje odpadnih voda in anaerobno stabilizacijo blata. Naprava zmore prečistiti v prvi stopnji, ki je zgrajena, 105 tisoč polucijskih enot na dan. Po izgradnji prve stopnje je dnevni dotok 220 litrov odplak na sekundo, dnevna obremenitev pa je 6300 kilogramov BPK5 na dan.
Za mehansko čiščenje sta vgrajeni dve polžni črpalki, z zmogljivostjo tistotih litrov na sekundo, avtomatske rešetke, ozračen peskolov in maščobnik, vsak s prostornino 250-tih kubičnih metrov in z dvema primarnima usedalnikoma prostornine 660-tih kubičnih metrov. Zatem poteka biološko čiščenje v dveh oksidacijskih bazenih prostornine petstotih kubičnih metrov in sekundarnem usedalniku prostornine 3687 kubičnih metrov. Blato obdelujejo v 150 kubičnem zgoščevalcu, dveh 1800 kubičnih gniliščih iz katerih odvajajo bioplin v dva 133 kubična plino-hrama. Samo blato nato dehidrirajo s tlačno prešo, katere zmogljivost je 12 kubikov na uro. Vgrajena sta tudi dva plinska motorja z generatorjema zmogljivosti 160 kilo Volt Amperov. V pogonski zgradbi pa je ko-
mandni prostor, laboratorij, delavnice in kotlovnica.
Ob zaključku slovestnosti, sta generalni direktor Boris Gazvoda in direktor Inženiringa Vlado Kuret predala predstavnikom vlagatelja KGP iz Ptuja grafike, ki predstavljajo dejavnost IMP-ja. .
J-Votek
Boris Gazvoda in Tomaž Vuga med ogledom čistilne naprave
CIOS
Družbeno podjetje
Sam naslov tega zapisa je dokaj provokativno zastavljen. Zastavlja se vprašanje zakaj? Kljub temu, da je sam projekt oziroma namen ustanovitve podjetja že bil predstavljen v našem mediju in nekaterih drugih javnih medijih (Gospodarski vestnik idr).), kaže, da so znotraj IMP-ja še zmeraj določene nejasnosti okrog njegovega namena in načina same ustanovitve.
Cios je inovacijski center za razvoj podjetništva
Savo Tatalovič, ki še zmeraj voluntersko opravlja dolžnost direktorja v Ciosu poudarja, da je le-to družbeno podjetje v popolni lasti IMP-ja. Njegova naloga je v prvi vrsti ustanavljanje novih majhnih podjetij, ki so kompatibilna s programom IMP-ja, ne pa njegova konkurenca. Nenazadnje je vse to jasno razvidno iz dokumentacije o registraciji. Kot poudarja, so principi delovanja družbenega podjetja jasno opredeljeni v Zakonu o podjetjih. Ne glede na dvome, ki jih prinašajo vsi novi radikalni zasuki, pa Cios več kot uspešno opravlja svoje poslanstvo. Na eni strani je potrebno poudariti, da je res, da so vsa podjetja, ki jih ustanavlja Cios, ali katere je že ustanovil, mešana podjetja. To pomeni, da je poleg družbenega kapitala v teh podjetjih udeležen zasebni kapital.
Če se povrnemo k že prej zapisanemu, je potrebno še enkrat poudariti, da gre za ustanavljanje podjetij, ki so s svojimi programi kompatibilna z IMP-jem in dopolnjujejo njegovo ponudbo. Kaj to pomeni? Če smo v enem od predhodnih zapisov ob predstavitvi Ciosa zapisali, da naj bi notranje podjetništvo pomenilo neke vrste deblokado kreativnega potenciala znotraj obstoječe nomenklature IMP-je-vih organizacij, ki so žali bog še zmeraj preveč tayloristično organizirana, so dosedanji rezultati »interesentov« za ustanavljanje novih podjetij to sliko nekako obrnili na glavo.
Savo Tatalovič pravi, da zaenkrat še ni zares tistega odziva s strani JMP-jottcev,,. kot so ga morda pjič^kog^jj, Vzrpki so lahko različni, eden je morda večja socialna gotovost, ki jo nudi obstoječi sistem zaposlitve. Delno pa ga lahko pripišemo temu, da se potencialni podjetniki le ne bi radi pojavljali kot konkurenca. Pisec teh vrstic je skorajda prepričan, da je predpostavka precej točna, kajti sam pozna nekaj ljudi, »ki so šli na svoje« že v času, ko se jim je ponujala možnost ustanovitve mešanega podjetja ob delovanju Ciosa.
No, če sedaj obrnemo to drugo plat in jo postavimo pod
drobnogled, lahko ugotovimo, da veliko zanimanje podjetnikov izven IMP-ja, ki ustanavljajo podjetja pomeni - recimo temu pozitivno pridobitev - za IMP. Na eni strani pomeni širitev ponudbe in dejavnosti IMP-ja, po drugi pa ne gre zanemariti kadrovskega potenciala, ki »priteka« na ta način v IMP. V bistvu gre za kreativen kadrovski potencial, brez kakršnih koli vlaganj, če seveda odštejemo ustanovni vložek pri ustanovitvi podjetja. Ti pa so povrh vsega še podjetniško naravnani.
Življenje ali propad?
Povrnimo se k prej zastavljenim izhodiščem in k tveganju novih podjetnikov. Brez odvečnega besedičenja je povsem na dlani, da so novi podjetniki odvisni predvsem od svojega znanja in sposobnosti. Uspešnost podjetja in s tem svojo socialno varnost si zagotavljajo s svojimi sposobnostmi. Kot pravi Savo Tatalovič jim mešano podjetje ne garantira nobene socialne varnosti, kajti pravila igre so povsem jasna: če firma propade ostanejo ti ljudje, če se nekolikanj grobo izrazimo, sami sebi na grbi. Tu ni nobene milosti. Kot jim ni na drugi strani ob uspešnem nastopanju zaprta možnost širitve - rasti.
Dilema, ki se odpira piscu teh vrstic je edino poslovanje ali bolje rečeno vprašljivost razvojne potence teh podjetnikov na dolgi rok. Namreč nekaj je le potrebno imeti pred očmi. Jasno je, da ti ljudje prihajajo iz določenih okolij z določenim znanjem in tudi določeno »klientelo«, ki jim bo vsaj na kratek rok zagotavljala uspešnost, recimo temu konjunkturo. Vendar pred očmi mi vseeno ostaja okolje v katerem nastajajo ta podjetja. Gre le za jugoslovanski prostor, ki je infrastrukturno in komunikacijsko še dokaj nerazvit. Zato pričakujem po krajšem časovnem obdobju pešanje razvojne potence, zaradi prevelike skrbi za obstanek. Skratka obstaja možnost pristanka na obrtniški ravni.
V tem delu razmišljanja me je Savo Tatalovič prepričeval obratno. Pravi sicer, da je v tem morda del resnice, toda podjetništvo pomeni odpiranje in zapiranje, odvisno pač od tržne selekcije. Hkrati pa je poudaril, da tudi dobiček, ki se bo ustvarjal v teh novih podjetjih, ne bo ne-
namensko razporejam ampak ga bodo namenjali ustanavljanju novih podjetij, pretežni del pa bo po njegovi oceni nujno usmerjati v razvojno raziskovalno dejavnost v smislu financiranja razvoja novih programov za IMP, verjetno na projektni osnovi. Skratka, po njegovih ocenah, ne glede na tržno selekcijo novih podjetnikov, se sploh ne odpira vprašanje kontrapro-duktivnosti notranjega podjetništva. Ob pametni strategiji in seveda ustrezni podpori, predvsem kapitalski in prostorski, bi lahko dosegli kakovostne premike na ravni celotnega IMP-ja. Savo Tatalovič namreč pravi, da je samo delovanje Ciosa naletelo na dokaj skromno podporo s strani IMP-ja. Uspešnemu delovanju se ima zahvaliti v prvi vrsti podpori, ki mu jo daje poslovodstvo sozda.
Razvojni dinar
Ob tem potegnimo še nekatere primerjave Ciosa z drugimi t. i. inkubacijskimi centri. Po besedah Save Tataloviča je Cios daleč najuspešnejši inkubacijski center, saj mu je v dobrih petih mesecih uspelo ustanoviti že 14 podjetij, teh pa bi lahko še več, če se ne bi srečevali s kapitalskimi in prostorskimi omejitvami. Vse to jih je vodilo, da so se odločili in kandidirali za sredstva iz razvojnega dinarja. V ta namen je bil pripravljen elaborat, ki so ga na skladu tudi podprli in mu namenili finančna sredstva. Presenetljivo je morda to, daje bil Ciosov projekt edini projekt iz IMP-ja, ki se je potegoval za sredstva iz tega sklada in jih tudi dobil. Skratka tudi »uspešnost« projekta na natečaju za sredstva iz razvojnega dinarja naj bi bila dovolj zgovoren dokaz, da so tovrstni projekti na širši družbeni ravni ustrezno ovrednoteni in priznani, ter jih tudi ustrezno podpirajo. Izredno ugodno je bil ocenjen projekt tudi pri Beograjski banki, ki je aktivnosti Ciosa prav tako podprla z ugodnimi krediti.
Za konec se še na kratko sprehodimo skozi dejavnosti novih podjetij, ki jih bomo podrobneje predstavljali. Dosedaj so bila ustanovljena podjetja s področja medicinske opreme, proizvodnje in servisiranja PC računalnikov, namiznega založništva, produ-centstva s področja glasbe, preventivne mikroklime v zdravstvu, marketinga in oblikovanja, planiranja in analiz, finančnega inženiringa, računalniške procesne avtomatizacije itd.
J. VOTEK
SKIP
Izvoz v Madžarsko
V začetku letošnjega novembra je Skip podpisal pogodbo z Madžari o prodaji šestnajstih strojev (bageijev) B 51. Vrednost tega posla, kije nadaljevanje lanskoletnih poslovnih srečanj z Madžari, je okoli 370 tisoč ameriških dolarjev, pri čemer niso upoštevana dodatna orodja. Količina 16 bageijev, čeprav navidez majhna, je vendarle začetek nekega izvoza, ki bo imel nadaljevanje v dodatnih količinah, pa v rezervnih delih itd., pravijo v Skipu. Omenjenih 16 bageijev bodo prodali v prvih dveh ali treh četrtletjih prihodnjega leta in upajo, da s to količino še ni bila izrečena zadnja beseda za leto 1990.
Kakšna je razvojna pot stroja B 51?
Pred dvanajstimi leti je Skip izdelal prototip bagerja - nakladalca BN 77. Od tedaj do danes je stroj doživel celo vrsto izboljšav. Z novim strojem B 51, ki so ga začeli serijsko proizvajati lani, so dosegli odločilni napredek. Skipov razvoj je uspel stroj izpopolniti do take mere, da je postal zanimiv tudi za konvertibilni trg.
Na svoji razvojni poti je moral premagati niz ovir predvsem slabo tehnološko opremljenost tozda in pomanjkanje kvalitetnih sestavnih delov na domačem trgu. Skratka, možnosti na poti do izpopolnitve tega stroja so bile zelo omejene, le cilj je bil točno določen: izdelati stroj, ki bi bil všeč tudi razvajenim kuncem s trdo valuto.
Pri ponudbah v tujini se je ip srečal z najbolj slovitimi žalnimi kupci, ki proizvajajo o po 6000 tovrstnih strojev in
imajo obdelan ves svetovni trg. No, lani in tudi letos je imel Skip precej srečanj s potencialnimi kupci iz tujine ter z njihovimi trgovci. Prišlo je tudi do srečanja z madžarskimi kupci, ki ga je omogočilo predstavništvo Agro-vojvodine z Budimpešte. Ker so na sestanku v začetku letošnjega leta pokazali precejšnje navdušenje za poslovno sodelovanje, so se dogovorili, da Skip pošlje Gozdnemu gospodarstvu v mestu Eger do sredine letošnjega leta stroj B 51, ki ga bodo preizkusili in na njem opravili demonstracije za trideset do štirideset potencialnih kupcev. Stroj je bil dobavljen julija, septembra pa je bilo organizirano srečanje s potencialnimi kupci. Organizacijo predstavitev stroja sta prevzeli madžarska zunanja trgovina NI-KEX ter notranja trgovina KOZGEP z Budimpešte. Ze na predstavitvi je Skip ugotovil, da je to trg, ki še ni razvajen, saj je doslej kupoval stroje z vzhoda ter tu in tam kakšen stroj z za-
hoda, kar je bilo neprimerno dražje od Skipovih strojev.
Omenjeni izvoz na Madžarsko bo imel še nekatere prednosti. Kvaliteta, ki jo zahteva tujina za vsako ceno, bo prav gotovo preizkusni kamen za Skip. Izvoz bo potegnil za seboj še organizacijo servisiranja in prodajo rezervnih delov. Prodaja takih strojev kot je Skipov B 51, je brez istočasne ponudbe servisiranja skorajda nemogoča. Na ta način bo Skip na tem trgu preizkusil svoje organizacijske sposobnosti, ki jih bo na novih trgih, ki bodo verjetno še zahtevnejši, še kako potreboval.
V Skipu se zavedajo, da izvoz ni le politična zahteva, ampak je pogoj za preživetje. Stroji, ki jih bodo proizvajali za Madžare, pomenijo 10 odstotkov celoletne količine strojev B 51. Ker testirajo tudi že stroj s pogonom na vsa štiri kolesa, računajo, da bodo poleg madžarskega trga prodrli tudi še v katero drugo državo. Doslej so sicer že izvozili nekaj strojev, vendar zaradi majhne količine izvoženih izdelkov še niso mogli govoriti o pravem organiziranem izvozu, ki lahko daje dolgoročne rezultate. Upajo, da jim bodo izkušnje, ki si jih bodo pridobili z izvozom na Madžarsko, pomagale pri dogovorih z novimi kupci.
Marija Primc
DELAVSKI SVET
Poslovanje v devetih mesecih
Delavski svet je na svoji seji 21. novembra obravnaval in potrdil poročilo o poslovanju v minulih desetih mesecih. Poročilo o devetmesečnem poslovanju je podal pomočnik generalnega direktoija Uroš Korže. Kot je uvodoma povedal, so poslovni rezultati močno podvrženi inflacijskim gibanjem, delno pa so izkrivljeni zaradi novega obračunskega zakona, ki temeljito spreminja strukturo dohodka.
Po podatkih znašajo poslovni prihodki za celoten sistem nekaj čez 2.381 milijard dinarjev, kar pomeni 921 odstotno indeksno, rast napram enakemu obdobju v lanskem letu. Preračunano v nemške marke znašajo poslovni prihodki 272 milijonov DEM. Tovrstna primerjava z lanskim letom kaže na skoraj 10 odstotno rast realizacije. Po oceni poročevalca tudi ti podatki niso povsem primerljivi predvsem zaradi neurejene tečajne politike in močnega zaostanka tečaja v letošnjem letu. Kljub vsemu podatki kažejo na bistveno izboljšanje položaja v primerjavi z lanskim letom, ki je bilo eno najslabših za IMP. Zatem je postavil pod drobnogled strukturo prihodkov. Rezultati kažejo, da je bilo 65 odstotkov prihodka ustvarjenega iz lastne dejavnosti, preostalih 33 odstotkov pa iz obračanja kapitala. Ta podatek dokazuje, da je dohodek prenapihnjen, kar dokazuje tudi padec realizacije za 6 odstotkov.
Sicer pa si oglejmo še druge podatke. Poslovni odhodki so znašali 2.115 milijard dinarjev in tako znaša dobiček iz tekočega poslovanja 230 milijard dinarjev.
Tako imenovani skupni bruto dobiček je znašal okrog 306 milijard dinarjev. Davki in prispevki iz dobička znašajo okrog 140 milijard dinarjev in če k temu dodamo še 13 milijard nepokritih davkov in prispevkov, le-ti predstavljajo že 57 odstotkov. Za osebne dohodke in skupno porbo je bilo namenjenih nekaj čezu 59 milijard dinarjev. K temu dodajmo, da je indeks rasti osebnih dohodkov 1103 odstotna, kar pomeni, da so za 18 odstotkov višji od fakturirane realizacije. Neto dobiček torej znaša okrog 91 milijard, kar je med 0,7 in 1 odstotkom celotnega prihodka.
Med najuspešnejšimi organizacijami so Dvigalo, Marketing, Projektivni biro Montaža Koper in še nekatere. Omenjene organizacije so ustvarile nad 5 odstotkov neto dobička od prihodka, medtem ko so vse ostale ustvarile manj kot 5 odstotkov.
Izgubo je zabeležilo šest delovnih organizacij v višini 61,5 milijarde. Med najhujšimi bolniki je nedvomno ptujski Eko, ki ima 29,3 milijarde izgube, ali kar 66 odstotkov celotnega prihodka. Sledi mu Klimamontaža z 27,3 milijarde dinarjev izgube.
Tehnomont z 9,5 milijarde, Pa' nonija z 8,7, Itak, 0,5 milijarde in Ten z 98 milijoni dinarjev il' gube.	I
Povečal se je tudi izvoz. In' t deksna rast je 196 odstotna glede s na planirano, medtem ko se j£ 1 blagovni izvoz povečal za 17,1 1 odstotka. Večji je tudi uvoz i*1 ( sicer znaša 34 odstotkov nad j predvidenim. Trenutno je raZ' ( merje med izvozom in uvozen« I 5,7:1 v korist izvoza.	t
Delegati so informacijo o de- c vetmesečnem poslovanju potr- s dili.	v
Delegat iz Tele koma, Duša« Mestinšek, je postavil vprašanje' I na kakšen način se misli sozd vključevati v razreševanje pro- c blemov v organizacijah, ki slabe i stojijo. Pri tem je poudaril, da s£ t s težavami poleg organizacij, k < so poslovale z izgubo, srečujejo j tudi druge delovne organizacije i V veliki meri jih pritiskajo ob tla i likvidnostni problemi.	i
Uroš Korže je odgovoril, da so vsi nadaljnji ukrepi tesno pove- r zani in odvisni od nove zasnove $ organiziranosti sozda. Sicer pa j£ r odgovoril, da trenutno ne pri' c pravljajo posebnih ukrepoV' 1 Predvsem je reševanje tega pro- 1 blema odvisno od deleža in na- I čina soupravljanja sozda v po' j djetjih.	r
Pri tej točki se je oglasil & r generalni direktor Boris GaZ' c voda in opozoril, da ima delovna $ skupnost nekaj čez 10 milijard t dinarjev odprtih terjatev v delov- g nih organizacijah.	j'	r
_________________________________- t
NOVO MEŠANO PODJETJE	;
n
IMP In vest v Munchnu I
Delegati delavskega sveta so na svoji minuli seji sprejeli sklep, da se v Zvezni republiki Nemčiji v Munchnu ustanovi novo mešano podjetje IMP Invest.
namestnik generalnega direktorja Janez Stanovnik. Kot je povedal, sozd IMP že od svoje ustanovitve sodeluje s tujimi partnerji tako pri klasični prodaji in nabavi izdelkov kot tudi z opravljanjem naložbenih del v tujini. Zaposlitev določenega dela montažnih zmogljivosti je stalnica IMP-ja. Kot cilj je zastavljena zaposlitev četrtine montažnih zmogljivosti v tujini. IMP se je do leta 1976 stalno pojavljal na zahodnih tržiščih. Po letu 1976 je s to prakso prenehal predvsem zaradi povečanega obsega naložbenih del v Iraku.
Po zmanjšanju obsega teh del pa v Iraku ni bilo več možno dosegati zastavljenega cilja. Po ponovno vzpostavljenih kontaktih z nemškimi podjetji se ocenjuje, da bi že v prvem letu poslovanja podjetja pridobili posel za okrog 50 detaširanih montažnih delavcev. Ob tem je Janez Stanovnik poudaril, da se je povpraševanje po tovrstnih delavcih povečalo tudi na omenjenem tržišču.
Na tej osnovi se odpira možnost sodelovanja z proizvodnimi firmami, ki so nam podobne, kot tudi možnost sodelovanja z gradbenimi in montažnimi firmami, s katerimi naj bi najprej sodelo-
ALHROM * v
Izvoz v Nemčijo
IMP-jev tozd Alhrom je v letošnjih devetih mesecih poslovno zvozil. Največji odjemalec njegove opreme na domačem tržišču je bila prehrambena industrija (mlečna, industrija sadnih sokov itd.). Zanimanje za prodajo Alhromovih izdelkov je
v minulih letih začela upadati, kar je tozd delno kompenziral s prodajo opreme in storitev na področju kemične industrije, tekstilne in pivovarniške industrije, tako da so bili v zadnjih nekaj letih dobro zaposleni. Letos pa se je trg investicijske opreme na omenjenih področjih takorekoč sesul in so tako prisiljeni prevzemati dela za izvoz na zahod. V tretjem četrtletju letošnjega leta je Alhromov izvoz fizično predstavljal že več kot polovico njegove proizvodnje, ki so jo izvozili v zahodno Nemčijo in delno v Avstrijo. V letošnjih poletnih mesecih je začel tozd precej sodelovati z zahodno nemško firmo THIES. Proizvodni program te firme je v glavnem nerjavna oprema za barvanje in oplemenitenje tekstila. S to firmo je Alhrom sodeloval že prejšnja leta z izdelovanjem njene opreme za jugoslovansko tržišče. Zaradi velike konjunkture na zahodnem trgu (nemškem) je tozd Alhrom prevzel v obliki dodelavnih poslov proizvodnjo podsklopov za omenjeno
opremo, proti koncu letošnjega leta pa za izdelavo kompletne opreme v glavnem za zahodno tržišče. Zahodni partner želi z Alhromom v prihodnje sodelovati z možnostjo plasmaja njegovega dela za najmanj dva milijona nemških mark letno. Prve dobave, opravljene septembra (druge so še v teku) so bile ugodno ocenjene, tako da so Al-hromovi izdelki dosegli zahtevano raven kvalitete. Težave so še pri doseganju normativov, ki jih dosegajo v razponu od 60 do 85 odstotkov - odvisno pač od posameznih faz dela. Pri doseganju ekonomskega učinka pri tej proizvodnji je Alhrom v septembru in oktobru, kot je povedal direktor tozda Alhrom Zoran Kos, precej udarila tečajna politika, za katero je upanje, da se bo popravila, v nasprotnem primeru pa bo postalo tako delo nezanimivo.
Na domačem tržišču so letos uspeli pridobiti dela v Pivovarni Laško na montaži fermentorjev, ki jih bodo izvajali v prvem polletju prihodnjega leta. V naslednjih mesecih pričakujejo, da jim bo uspelo proizvodnjo polno zaposliti, od česar si kljub neugodnim prodajnim razmeram obetajo pozitivne ekonomske učinke.
M. PRIMC
vali v ZRN. Odprta je tudi mož n nost skupnega nastopanja na j tretjih trgih. Ob tem je še pouda- i< ril, da so razgovori o konkret" v nem sodelovanju IMP-ja s po" t djetji v ZRN bili opravljeni pod j pogojem, da IMP ustanovi po- p djetje, ki bo registrirano v skladu z nemško zakonodajo za oprav- v, ljanje tovrstne dejavnosti. Usta- a novni kapital za ustanovitev po- sj djetja znaša 50.000 nemških mark. Od tega bo vložil IMP 70 1 odstotkov oziroma 35.000 nemških mark. Preostalih 30 odstot- ^ kov pa vložil družabnik Vasja jr Taborsky. Stroški registracij6 1 znašajo 10.000 nemških mark' |
Podjetje bo registrirano ^ družba z omejeno odgovor-
nostjo.
KLIMA
T ransport
žag o vi ne
Konec minulega meseca so monterji Klime zaključili z obnovo odpraševalnih filtrov i® montažo odsesovalnega sistema 0 za žagovino v vrhniškem Stil- je lesu. Kot nam je povedal Viktof Žgajner, gre za dva zaokrožena sistema. Na prvem so vgradili ^ dva odsesovalna filtra v že obstoječi sistem, ki so ju izdelal* . v Klimi. V drugem pa za transport žagovine, ki so ga prav tak® V( izdelali v Klimi. Odsesovalni si- ^ stem sesa žagovino s pomočjo ventilatoijev od strojev in jo sesa ^ v silose za žagovino. K temu do* (j dajmo, da je bil rok za izdelav« ^ in montažo sistemov izredne u kratek. Poleg omenjenih del s« ^ v tej hali montirali sistem ogr? j8 vanja z grelniki.
"t
ni
KOLEGIJ DIREKTORJEV
pa-
Kaj je ustrezna rešitev
Pisec teh vrstic je imel tokrat prvič priložnost sodelovati na seji kolegija direktorjev sozda IMP. Priznati moram, da so občutki na tem sestanku bili mešani. Zato se mi je tudi zastavilo vprašanje, kako se lotiti tega zapisa. Dejstvo je, da je generalni direktor sklical ta kolegij na osnovi sklepa delavskega sveta, ki je zahteval, da naj kolegij odloči, ali se obstoječi osnutek dopolni ali pa se izdela nov osnutek reorganizacije sozda IMP. V ta namen je bil direktorjem Posredovan oseben vprašalnik, na osnovi katerega naj bi se izjasnili o obliki nove organiziranosti (ponujenih je bilo več oblik), o predlo-*eni dejavnosti, za katero naj bi se registriral IMP in o oblikovanju jezičnega sklada. Seja se je začela s pojasnilom sprejetih sklepov de- delavskega sveta generalnega direktorja Borisa Gazvode. Zatem pa >tr so direktorji podali svoja mnenja, ki so se nanašala na zastavljena vprašanja.
ne?
Da ali
Kljub dokaj živahni razpravi je ostal občutek, da preprosto vsi niso nastopili z odprtimi kartami. Prepogosto je bilo slišati, da bo mnenje posredovano v odgovorih na vprašalnik. Tokrat se jzognimo razglabljanjem o tem 'n onem in poskušajmo povzeti razpravo z omenjene seje.
Direktor Telekoma tov. Ovsenik je povedal, da se strinjajo s predloženo varianto, njihovo .. nestrinjanje je le v 51-odstotnem jri' deležu vezave ali združevanja °v kapitala. Skratka, nagibajo se k mehkejši varianti povezovanja. Direktor Marketinga Jože Naglič, da so tozd skupnega po-niena, brez lastnega premoženja. V Marketingu je zaposlenih okrog 100 ljudi, ki so glede na sedanjo obliko organiziranosti ah> breme vseh, zato se zavzema ne °y; glede na obliko prihodnje orga-1' niziranosti, da se jih korektno — upošteva. K temu je dodal, da ne čakajo križem rok in bodo že v tem mesecu posredovali organizacijam pogodbe o sodelovanju. Sicer pa se glede na ta mrtev tek pripravljajo na reorganiza-cijo in registracijo kot družbeno Podjetje s podjetjema Predstav-°} ništvo in Zunanja trgovina. Na-n čelno sicer podpirajo predložen da koncept, toda če bo prevladala e Varianta združenega podjetja, P° bodo sami podjetje, ki bo delalo ,0 za potrebe IMP-jevih podjetij po P?" pogodbah. Jože Hrvatin, direk-idv tor Projektivnega biroja, je po-aV’ vedal, da so za predloženo vari-,ta' anto in svojega mnenja niso P°' spremenili, kih
J Vizija za naprej
0t- Monotonost »izjasnjevanja« je lSja Pfekinil Alojz Kračun, direktor -jje Isa. Po njegovi oceni osnutek rk- 8*ede na to, da je bil dogovorjen kot *e februarja, ni vprašljiv. Kazalo or- ...se poglobiti v razpravo o funk-c*ji novega podjetja, ki naj bo jv vodilo nove organiziranosti. Kajti s sedanjo razdrobljenostjo bodo podjetja in sistem izgubljali Ua svoji moči, kajti pojem »dobrega življenja« je že danes hudo Vprašljiv. Ob tem si je namreč po ujegovi oceni potrebno zastaviti tekaj temeljnih vprašanj, predv-
sem vprašanje tehnološke posodobitve in približevanja leta 1992. Dejstvo je, da IMP tehnološko zaostaja, torej če se ne bo spremenilo razmišljanje, tudi napredka- ni moč pričakovati. Skratka, izhajati je potrebno iz temeljev sodobne organizacije in razmišljanja ter na tej osnovi graditi novo organiziranost. Nujno pa bi po njegovem mnenju novo podjetje moralo zagotavljati vsem članicam določeno gotovost.
Jože Cetinski, direktor Montaže Koper, je povedal, da mora biti stopnja združevanja nižja od predlaganih 51 odstotkov. Sami se nagibajo k 33-tim odstotkom. Jože Horvat, direktor Skipa pa je povedal, da se glede na pat pozicijo sami nagibajo k združenemu podjetju. Vsi prej omenjeni so tudi podprli oblikovanje rizičnega fonda.
V Dvigalu se nagibajo k poslovnemu združenju. Janez Jerneje, direktor Promonta, je povedal, da se še zmeraj strinjajo s predlagano obliko. Jože Weis, direktor Elektromonterja, pa se je zavzel za radikalne spremembe. Mnenja je bil, da o predlagani varianti ne kaže več razpravljati. Pravi namreč, da o predlogu, ki je doživel nezaupnico, nima smisla več razpravljati. Skratka, zavzema se za postopnost in za preoblikovanje sozda v združeno podjetje družbenih podjetij. Pri tem je zastavil vprašanje nove organiziranosti tozdov skupnega pomena. Podprl je ustanovitev rizičnega sklada, vendar z jasno razdelanimi kriteriji združevanja in uporabe.
Direktor Alchroma tov. Kos je povedal, da se bodo odločili za tisto ponujeno različico nove organiziranosti, ki jo bo sprejel uspešnejši del IMP-ja. Medtem, ko direktor Tehnomonta tov. Strehovec še naprej podpira predlagano zasnovo nove organiziranosti. Boris Krivic iz Kli-mata je povedal, da so sicer imeli sami na začetku določene pomisleke na predlagano zasnovo, vendar so se po razmisleku in razpravi odločili, da jo sprejmejo, ker v tej obliki organiziranosti vidijo optimalno možnost
uresničevanja svojih razvojnih in drugih ciljev. Razprave o kakršni koli drugi obliki bi celoten postopek pripeljale v začetno izhodišče. Podobno stališče je zavzel tudi Janez Trost iz Klima montaže. Ob tem je Boris Gazvoda povedal, da je kljub vsemu potrebno najti ustrezno obliko, ki bo osnova za nadaljnjo akcijo. Jože Novak, direktor Avtomatike, si je najprej zastavil vprašanje, kdo je sozd. Pravi, da so vsi in ne samo delovna skupnost. Misli, da je premalo opredeljena odgovornost in vloga dosedanjih tozdov skupnega pomena, hkrati pa poudarja, da je nujen dogovor o novi zasnovi organiziranosti, kajti drugače pristanejo na 55-tih osnutkih. Jože Kolarič pravi, da morajo medsebojni odnosi temeljiti na tržnih odnosih, hkrati pa poudarja, da nasprotujejo 51-odstotnemu združevanju kapitala. Rudi Bukovec pa je opozoril, da so že same pripombe s strani organizacij bile dovolj zgovoren dokaz, da bo zasnova nove organiziranosti
padla. Kot je dejal, bi se morali sestati že pred delavskim svetom in doseči dogovor ter nastopiti pred njim z enotnim stališčem. Posledica vsega tega pa je tako še večje nezaupanje. Predlagateljem je zameril, ker ni bilo možnosti usklajevanja. V Livarju pa so mnenja, da je nujna ustrezna stopnja nadgradnje kot jo zahteva družbeno podjetje, torej Združeno podjetje.
Nova zasnova brez 51 odstotkov
Borut Perhavec je bil mmenja, da je razprava in vprašalnik samo podaljševanje agonije. Misli namreč, da bo vprašalnik prinesel 35 novih predlogov organiziranosti. Jasno pa je, je povedal, da je zadeva padla ravno zaradi predvidenega odstotka združevanja. Prepričan je, da delniška družba ni vprašljiva, zato je predlagateljem očital, zakaj še naprej vztrajajo pri osnutku, ki je povrh vsega še nedorečen. Kot je povedal, se nagibajo k združevanju, vendar brez povratnega združevanja. Kot osnova pa naj bi služil tisti del, ki je že združen.
Odgovornost
Borut Perhavec je še poudaril, da pri zasnovi manjka ekonom-
RAZMIŠLJANJE
Zakaj blokada?
Dogajanja zadnjih dni nas silijo v temeljit razmislek. Na vprašanje, zakaj propad referenduma in s tem zavrnitev ponujene zasnove nove in kapitalsko trdnejše povezave IMP-ja so možni sicer različni odgovori. Eden od teh je, da so tisti, ki so se načelno strinjali s predlagano zasnovo držali fige v žepu. Toda zadeva le ni tako enostavna.
Zdi se mi, da dosedanja organiziranost sozda enostavno, če pristopamo k problemu razvojno, ni mogla dati drugega rezultata kot ga je dala. To bom poskušal ponazoriti z analizo dr. Jerov-ška, ki se mi zdi precej točna in tudi značilna za sistem IMP-ja. Jerovšek pravi, da so naše delovne organizacije, zlasti pa sozdi, tako decentralizirani, da je vprašanje, katere aktivnosti sploh še povezujejo te organizacije. V bistvu prevladuje federativno načelo, ki se kaže v tem, da je stopnja avtonomije posameznega dela tako velika, da lahko deluje in obstaja, ne da bi bil delovno in življensko povezan in odvisen od drugih delov sistema, s katerimi je sicer formalno povezan. Ko pa posamezne delovne organizacije znotraj sozda ne sodelujejo, temveč tekmujejo,
si ne posredujejo relevantnih informacij, da bi lažje obvladovale okolje in se nanj prilagajale, smo pri federativnem načelu, ki ni učinkovito.
Vprašanje je, ali je takšno načelo sploh lahko uspešno. Pravzprav to načelo pomeni naravno težnjo po še večji avtonomiji in samostojnosti kakor pa težnjo po integraciji in raznih oblikah sodelovanja. To se je nenazadnje tudi pokazalo. V tem času pa razmere pri nas, ne glede na normativne opredelitve, žal še niso take, da bi imele delovne organizacije ali avtonomne enote za kriterij svojega delovanja svetovne kriterije za produktivnost dela, ki bi silili organizacije v širše integracijske sisteme. Glede na to, je posledica na dlani, padla je zasnova povezovanja (ne glede na očitane ji pomanjkljivosti), kakršna je značilna za razviti svet. Če seveda to še naprej razčlenjujemo, smo pri temeljni predpostavki za uspešnost delovanja nekega sistema, ki jo navaja prej omenjeni avtor, to je zaupanje, za katero pravi, da je sicer psihološka kategorija, vendar nujna in brez katere ekonomija ne more delovati.
J. VOTEK
ski izračun, razvojni osnutek. Skratka, karte o tem, kaj prinaša nova oblika organiziranosti, bi morale biti odprte. Ob tem je še ena od največjih pomanjkljivosti ponujene zasnove definiranje odgovornosti. Reorganizacije ne bo moč uspešno izpeljati s pritiski. K temu je dodal, da se je glede na večinsko mnenje, ko vsi izražajo želje ostati v sistemu, pač potrebno ozirati.
Montaža se je sicer dolgo iz-jasnjevala o tem in se odločila ostati v sistemu, vendar le, če bo ta funkcionalno organiziran. Alojz Zupanc iz Klime Celje je poudaril, da je v osnutku precej nedorečenosti, zato se zavzema za postopnost. Nagiba pa se k združevanju v eno smer od družbenega podjetja do sestavljenega podjetja, s tem pa ni ogrožena podjetniška organiziranost. Najprimernejša bi bila družba z omejenim jamstvom, kajti sestavljeno podjetje je še preveč usmerjeno v svobodno menjavo dela. Miloš Šturm iz Tia je prav tako poudaril, da zasnova ni sporna, vprašljivo je le združevanje, zato se zavzemajo za družbo z omejeno odgovornostjo. Hkrati je poudaril, da nekatere vsebinske zadeve niso razrešene. Podobnega mnenja je bil tudi direktor Eka. Vili Brglez je povedal, da so se za ponujen osnutek odločili iz preprostega razloga, glede na prenehanje sozda z 31. 12., sicer pa so tudi pri njih pomisleki okrog združevanja 51 odstotkov kapitala. Zato se nagibajo k družbi z omejeno odgovornostjo.
Povečana odgovornost poslovodstva
Emil Zelko je poudaril, da so se za predlagan osnutek odločili, ker so v tem videli možnost, da povečajo odgovornost poslovodstva za to vejo dejavnosti, ki sicer ni klasična dejavnost IMP-ja. Ob tem je poudaril, da se ne strinja z vnaprejšnjim ocenjevanjem dobrih in slabih organizacij brez strokovnih argumentov in brez temeljite ocene programov. Čeprav, je poudaril, se Panonija srečuje s težavami, je vse, kar je iz sozda dobila, tudi vrnila po predpisanih pravilih igre. Sicer pa Panonija rešuje pretežni del svojih predvsem finančnih problemov izven sistema IMP. Kar se reorganizacije tiče, ne vztrajajo pri predloženem osnutku, ampak se bodo podredili večinskemu mnenju v IMP-ju. Odločitev Panonije pa je, da ostane v sistemu. Franc Pucko pa se je zavzel za poslovno združenje s podjetniškimi funkcijami. Vlado Kuret je poudaril, da se zavzemajo le za trdno obliko kapitalske povezave.
Evolucija
Vili Semolič pravi, da se bo Interna banka organizirala odvisno od oblike organiziranosti sistema. Glede na to, da zasnova
ni bila sprejeta, se bodo verjetno organizirali po 145. členu zakona o finančnih organizacijah, ki ustreza sestavljeni obliki podjetja. Po drugi strani pa ocenjuje, da je ponujena zasnova organiziranosti prenagljena in da bi se dalo probleme razrešiti po enostavnejši poti s pogodbami, na osnovi katerih bi se prenesel del upravljanja, s tem pa tudi vpliva in moči ter odgovornosti, na višjo raven. Ne glede na to, kako se bodo organizacije odločile glede nove oblike organiziranosti, bi bilo nujno doseči dogovor o deležu združevanja sredstev. To pa predvsem zaradi moči sistema pri nastopanju navzven in pri pridobivanju kompleksnih poslov. Skratka, zavzel se je za evolucijsko pot, kot je sam poudaril. To pa predvsem zaradi tega, ker je nesprejemljivo preusmerjati preveč energije v tej smeri, po drugi strani pa se tudi razmere zaostrujejo. Zavzel se je za organizacijo v skladu s potrebami.
Nova shema
Ker se je vmes večkrat pojavilo vprašanje o številu zaposlenih, je generalni direktor Boris Gazvoda na kratko podal obliko organiziranosti. Znotraj krovnega podjetja naj bi poleg vodstva bil še Inženiring, Inženiring za prodajo opreme. Finance, Raziskave in Servis. Oblikovalo naj bi se 6 odvisnih podjetij in 7 neodvisnih. Po povzetku razprave se je Boris Gazvoda zavzel za iskanje rešitve, ki bi upoštevala interese tistih, ki so se izrekli za predlagan osnutek in za obliko rahlejše kapitalske povezave, imenovane variante 3b. Uroš Korže pa je bil mnenja, da je ustvarjanje hibrida, torej povezovanja na kapitalski osnovi na eni strani in na osnovi živega dela na drugi strani, nesprejemljiva. Kajti to bi lahko pripeljalo do kolapsa sistema. Tisti, ki so se strinjali s predlaganim osnutkom, so nastopali preveč kon-formno.
Registracija
Precej hude krvi je povzročilo vprašanje Miloša Šturma ali ugovor s strani sozda na registracijo Tia, glede uporabe znaka IMP, še zmeraj velja. Odgovor je bil, da še zmeraj. Direktorji so se razburjali, ker o tem niso bili obveščeni. Zatem je bil predlog o tem, ali ugovori na registracije ostanejo, ali se umaknejo in velika večina je bila proti ugovorom.
Jože Weis je pred zaključkom postavil še nekatere zahteve in sicer predvsem dokončni obračun poslov v Iraku. Postavil je vprašanje, kdo zadržuje sklep o razrešitvi medsebojnih premoženjskih razmerij med Klimatom in Elektromonterjem in še nekatere lastninske probleme. Hkrati je zahteval, da se v bodočem statutu točno določijo roki o razreševanju problemov na arbitraži.
J. Votek
ITAK
. Izdelan prototip absorbcijskega hladilnega stroja
nla „ t,IVV7e let.a 1987 s Carrieijem iz Siracuse v ZDA podpisal pogodbo dokumentacije o zahtevah kvali- jevih normativov kontrole kvali- nekai na so in knnili na dnma- vena nrntntina načrtni*
" sodelovanju na področju proizvodnje absorbcijskih hladilnih stro-n Jev.
tol
0 Absorbcijski hladilni proces to- leineti* na dveh principih:
Igli t- na sposobnosti neke razto-dS- *l'ne’ da absorbira vodno paro,
- da pod visokim vakuumom sj. v°da vdre in absorbira toploto Čjo tudi pri nizkih temperaturah.
Omenjena dva principa upo-j0. pijejo Carrieijevi absorbcijski vt) hladilni stroji družine 16 JB za |nc absorbcijsko hlajenje, ki je ob ^ uP«rabi odpadne toplote pri-Jerna alternativa dražjim meto-hlajenja iz centrale. Absorbcijski hladilni stroji se “Porabljajo kot učinkoviti stroji a hlajenje v klimatizaciji poslov-objektov, bolnic, letališč ter v različnih industrijskih
jjfocesih, kjer je potrebno hlaje-
luje v treh tovarnah v svetu (v matični tovarni v ZDA, v Mehiki in na Japonskem). Itak si je s podpisom pogodbe o sodelovanju pridobil pravico izdelave petnajstih tipov strojev. Na osnovi te pogodbe je skupina Itakovih strokovnjakov leta 1987 odšla v matično tovarno Carrierja v ZDA na prevzem tehnične in tehnološke dokumentacije ter
dokumentacije o zahtevah kvali tete izdelave in preizkusa stroja. Takoj po prihodu strokovne skupine iz ZDA v začetku lanskega leta je omenjena ekipa koncipirala projekt absorbcijskih hladilnih strojev, tako da ga je razvila v tri faze:
- prva faza je zajemala pre-projektiranje tehnične in tehnološke dokumentacije iz anglosaškega merskega sistema v evropski oziroma metrični merski sistem ter izdelavo kontrolne dokumentacije na podlagi Carrier-
S§
Omenjena pogodba je plod so-elovanja IMP-ja in Carrierja na tazličnih področjih v različnih Projektih doma in v tujini. Na Področju absorbcijskih hladilnih stfojev ima Carrier korporacija tazvito družino 21 različnih veli-osti teh strojev glede na zmog-l’vost strojev, kijih Carrier izde-
Prototip absorbcijskega hladilnega suoja
jevih normativov kontrole kvalitete,
-	iskanje, pridobivanje ter vzgoja kooperantov za nekatere polizdelke,
-	izdelavo prototipa in testiranje stroja na zahtevne pogoje obratovanja. Omenjene faze naj bi bile končane do konca letošnjega leta. Preizkus in testiranje stroja pa bi opravili v prisotnosti predstavnika ameriške firme Carrier.
Carrier korporacija je mednarodna družba, ki ima svoje proizvodne in prodajne enote na vseh kontinentih. V matični firmi v Siracusi pa je skoncetriran razvoj in finance. Carrier korporacija je vključena in poslovno povezana v združenje UTC (United Tehnology Corporation), v katerem so znani proizvajalci, kot so Sykorski, Otis, Pratt and Whittney in drugi. Kot zanimivost, je pristavil tehnični direktor Itaka Zoran Planinc, naj povemo, da daje Carrier korporacija za razvoj milijon ameriških dolaijev dnevno.
Oprema za proizvodnjo in kontrolo je bila deloma uvožena iz Zvezne republike Nemčije,
nekaj pa so jo kupili na doma- vega prototipa načrtuje Itak čem trgu, medtem ko so pa vse redno proizvodnjo prihodnje montažne priprave izdelali leto. Na osnovi Carrierjevih trž-v tozdu Itak po ameriški doku- nih predvidevanj planirajo v mentaciji in po ameriških zahte- Itaku v prvem letu redne proiz-vah. Itak, ki je kompleten pro- vodnje približno 8 strojev. Kvali-
jekt financiral izključno iz lastnih sredstev, je v projekt absorbcijskih hladilnih strojev vložil 500.000 nemških mark. V Ita-kovi proizvodnji imajo prvi prototip, ki so ga začeli sestavljati novembra letos. Glavno testiranje pa načrtujejo konec letošnjega decembra. Po izdelavi pr-
teten nivo izdelave teh strojev omogoča plasma na zahodno in vzhodno tržišče ter na trg tretjih dežel. Po mnenju predstavnika družbe Carrier, ki je zadolžen za osvajanje kvalitetne izdelave strojev, ima Itak realno možnost, da bo v teh, prizadevanjih uspel.	Marija Primc
Izdelava stroja
PROJEKTIRANJE
Konec s tradicijo
Danes je postalo učinkovito projektiranje objektov v smislu, da bi ti ostali funkcionalni še naslednje stoletje, največji izziv strokovnjakom hišne tehnike. Ocene za prihodnost so:
-	veliko delovnih mest bo zahtevalo daljši delovni čas,
-	potrebna bo fleksibilnost v zasedenosti zgradb.
Napredne tehnologije so zato še danes povzročile razmejitev na:
-	tradicionalno projektiranje in
-	vseobsegajoče projektiranje.
Aktivnosti tradicionalnih strojnih in klima inženirjev so bile usmerjene v standardne strojne komponente (zračni/ vodni sistemi, hladilni kompresorji, kotli...). Razumevanje teh komponent je bilo dovolj, da so izvršili svoje dolžnosti, medtem ko so na napredne tehnologije (regulacijo, vračanje toplote, shranjevanje toplote...) gledali kot na dodatne postavke. Zato so proizvajalce spodbujali, da bi ti gradili take sisteme, ki se izbirajo podobno kot kotli ali kompresorji.
Tradicionalno projektiranje je bilo zajeto v nelogični povezovalni proces z arhitekti, saj naj bi obe strani razumeli delovanje komponent in sistemov v zgradbi. Po arhitektu se je vključil strojni projektant, po njem elektro projektant in nazadnje avtomatičar. To implicitno razumevanje je pravzaprav usposobilo projektanta, da je komponente izbral in da je na koncu predal rešitve investitorju, ki je dalje izvajal gradnjo in zagon. Kot rezultat se je redno pokazalo, da napredne tehnologije niso bile zajete in da investitor ni zadovoljil svojih pričakovanj.
Tradicionalno projektiranje je bilo usmerjeno v postavitev najmanjšega števila centrov odgovornosti in je zasledovalo različne aktivnosti hiearhično. Vodja projekta je bil ultimativno odgovoren za strojne in elektro projekte in tudi rešitve so bile pogojene z njegovim usmerjanjem in celo šolanjem. Ta način je bil dober le, če v projekte niso bile vključene napredne tehnologije (slika 1).
nizacije se je na podlagi združevanj teh novih zahtev razvil tako imenovani vseobsegajoči inženiring z oznako TIE (total involv-ment engineering), ki se odraža v:
-	postavitvi boljših komunikacijski! poti v žarišče dogajanj,
-	spremenjenem procesu pridobivanja dela z večjim poudarkom na naprednih tehnologijah in
-	prehodu priključitve in prvega zagona naprav v nadležnost projektanta.
Zato je danes izhodišče v idejnih projektih, ki jih izvajajo predvsem arhitekti v sodelavi z drugimi strokovnjaki, ki izhajajo iz naprednih tehnologij in njim podrejajo vse ostalo, (slika 2).
projektantski
projekt
gradnje
izvajalec
Razlike med evropskim in ameriškim inženiringom
Vsak projekt, ki naj bo uspešen, mora sloneti na kvalificiranemu osebju, tako v Evropi, kot tudi v ZDA. Svet je postal precej manjši in njegovo manjšanje se nadaljuje z velikimi koraki. Vse razlike in ne le razlike med zadovoljevanjem zahtev in potreb trga postajajo vse očitnejše, ko poskušamo razumeti drug drugega in delati skupaj.
Ni absolutnih resnic, zato tako za evropski kot za ameriški pri-
projekt
stranka
vodja gradnje
arhitekt
Inženir
na
gradbišču
strojil In
elektro
inženir
glavni izvajalec
Projektanti pa so danes spoznali, da pomeni vključevanje naprednih tehnologij v osnovne strojne projekte poenostavitev projektiranja, boljši komfort in hitrejšo amortizacijo naprav. Spšoznali so, da morajo biti napredne tehnologije v žarišču strojnih projektov in ne kasneje dodajane, kar danes imenujemo revolucija inteligentnih zgradb.
Vseobsegajoči inženiring
Napredne tehnologije glavni izvajalec del danes ne razume več. Združile so se praktično regulacija, varnost, procesna tehnologija (npr. priprava hrane za neko zgradbo), informatizacija, prenos zvoka, slike itd. Dinamična regulacija kot njen predstavnik vključuje strategije, ki bazirajo na diferencialnih enačbah, optimalnih kriterijih, ental-pijah, itd. Zato projektanti danes samo za osnovni koncept po-rebujejo leta. to pa zahteva veliko truda in znanja. Podobno velja tudi za fazo balansiranja zračnih in vodnih sistemov, ki se je danes prenesla v sistem energetskega managementa. kar pomeni, da mora to fazo izvajati tudi projektant sam.
Potrebna je bila zato decentralizacija. ker zaradi prevelike širine znanj tradicionalni vodja projekta ni mogel več nadzirati aktivnosti, za katere je bil odgovoren . Namesto hiearhične orga-
stop gradnje objektov obstajajo dobre in slabe strani. Za mene-žerja je pomembno povsod samo to, da poskuša najti najboljšo pot za izvršitev projekta v smislu razpoložljivih resursov in možnosti.
V ZDA je velika večina podjetij javnih, celo podjetja za distribucijo električne energije, ki so po celem svetu največkrat privatna. Načrtovana so, da bi delala velike profite ob najnižjih možnih stroških in da bi povečevala delež na trgu.
Velik vpliv na razlike proti Evropi ima tudi ameriška zakonodaja varstva okolja, ki je v ZDA povzročila velike spremembe v vrstnem redu projekti-
o:
-	ameriškem profesionalnem
projektnem	managementu
(PPM) in
-	evropski arhitektno/inženir-ski metodi (A/E).
ranja in gradnje. Govorimo lahl
PPM pristop
Ameriška inženiring firma mora pri gradni objektov delovati v korist lastnika/upravljalca v smislu prizadevanja ustvarjanja čim manjšega rizika in stroškov. Njene odgovornosti so predvsem:
-	projektni mangement,
-	inženiring,
-	nabava,
-	projektiranje,
-	gradbeni management.
-	priključitev in
-	zagon naprav.
Zagotavljati mora profesionalni proojektni management od preliminarne faze pa do priključitve.
Obveščati mora upravljalca/ lastnika o vseh odločitvah, ki vplivajo na projekt v skladu s:
-	cilji.
-	kvaliteto,
-	časovnimi roki.
-	denarjem in
-	pogodbenimi odnosi.
Inženiring firmo izbere uprav-
ljalec/lastnik na podlagi njene tekoče:
-	sposobnosti,
-	ugodnih referenc,
-	dobrih performanc preteklih podobnih projektov in
-	konfliktnih interesov.
Zaupanje upravljalca/lastnika
v izbrano inženiring firmo narekuje obseg njegovega vključevanja v glavne odločitve in dajanja pooblastil. Inženiring firma je odgovorna za optimizacijo gradnje celega objekta na bazi naslednjih važnih faktorjev:
-	kvalitete,
-	časa in
-	stroškov.
Izbrati mora optimalni sistem, kar pomeni, da so aranžmani, medsebojne pogodbe ali licence za prodajo ali promocijo dobaviteljev ali izdelkov - neetični. U pravlj alec/1 astnik bi smatral take neetičnosti kot pomanjkanje konflikta interesov, ki bi inženiring firmi preprečil, da bi optimalno izbrala vso opremo. Upravljalec/lastnik pričakuje, da so vsi sistemi projektirani brez asistence dobaviteljev opreme ali prodajalcev, kar pomeni, da mora imeti inženiring firma:
-	kvalificirano osebje in
-	bazo znanja.
Inženiring firma mora imeti v lastni hiši vse potrebno osebje za izvršitev celega PPM. brez zunanjih pogodbenikov. Le tako lahko namreč komunikacijski in koordinacijski sistemi zagotavljajo izmenjavo informacij med vsemi nivoji in disciplinami, kar stopnjuje sposobnost projektnega managerja, da nadzira projekt in maksimizira uporabo resursov pri njegovih odredbah. Osebje mora biti izkušeno v uporabi projektnega sistema, kar pogojuje projektnemu mana-gerju, da je v trenutku efikasen pri vključevanju v projekt. Izkušeno pa mora biti tudi za razvoj in uporabo modernih programov za optimizacije, stresne analize, dinamične simulacije, itd. Projektni manager ne nadomešča tradicionalnih faz projekta z novimi. temveč bolj predvideva potek faz, ki so bile prej izvršene drugače, z novimi metodami:
-	koordinacije in
-	upravljanja.
A/E pristop
Evropska inženiring firma temelji svoje delo na konceptualnem načrtovanju (preliminarni -inženiring), kjer se specificirajo glavni kriteriji za razvoj energetskih objektov in nabavo elementov in naprav. Pogosto postane to kar specifikacija dobavitelja, ki predvideva v fazi nabave prednosti določene proizvajalčeve tehnologije.
Upravljalec/lastnik nato konceptualne projekte pregleda in pripravi, nakar se energetski objekt razdeli na nekaj glavnih delov, za katere se nato razpiše tender. Inženiring firma tenderje pregleda in izdela priporočila za upravljalca/lastnika. Ko je tender podeljen, sta tako inženiring firma kot tujdi lastnik/upravlja-lec prepuščena v milost in nemilost ponudniku, ki lahko opremo izbira po kvaliteti, ne pa tudi po nizki ceni.
Primarne naprave so ponavadi zelo dobro izbrane, sekundarne in interface-i pa so manj vredni in povzročajo veliko težav v fazi priključitve in tudi kasnejše modifikacije. Konsistenca komponent ni zagotovljena, kar se kaže v povečanih skladiščih in stroških za nadomestne dele in reševanje vzdrževalnih problemov.
V Evropi je uspešen ponudnik večjih delov opreme odgovoren za:
-	projektiranje,
-	prodajo,
-	gradnjo in
-	priključitev,
inžiniring firma pa je dolžna priskrbeti konzalting za pomoč
lastniku/upravljalcu v smislu danih specifikacij ponudnika.
Primeijava PPM in A/E pristopov
Ameriški PPM temelji na ne-sovražnosti teama upravljalec/ lastnik, inženirjev in gradbenikov. Zmanjšati mora projektne časovne roke celega projekta in zato kontrolira tudi gradbeni ri-ziko. Posebno v državah, ki so podvržene visoki inflaciji ali če mora investitor plačevati visoke obresti za posojila, mora zelo zmanjševati stroške. Od tu izhaja tako imenovana hitrosle-dilna metoda, ki sloni na paralelnem in ne na sekvenčnem izvajanju:
-	projektiranja,
-	nabave in
-	gradbenih del.
Največji in najpomembnejši deli opreme se kupujejo že v fazi preliminarnega inženiringa, medtem ko se v Evropi šele med ponudbeno fazo šele takrat, ko je preliminarni inženiring že končan. Zato je potrebno izkušeno osebje in poznavanje najnovejših tehnologij.
Da se tak koncept lahko uporabi, mora PPM team tesno sodelovati z upravitelji in vzdrževalci novega objekta, razumeti njihovo delo, seznanjen mora biti z vsemi napravami in dobavljenimi sistemi od raznih proizvajalcev in že v zgodnjih fazah jih mora nabavljati in konstrukcijsko pregledovati.
Evropski A/E pristop je preveč odvisen od ocen kvalitete ali od navedenih cen iz pogodbe. Zelo težko je nadzirati natančnost podatkov, ker niso na voljo informacije o stroških iz predhodnih projektov.
Glavne razlike so vidne iz tabele 1
A/E
odgovornost na večnivojih sekvenčni način dela razdelitev na več firm lokalni proizvajalci izključeni pozno ocenjevanje inženiringa
PPM
odgovornost na vrhu hitro sledilna metoda zahtevajo se izkušene firme več lokalnih proizvajalcev zgodnje ocenjevanje inženiringa
TEHNOMONT
Že dobrega pol leta je Tehnomont prisoten v Slovinovi polnilnici Coca Cole v Žalcu. V tej polnilnici se je Slovi n odločil za obnovo stare in postavitev povsem nove polnilne linije. Tehno-mont je poleg tehničnega svetovanja prevzel še montažo in funkcionalno usposobitev polnilne linije.
Kako do coca cole?
»Kot že rečeno zaključujemo z deli na liniji za pripravo gazirane pijače, vsem nam dobro znane coca cole. Zato se morda najprej sprehodiva skozi sam tehnološki postopek. V prvi fazi v posebnih posodah pripravljajo sladkorno raztopino, ki jo nato sterilizirajo in filtrirajo, in zatem dodajo koncentrat. Nato raztopini v komorah za mešanje dodajo vodo in ogljikov dioksid,« nam je na kratko predstavil delovanje polnilnice vodja izvedbe inž. Trampuš.
Tehnomont je na tem objektu montiral vse razvode in opravil tehnično svetovanje, medtem ko
Tabela 1	VAV
IDCAD
IIK
Qr	100%	50%	notranja cona 100% 50%		zunanja cona 100% 50%	
poslovni prostori						
Vs	6.1m3/sek	3.1	1.5	0.9	1.5	0.9
v0	0.6m3/sek	0.2	0.2	0.2	0.2	0.2
IDCAD SISTEMI
IDCAD sistemi (integrated desiccant cold air distribution) so razviti z namenom, da zagotovijo potrebno energijo med:
-	kvaliteto zraka in
-	varčevanjem z energijo.
Vsebujejo naslednje bistvene
elemente:
-	izparilni hladilnik,
-	kemični sušilnik,
-	trikanalne večconske glave in
-	akumulator z ledom.
IDCAD sistem razpoznava potrebe po temperaturi dovodnega zraka ločeno za zunanje in ločeno za notranje cone in uporablja tri dovodne ventilatorje.
Sveži zunanji zrak dobavlja sistem le s kanalom hladnega zraka za zunanje cone in s kanalom hladnega zraka za notranje cone, s čimer:
-	ni več mešalnih izgub v grelni sezoni,
-	je občutno zmanjšana odvodna kanalska mreža
-	je omogočeno ločeno nad-
zorovanje kvalitete zraka za |Ai zunanjo in notranjo cono. M Sušenje in vlaženje zraka iz- c'j vaja IDCAD sistem brez dogre- Gi vanja z vodnimi toplotnimi pre- S® nosniki in zato je dovodni zrak praktično brez mikroorganizmov.
Ker 1DLAD sistem uporablja $ za hlajenje 5°C zrak, pomeni to v$ za običajne poslovne zgradbe ' proti VAV sistemom približno | ! 55 % manj dovedenenga zraka in L približno 45% manjšo energij- ž sko potrošnjo ventilatorjev. Za-. J radi kemičnega sušenja svežega ( zraka pa so prihranki v meha-nično proizvedeni hladilni energiji 25 % -ni (tabela).
Ker IDCAD sistem uporablja za hlajenje 5°C zrak, pomeni to običajne poslovne zgradbe proti VAV sistemom približno 55% | manj dovedenega zraka in približno 45% manjšo energijsko t potrošnjo ventilatorjev. Zaradi ■ kemičnega sušenja svežega zraka j pa so prihranki v mehanično | proizvedeni hladilni energiji II 25%-ni (tabela).
VAV
IDCAD
Qr	100%	50%	notranja cona 100% 50%		zunanja cona 100% 50%	
poslovni prostori						
Vs	6.1m3/sek	3.1	1.5	0.9	1.5	0.9
Vo	0.6m3/sek	0.6	0.2	0.2	0.2	0.2
VQ/osebo	32 m3/h	46	25	37 -	25	37
Cr	72 g/m3	149	107	85	107	85
trgovine						
Vs	3.2m3/sek	1.6	0.9	0.5	0.9	0.5
V0	0.7m3/sek	0.7	0.4	0.4	0.4	0.4
Vo/osebo	32 m3/h	37	25	37	25	37
cr	95 g/m3	149	118	116	118	116
konferenčni prostori						
V0	3.6m3/sek	1.8	1	0.5	1	0.5
V0	1.5m3/sek	1.5	0.7	0.5	0.7	0.5
Vo/osebo	27 m3/h	37	25	27	25	27
cr	119 g/m3	150	133	155	133	155
cela zgradba						
Vs	12.9m3/sek	6.8m3/sek (53%)				
V0	2.8m3/sek	2.6m3/sek (93%)				
Drago Goli J
Coca Cola
tla
Uje
drž
--
je posode izdelal Alchrom iz Ruš. Del opreme je nabavil sam vlagatelj, torej sozd Slovin. Prav tako je Slovin preskrbel projektno dokumentacijo. Skratka, kljub precejšnji vlogi Tehno-monta, posel ni bil sklenjen na »funkcionalni ključ.« Kljub vsemu pa je to posel, ki so mu namenili posebno pozornost, kajti dobro opravljeno delo jim bo služilo kot referenca in možnost sodelovanja na obnovi ostalih polnilnic, ki jih še načrtujejo v Slovinu. Ena od polnilnic je sicer že bila obnovljena. Poleg ostale opreme je Tehnomont sodeloval tudi z regulacijsko tehniko (ali avtomatizacijo), razen na pasterizaciji, kjer so montirali regulacijo zahodnonemškega proizvajalca GE A. Poleg montaže regulacije so le-to spustili tudi v pogon. Ob omenjenih delih na sami polnilni liniji je Tehnomont izdelal in montiral cip za pranje sistema in polnilne linije.
Strogo predpisani postopki
Čeprav zgleda vsa zadeva navidezno enostavno, pa le ni bila tako enostavna. Tehnologija za polnjenje coca cole je namreč predpisana. Koncern Coca cole tu ne dovoljuje najmanjših odstopanj in samo izvedbo del tudi ves čas izredno strogo nadzira. Tudi v Žalcu ni bilo drugače. Čeprav ima t.i. komisar Coca cole svoj sedež v Italiji, to ni bila nobena ovira, da se ne bi vsaj dvakrat mesečno oglasil v Žalcu in si natančno ogledal ves potek del in dal podrobnih navodil za nadaljevanje le-teh. Skratka, odstopanj ni bilo. Ob tem so nam v Tehnomontu zatrdili, da kljub tej, za naše razmere »izredni
Glasnik je tudi vaš časopis!
Sodelujte!
Telefon uredništva: (061) 321-043
sin
»ai
►at
Ka
strogosti« in zahtevnosti, poseb- lah nih problemov s kakovostjo opravljenih del niso imeli. Ob tej recimo ji »strogosti« se je pokazala tudi velika pripravljenost do l sodelovanja, saj so vse probleme ■'al sproti razreševali. V ponazoritev &U: o tehnološki zahtevnosti nam pove že to, da so morali vse notranje vare spolirati, čeprav so jih varili s vpihovanjem argona-Takšen način varjenja je že kakovosten in zagotavlja biološko neoporečnost tekočin. Nedvomno pa gre velika zasluga za izredno kakovostno opravljena dela v polnilnici v Žalcu, je poudaril naš sogovornik, monterski skupini, ki jo je vodil Ludvik j Muhič, prekaljen in izkušen j monter.	jv j


m
tis
Pa
ha«
nr
len
izr,
ko.
inženiring
Pomoč za Haloze
O posledicah neuija v Halozah ne pišemo kar tako. Temu zapisuje botrovala odločitev Inženiringa, da pomaga z gradbenim materialom ''vrednosti 150 milijonov dinarjev, obnovi stanovanjskega objekta :a Antona Krušiča iz Košič v Halozah. Omenjeno domačijo, ki so jo Prizadeti konec novembra spravljali pod streho, si je ogledala delega-z- rija IMP-ja na najvišji ravni z generalnim direktorjem Borisom e- Gazvodo na čelu. Razen direktorja so bili na obisku še namestnik 2' generalnega direktorja Janez Stanovnik, direktor Inženiringa Kuret ik Miha Šmuc.
Iz Ptuja, odkoder smo se od-ja Pravili v Košiče v osrčje Haloz, 0 Slno si lahko spotoma ogledali ,e v$e, kar je ljudi teh hribovskih 0 ^selkov doletelo letošnje po-n Ne. Če bi sodili po cesti, po j. kateri smo se vozili, bi odmahnili 1 roko in dejali, kaj bi, saj to ne a aiore biti res. Vendar nas je naš
t- •»-
•-
zemlje, ki je popila in še pije življenjski sok teh ljudi. Brez soka kot da tudi te zemlje ne bi bilo, take kot je, surove. Sok teh ljudi je preprosto nujen. Brez tega soka se preprosto ne da gnesti.
Pogledi ljudi so težki, na trenutek morda grobi, toda v tre-
Kontejner, ki služi kot zatočišče pred plazovi
k°dič opomnil, da so cesto, po kateri se vozimo, zgradila inženirska enota JLA in da prej ta P°t niti kolovozu ni bila pobobna. Sicer pa, kot je povedal, P° drsenju plazov niti tega ni ®*lo več.
v Bolj smo se prebijali v osrčje Baloz, bolj nam je postajalo lasno, kaj je doletelo te ljudi. Po 'r'bih so bile vse pogosteje °Pazne razpoke in odtrgani deli Eemlje, ki so uničevali po zasel-F'h V dolinicah in na vznožju gričev. Priznati moram, da te razpoke še danes po tolikem času _ k dajejo posebnega občutka lj larnosti. Zdi se mi, da se ta ežka zemlja nekako noče spri-" |azniti s svojo lapornato podlago n da bo še kar naprej silila v do-lr|o. Kot je težka zemlja kaže, ™a tudi ljudje ne popuščajo pred *Jl° in vztrajajo. Edino kar še “rži te ljudi v teh krajih je teža te
nutku ta teža in zamaknjenost zdrsne z njihovih obrazov, kot je zdrsnil plaz. Vendar ti pogledi niso pogledi obupa, so pogledi temnih oblakov, ki se zgrinjajo nad njihovimi glavami izza katerih pa se hkrati že prebijajo sončni žarki - pogledi zadovoljstva nad tem kar imajo, pa naj je narava še tako kruta do njih. Nekaj je gotovo, kljub vsemu hudemu kar so doživeli, bi vztrajali, pa četudi brez strehe nad glavo, pa če bi jim družba priskočila na pomoč, ali ne. To nam je izpričala tudi družina, ki smo jo obiskali. Ljudje so se pokazali najprej v svojem zunanjem obličju, ki pa ne odraža njihove nravi. Kot se mi je že zapisalo, so bili njihovi pogledi težki, skorajda odsotni, ko smo se dokopali do njih. Vendar po nekaj trenutkih so se odprli, nas prijazno sprejeli. Povprašali so po
tem in onem, o svojih težavah pa niso kaj dosti govorili. Skromno so le povedali, da so tepeni od narave, ki jim ne prizanaša. Vendar v tej tegobi ni bilo pesimizma. Povabili so nas v hišo, ki od daleč res ne zgleda prizadeta. Toda ko smo jo videli od blizu, smo se lahko prepričali, da je bilo zares hudo. Težka ilovnata zemlja jo je z ene strani zasula čez streho. Toda tokrat je vzdržala. Po strokovnih ocenah drugič ne bo več. Nevarnost hribovske zemlje, ki sili v dolino, pa še zmeraj visi nad njo. Zato ni preostalo drugega kot novogradnja. Mati so nam povedali, ko smo drezali v njih, da jim bog zares ne prizanaša. No še prej so nam postregli z bokalom domačega haloškega, za katerega menijo, da letos ni bogsigavedi, da je kisel pravijo. Kljub vsemu so bili vsi zadovoljni, in s kolačem domačega kruha še posebno. Opravičevali pa so se domači, da pač v tem trenutku drugega nimajo pri roki. Vljudnostno smo sicer zavrnili, da ne bi bilo treba, toda košček domačega kruha je klub vsemu vsem teknil. Povedali so nam, da jih je sedem v družini, onadva z očetom, mlada dva in troje nepreskrbljenih otrok. Vsi, da so doma, zato je toliko huje. »Veste že tretjič »povlemo« (gradijo), najprej smo bili na hribu, toda takrat nas je doletela »nevola« z vraničnim prisadom pri živini. Takrat smo morali vse požgati, ker je to edini način za uničenje te neprijetnosti. Leta 1977 smo dokončno na novo zgradili in se preselili pod hrib. In zdaj še plaz, ki nam še naprej grozi, zato moramo graditi na novo. Hvala za pomoč, če te ne bi bilo, bi pač morali ostati tu kjer smo, kljub strokovnim mnenjem. Vsi smo na zemlji, ta pa nam da le za pod zob in kolikor toliko spodobno življenje ob stalnem garanju, kaj več pa res ne moremo iztisniti iz nje.
Hudo bi bilo, takšno življenje v stalnem strahu, kdaj te bo sesulo, morda pokopalo ali celo odneslo. Ko bo hiša na red upamo, da bo vreme še zdržalo, in bomo lahko preselili še gospodarsko poslopje, ki je tik ob hiši,« sta nam pripovedovala mama in oče, ki se je ravno vrnil iz »občine« (krajevnega urada), kjer so imeli sestanek.
Tako smo se poslovili v dobri veri. da smo jim vsaj malo pomagali. Toda to malo pomoč so vzeli za veliko in bili iskreno hvaležni.
še pred zimo, so poleg minimal- so zbrali 52 odstotkov sredstev nih solidarnostnih sredstev žago- za dokončanje objektov prve pri-tovili ugodne kredite Kreditne oritete. Glede na inflacijo in kas-banke Maribor in Stanovanjske	nitve, pa sojih realno kljub reva-
skupnosti. Hkrati pa so začeli	lorizaciji dobili le 30 odstotkov.
Plazovi so bili neusmiljeni
mn
Haloze
Da vse skupaj ne izzveni preveč sentimentalno, navedimo še nekaj dejstev, ki nam jih je navedel Stanko Vanberger, predsednik komisije za odpravo škode na stanovanjskih in gospodarskih objektih pri ptujskem izvršnem svetu. Skupna škoda, nastala ob neurju tretjega in četrtega julija letos, znaša 833 milijard dinarjev ali 16 odstotkov družbenega bruto proizvoda v ptujski občini. Od tega je odpadlo na stanovanjske in gospodarske objekte 77 milijard škode neposredno po neurju. Od republike so prejeli le 7,3 odstotke sredstev. Skupaj pa je potrebno obnoviti 188 gospodarskih objektov, od tega je 18 stanovanjskih objektov in 6 gospodarskih poslopij v prvi prioriteti. To pomeni, da jih je nujno na novo zgraditi in preseliti na novo lokacijo.
Preostali pa so v t. i. drugi prioriteti, ki jih morajo sanirati v naslednji fazi. Vrednost novogradenj je 31 milijard dinarjev. Kot je razvidno iz podatkov se je solidarnostnih sredstev steklo bore malo. Da pa bi lahko zagotovili nemoteno sanacijo in poskušali sanirati najbolj ogrožene
z iskanjem sponzorjev med de- Po predvidevanjih upajo, da lovnimi organizacijami. Ravno bodo z enodnevnim zaslužkom s to idejo so imeli srečno roko, uspeli zbrati sredstva za dokon-kajti ravno s pomočjo delovnih Čanje prve in druge prioritete, organizacij-sponzorjev so dela le Toda glede na dosedanje iz-nekako normalno peljali. Kot že kušnje z dosedanjim dotokom rečeno, je eden teh sponzorjev sredstev iz solidarnosti, še naprej tudi Inženiring, ki je namenil iščejo delovne organizacije spon-
»Samo, da bo pod streho«
Antonu Krušiču 150. milijonov zorje, ki so pripravljene poma-dinarjev. Branko Vanberger, gati v kakršnikoli obliki. Morda nam je povedal, da Krušičevim pa se bo odločila še kakšna orga-gradijo dvojčka z minimalno sta- nizacija iz IMP-ja. novanjsko površino. Trenutno	J. VOTEK
Še ena peč za sežiganje odpadkov
, Pred dobrim letom je IMP uspešno zaključil dela na novem obratu Sinteze v račkem Pinusu. Že ob takratni predstavitvi smo nekaj vrstic ““menili ekologiji. Kot vemo je Pinus iz Rač eden večjih proizvajal-Cev zaščitnih sredstev za potrebe kmetijstva pri nas. Problem upo-/ Ne zaščitnih sredstev je bil izredno problematiziran letos poleti, u u?tastrofe na dravskem polju ne kaže na novo pogrevati, saj smo že . a*sko dovolj prebrali o njej.
t - "Tj ____o
:i
g. ^krb za okolje
i° Ko enega od večjih onesnaže-ie v“lcev so takrat omenjali tudi Pi-;v »us, koliko je resnice v tej trditvi m
začeli z intenzivnimi vlaganji v čistine naprave. Sama tovarna ima zgrajeno kemično čistilno napravo, ki po besedah vodje investicij inž. Adija Šuška ves čas
je težko povedati. To tudi ni h.s namen. Nekaj pa je gotovo. te'nus že dosedaj ni bil indiferen-, n do okolja. Ravno zaradi ,rcdne občutljivosti svoje proiz-°arije so že pred osmimi leti
od izgradnje obratuje (kar ni ravno značilnost ostalih čistilnih naprav v Sloveniji op. p.). Kemijsko prečiščeno vodo potem še čistijo v krajevni biološki čistilni napravi. Tudi pri gradnji te na-
prave je sodeloval Pinus. Vzporedno s čistilnimi napravami so postavili prvo peč za sežiganje odpadkov. V tej peči sežigajo mulj, ki se nabira pri kemičnem čiščenju tehnološke vode, ostanke proizvodnje in embalažo lastnih proizvodov. Inž. Adi Šu-šek pravi, da sicer formalno niso dolžni sežigali teh odpadkov, vendar to počenjajo od samega obratovanja peči naprej. K temu je pribil, da je sežig ostankov njihovih preparatov in embalaže brezplačen.
Nova peč
Sedanja peč za kurjenje odpadkov je postala že ozko grlo. Inž. Adi Šušek pravi, da peč polnijo saržno, sicer pa je njena zmogljivost okrog 350 kilogramov odpadkov na uro. Ravno zaradi polnjenja peč ne obratuje stalno, ampak v povprečju štiri dni na teden. Trije dnevi pa so potrebni za ohlajanje in čiščenje peči. Pepel sproti analizira Zavod za medicino in higieno v Mariboru. Na osnovi teh analiz potem pepel odlagajo na navadnih deponijah, ali v deponiji za posebne odpadke. In ravno tu se je peč pokazala kot dobra, saj pepel le izjemoma vsebuje strupene snovi in ga zato odlagajo na navadne deponije. Ob tej ostaja odprto vprašanje dimnih plinov, ki po besedah sogovornika tudi niso bili vprašljivi. Nekoliko drugače je sedaj, ko so začeli z obra-
tovanjem v novem obratu sinteze.
»Ker gre za že preizkušeno tehnologijo uničevanja odpadnih snovi, smo se odločili za razširitev zmogljivosti s podobno pečjo kot jo že imamo. V istem času kot mi, je kupila peč za sežiganje odpadnih snovi od istega proizvajalca tudi kranjska komunala, ki pa je žal ni uporabljala, zato smo se odločili za odkup te peči. Zmogljivost te peči je 580 kilogramov odpadkov na uro. Z postavitvijo te dodatne peči mislim, da bomo rešili problem uničevanja odpadnih snovi nekje za na-dalnjih deset let. Ko bodo vaši monterji postavili novo peč in obnovili dimnik na stari peči bomo začeli z zagonom in meritvami dimnih plinov. Na osnovi teh meritev se bomo odločili za instaliranje ustreznih pralcev dimnih plinov. Mislim, da bomo le-te investirali nekje v prvi polovici naslednjega leta,« zaključuje inž. Adi Šušek.
Montaža
Dela na postavitvi nove peči opravljajo monterji mariborske Montaže. Montaža je ta posel prevzela v celoti, z gradbenimi deli vred. Kot je povedal vodja montaže Milan Kirbiš, poleg postavitve peči izvajajo vsa instalacijska dela, pretežno so to strojna dela in prezračevanje v dimnikih. Oba dimnika bosta jeklena, notranjost pa bo oblo-
žena z šamotom. Za razliko od zaenkrat edini, ki ima tako do-starega dimnika, bo na obeh no-	bro ekološko zaščiteno svojo
vih moč priključiti naprave za	proizovdnjo. Po njegovih infor-
čiščenje dimnih plinov. Obe peči macijah se na to pripravlja tudi bosta v prihodnje med seboj Krka, ki naj bi rešila svoje ekolo-funkcionalno povezani. Po bese- ške probleme na podoben način, dah Milana Kirbiša pa je Pinus	J. Votek
Postavljanje nove peči
Klima montaža
Zahtevna dela v Leku
Klima montaža izvaja dela na klimatizaciji ljubljanskega in mengeškega Leka. Med ostalimi deli, ki jih je pridobila v Leku je tudi izgradnja mikrobiološkega laboratorija v obstoječem objektu ljubljanskega Leka na Verovškovi ulici. Klima montažini monterji so letos v omenjeni tovarni izvajali montažo prezračevalnih naprav za GLATT, adaptacijo kompresorskih postaj v mengeškem in ljubljanskem Leku, novo odvodno enoto za obrat Svečke, lokalne odvode od strojev v prostorih A in S v Mengšu, montažo prezračevalnih naprav za pralnice in sušilnice Ljubljana, izvedbo klimatizacije v tozdu Kemija v Mengšu, povezavo digistorijev in odvod od njih v obratu 21 v Mengšu.
Na gradbišču mikrobiološkega laboratorija je bilo povprečno pet Klima montažinih monterjev. Vodja gradbišča iz te delovne organizacije je Lojze Dolinar. vodilni monter pa Ivan Turk. Iz Promonta je vodja montaže Bojan Jazbinšek, vodilni monter pa tovariš Avbelj. Delo strojnih inštalacij je nadzoroval tovariš Rankovič iz Leka, grad-
Mikrobiološki laboratorij je projektiral tozd Projektivni biro, ki si je v končni fazi ogledal gradbišče in ugotovil še potrebne malenkostne dodelave na avtomatiki klimatske naprave.
Promont na Lekovem gradbišču montira cevne inštalacije, vodovodne, inštalacije kurjave, plina in deminiralizirane vode. SCT pa bo izvedel električne inštalacije.
Večidel opreme je nabavil investitor direktno pri proizvajalcih: klimatsko napravo in elektronske regulatorje pretoka pri Klimatu, ohišja absolutnih filtrov iz nerjavne pločevine, protipožarne lopute, dušilce v Tiu, avtomatika je od firme Štafa iz Švice, parni vlažilec od firme Condeir.
Tu ne gre za velik obseg del, ampak je delo tako glede izvedbe kot tudi funkcije zelo zahtevno, je povedal Klima monta-žin vodja montaže Lojze Dolinar. Velik poudarek je na klimatizaciji: konstantni tlak v prostorih, na čistosti vpihovalnega zraka (99,997 odstotka), temperaturi in vlagi.
Mikrobiološki laboratorij (enak primer so lani zgradili v novomeški Krki) se uporablja za ugotavljanje mikrodelcev v določenih snoveh. Lek je imel že doslej podoben laboratorij. Ker pa ne ustreza več današnjim zahtevam, so ga rekonstruirali.
Čeprav je to Lekovo gradbišče majhno, pa na njem ni manjkalo problemov. Z njimi so se mon-terji srečevali ob prostorski stiski v obstoječi™klima strojnici, ob nekaterih prebojih zaradi obstoječih nosilcev, ob premajhni vi-
šini medstropovja, v katerem so ostale še prejšnje inštalacije, ob dobavnih rokih nekatere opreme za nemoteno nadaljevanje del. Zaradi nepravočasno dobavljene opreme Klima montaža ni mogla zaključiti svojih del v oktobru, kot je bilo predvideno.
Ob zagonu se bodo verjetno pokazali še kakšni problemi, ki jih bo potrebno v čim krajšem času rešiti (dodatno napajanje elektronskih regulatorjev rešuje tozd Projektivini biro). Ni še narejen DOP test, ki ga bo izvedla Krka.
Kot je pripomnil Lekov vodja projekta za adaptacijo mikrobi-
Prezračevanje
ološkega laboratorija tovariš Gros, nastopa vsaka IMP-jeva organizacija združenega dela kot samostojna firma, kar pomeni, da je med njimi premalo koordinacije. IMP ni mogel pravočasno izdelati svoje opreme, ki sta jo montirala Klima montaža in Promont.
bena dela tovarišica Černetova, elektro inštalacije pa tovariš Korošec.
Vrednost IMP-jevih del, ki se približujejo koncu, je znašala ob podpisu pogodbe (za dela na mikrobiološkem laboratoriju) 700 milijonov dinarjev.
MARIJA PRIMC
ELEKTROMONTER
Tovarna močnih krmil
Ne vem sicer, čemu naj pripišem, da si naši montažerii ne želijo ravno preveč medijske obdelave manjših gradbišč. Ali je to posledica »zlatih časov« še ne tako daleč nazaj, ali česa drugega, se pač ne ve. Piscu teh vrstic se kljub vsemu zdi, da so tudi mala gradbišča pomembna. Predvsem zaradi specifike, na nek način pa so tudi referenčen odraz moči firme. Nemalokrat se je že zgodilo, da ravno na takih gradbiščih prihaja do izraza sposobnost in kakovost mon-terskih ekip.
Peleti - briketi
Tokrat smo se pomudili na gradbišču Perutninskega kombinata Pivka v Neverkah. Tu so monteiji Elektromonterja izvajali elektroenergetske inštelacije za novo linijo v Tovarni močnih krmil. Jure Flajnik, vodilni monter in dokaj zgovoren mož, mimogrede človek, ki je identificiran z IMP-jem, kar je bilo moč razbrati, ko sva kramljala o tem in onem (tudi o reorganizaciji), mi je podrobneje predstavil sam objekt in dela, ki jih opravljajo. Identitete z IMP-jem nisem omenil tja v tri dni. To je eden od pokazateljev pripadnosti firmi, ki da jo žal v teh časih kaj preveč ne dajemo v ospredje.
»V tovarni močnih krmil pripravljajo krmo za lastne potrebe. Res je sicer, da smo mi skorajda že hišna firma pri izvajanju elektroinštelacijskih del v Perutninskem kombinatu, tokrat izvajamd -elektro inštelacije jakega toka za dodatno proizvodno linijo peletov, kot jih imenujejo, v bistvu so to briketi. Po obsegu ne gre za nevem kako zahteven, bolje rečeno, velik objekt, če seveda gledava na njega po vgrajenih metrih kablov, je pa zato specifičen, pripoveduje Jure Flajnik. Po rokih bi moral biti objekt že zaključen, vendar italijanski dobavitelj opreme zamuja z dobavo opreme. Oprema naj bi bila dobavljanje nekje v začetku tega meseca.
»V tem trenutku na objektu delamo štirje monterji, kar je na trenuten obseg del in predviden
rok dobave opreme povsem dovolj. Res je, da objekt ni velik je pa visok 22,5 metra s štirimi etažami, kar nekoliko otežuje montažo. Tudi namestitev opreme je nekoliko nenavadna, saj je strojnica na vrhu, glavna razdelilna postaja in glavni stroj pa se nahajata nekje na polovici. Kot sem že povedal, je montaža ravno zaradi specifičnosti objekta, predvsem pa visokih etaž, precej otežena. O kakih odrih v tem primeru ni govora, pomagamo si z lestvami. Poleg italijanskega dobavitelja opreme je del opreme dobavil domžalski Mli-nostroj in je že montirana. Strojni del instelacij pa izvajajo monterji koperske montaže. Razen visokonapetostnih inštelacij, smo na obstoječi transformatorski postaji vgradili dodatno polje in inštelirali del nove kotlarne.
Vezava elektromotorja
Vsa dela potekajo v času normalnega obratovanja že obstoječe tehnologije mešalnice. Tako smo se morali prilagajati samemu tehnološkemu procesu, ko smo opravljali preklope. Pretežno smo ta dela opravili ob nedeljah.« opisuje svoje in »bivanje« njegove skupine na tej kraški primorski planoti Jurij Flajnik.
Buija
Sicer pa je Jurij Flajnik s svojo skupino skorajda nerazdružljiv. Skupaj so že dolga leta, mimogrede omeni, da so se kar osem let selili z objekta na objekt v Iskri. Razšli so se v letošnjem letu za dobrega pol leta in to predvsem zaradi »višje sile« - težave z zdravjem, pove. Pravim mu, da si ravno zaradi tega ne bi mogel želeti boljšega okolja in milejše klime. On pa mi odvrne, če to sklepam po današnjem dnevu (dnevu obiska na gradbišču). Ta dan je bil zares turoben jesenski dan z meglo in dežjem in presenetljivo topel. »Veste, ta dan je izredno varljiv, če si na podlagi njega ustvarjate vtise o vremenskih pogojih. Res je sicer to Primorska, toda skorajda ni dneva brez burje, ki je hudičevo mrzla, povrh vsega pa te prepiha do kosti. Toliko huje je ravno pri tem našem delu, kajti objekt je visok in odprt, tako da si stalno izpostavljen prepihu in mrazu. Z dodatnim gretjem si kaj veliko ne moremo pomagati. Ne glede na vse to pa bomo zdržali. Upamo vsaj, da bo do decembra dobavljena oprema, ki jo moramo še priklopiti in spraviti v zagon. Kljub vsemu pa je ravno zaradi burje dobro le to, da se vsak dan vozimo in je tako človek le vsak dan doma,« je končal najin pogovor Jure Flajnik.
J. VOTEK
AVTOMATIKA
C
--------—F
Dobro delo servisa
Servis na Trati obstaja že 20 let. Ob organizaciji tozdov se je razdelil na tri servise: servis Avtomatike, tozda Črpalke in Itaka. Začetek servisne dejavnosti, pravi vodja Avtomatikinega servisa Ivan Težak, je bil zelo težaven, zlasti težko je bilo pridobiti ustrezen kader, prostore in prevozna sredstva, ki so nujno potrebna za delo servisne dejavnosti. Sprva tudi ni bilo pravega posluha za to dejavnost. Z leti pa seje izkazalo, daje servis nujno potreben in koristen. Brez njega si danes ni mogoče zamišljati prodaje.
V Avtomatikinem servisu je 25 zaposlenih. S tem številom delavcev pokrivajo celotno območje Jugoslavije in delo regulacij v Sovjetski zvezi. Leta 1981 je servis pridobil prostore za svojo dejavnost v Zagrebu, lani v Beogradu, letos pa v Sarajevu. Vsi ti prostori so sodobno opremljeni, imajo tudi vse rezervne dele za servisiranje Avtomatiki ne opreme. Samo servisa v Skopju in v Titogradu gostujeta na IMP-jevih predstavništvih, dva serviserja pa delata od doma in to v Banjaluki in v Varaždinu.
Servis tozda Avtomatika tesno sodeluje z vojsko, za katero servisira vso IMP-jevo opremo, kajti Vojna pošta Beograd zahteva, da v IMP-ju kontaktira samo s pooblaščenim delavcem IMP-ja, preko katerega gredo vsa naročila, reklamacije in dogovori. V IMP-ju pa se zaenkrat še niso uspeli dogovoriti o nosilcu te odgovorne naloge.
To bodo morali vsekakor čim-prej rešiti, če nočejo, da bi jih prehiteli drugi. Ivan Težak meni, da je to, da servis popravlja oziroma servisira vso IMP-jevo opremo in jo po dogovoru zamenjuje z delom servisa Avto-
matike in je pripravljena tudi v prihodnje sodelovati z njim.
Serviseiji se trudijo, da kolikor le morejo vso opremo sami servisirajo, za tisto, kar pa sami ne zmorejo, pa stranko napotijo na servis s tistega področja, v ka-
Delo v servisu
terega spada oprema, ki jo je potrebno servisirati. Servis, ki s svojimi uslugami ustvari 10 odstotkov realizacije tozda Avtomatika, opravlja poleg servisiranja tudi prodajo vse Avtomati-kine opreme.
Na delo servisa ni pripomb, je povedal Ivan Težak. K dobremu
delu pripomore mobilnost ser-A, viša, ki je opremljen z vseflj ustreznim orodjem, z rezervnimi deli in s štirinajstimi avtomobili- 'i
Servis Avtomatike zelo dobro " sodeluje s servisi tozda Črpalke in Itaka in jim olajša delo naj terenu, kar prispeva tudi k zado- r„ voljstvu strank, ki na ta način b‘ hitreje rešijo probleme, ki nasta- g nejo v toplotni postaji oziroma 0| v toplarni. Vsak serviser se za- ^ veda, da je njegova dolžnost, da 1 po možnosti reši vsak problem ^ tudi na ta način, da obvesti $
ustrezen servis, ki dokončno odpravi napako.
V prihodnje namerava servis Avtomatike razširiti svojo dejaV; nost v dogovorih s strankami o rednem letnem servisiranju in prodaji Avtomatikinih izdelkov, predvsem pa obnoviti staro regulacijo avtomatike z novo.
MARIJA PRIMC
KLIMA
Laboratorij in Grafika v Cinkarni
Celjska Cinkarna je po svoji velikosti in zahtevnosti proizvodnje nedvomno ena od tistih organizacij, ki skorajda ne pozna predaha v naložbeni dejavnosti. Monteiji Klime so v času našega obiska že zaključili z montažnimi deli na enem od izredno zahtevnih objektov in sicer razvojnem laboratoriju za proizvodnjo titanovega vinila. Nekje na sredi so bili zdeli na večnamenskem objektu (gasilci in vse ostalo, kar sodi zraven) ter obratu družbene prehrane, komaj začeli pa so z deli na tehnološko prav tako zahtevnem objektu Grafike 3.
regulacijo. V tej hali bodo izdelovali ofset plošče. Da bi zagotovili visoke zahteve tehnološkega procesa, bodo vgradili distributivne filtre, ki so izdelani v Tiu, za zagotavljanje brezprašnosti pa >0 predvideni kvadratni difuzorji
7 vpraipnimi filtri
iz
P
ft
Vi
b
V:
Vi
ti
n
n
E
Laboratorij
»Znano je, da je kemična industrija izredno občutljiva na spremembe v zunanjem okolju. Še posebej ta občutljivost prihaja do izraza na najbolj vitalnih objektih. V našem primeru je to razvojno raziskovalni laboratorij v celjski Cinkarni, v katerem smo pred kratkim zaključili vsa strojna in klima inštalacijska dela. Laboratorij je zgrajen na novo, vendar je funkcionalno povezan s posebnim hodnikom s proizvodnjo titanovega vinila. Kot sem že povedal, je bila izvedba vseh inštalacijskih del izredno zahtevna. Kot zanimivost bi morda začela pri vodi, kajti vodovod pogosto pojmujemo zelo enostavno. Toda na tem objektu smo se srečali z izredno visokimi tehnološkimi zahtevami, glede pritiska, tesne-nja itd. Dovoljena odstopanja so namreč minimalna. Zahtevna je bila tudi izvedba klimatizacije, saj sama namembnost objekta zahteva ustrezno temperaturo in vlago zraka. Resda pri klimi nismo vgrajevali kakega posebnega sistema, saj gre v glavnem za klasično klimatizacijo. Montirali smo dve klima omari, izdelani v LTH. Za zagotavljanje vseh prej navedenih zahtev pa je pomembna regulacija,« nam je povedal o samih delih v laboratoriju vodja operative Viktor Žgajner. Dodal je, da so kljub težavam z nabavo ustreznih materialov in opreme uspeli objekt »spraviti pod streho« v predvide-
nem roku, čeprav je bil tudi ta izredno kratek.
Kuhinja
V kuhinji, ki je ravno sedaj v zaključni fazi, monteiji klime montirajo vse strojne instalacije in klimatizacijo. Po svoje je objekt povsem klasičen, čeprav je jasno, da vsi objekti, ki so kakorkoli povezani s prehrano, zahtevajo določeno kakovost.
Grafika 3
O grafiki nam je več povedal Franc Hudej, operativni vodja izvedbe. Proizvodnjo grafike v Cinkarni načrtujejo v obstoječem skladiščnem objektu, ki ga bodo temeljito obnovili. V teh prostorih je bil dosedaj kalofer-ski način ogrevanja. Glede na to, da je proizvodnja grafike izredno zahtevna, bodo monterji Klime opravili temeljito rekonstrukcijo tovrstnega ogrevanja. Poleg tega bodo zgradili novo toplotno pod-postajo in klimatizacijo proizvodnih prostorov.
Kot je povedal naš sogovornik, so postavljene izredno visoke zahteve pri klimatizaciji. Minimalna toleranca temperature v prostorih je ena stopinja nad oziroma pod predvideno temperaturo. Prav tako je z vlago zraka, ki dopušča le dvoodstotno odstopanje relativne vlage zraka, hkrati je nujna popolna brezprašnost prostora. Zato so vse naprave v t. i. S izvedbi. Prav tako se je vlagatelj odločil za uvoženo avtomatsko
*z!!!**m
Klimaiji
INTERNA BANKA
Do tu je prav! *
Že drugo leto dobivamo IMF' J jevi delavci osebne dohodke na J, Interno banko IMP, tako da ve* 8j čina delavcev dobi prek te banke ^ ves ali skoraj ves osebni dobo- S( dek. Obresti so ugodne. In do til p. je vse prav.	^
Sprašujem pa se, kako je mo- bj goče, da medtem ko čakaš na vpis osebnega dohodka (in obe-nem na dvig) v hranilno knjižico s{ po skoraj dve uri, ker je vrsta j,, precej dolga, drugi dobijo izpla- ^ čan osebni dohodek, ne da bi ^ čakali v vrsti. Obenem pa se do- m gaja tudi to, da nekateri delavci n dvigajo osebne dohodke tudi za vj druge delavce, ne da bi imeli za g to pismena pooblastila. Nekateri ^ resda čakajo v vrsti vendar s šti- jc rimi, petimi, ali pa tudi z več hranilnimi knjižicami drugih de- ~~ lavcev. V drugih bankah ti brez >. pooblastila ne izplačajo niti di- J. naija, kar je prav in pošteno. To o čemer pišem, se dogaja v blagajni Interne banke v Vojkovi.
RUDI WANDT * v
za
d<
b,
ti'
Pl
d.
Dl
z
bi
iz
E
ni
Dl
It
k
d,
bi
ve
d<
ki
ol
vt
Zahvala
Ob očetovi smrti se zahvaljujem sodelavcem iz Delovne skupnosti SOZD IMP za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi poti k počitku v prezgodnji grob.
IRMA VRHOVEC
V članku Gradbišče v Sarajevu (objavljen na 6. strani novembrske številke IMP Glasnika) je v prvem stolpcu
v stavku »IMP-jev Projektivni biro je projektiral 70 odstotkov projektov, ki so jih imeli ob podpisu pogodbe« za imenom Projektivni biro izostala Klima montaže.
Uredništvo IMP Glasnika
PRAZNIČNO BRANJE
Puščavski dragulj
ef' j Nadaljevanje
sin
iffli Misel, da je Petra predstavili- lijtla izolirano kulturo in prestolno n'co- ie zgrešena, kakor je zgre-fena misel, da se v mesto pride na Sitmo skozi ozko in globoko sote-1o.|sk° Siq. Tu je v času največjega čin razcveta živelo 20000 ljudi, ki so ta. °ili izvrstni obrtniki in trgovci. C>o najmanjših podrobnosti so obvladovali terasni način poljedelstva. ki jim je z zapletenim načinom namakanja omogočil, da so preživeli dolge sušne dni. Skozi to trgovsko središče je potovala tako iskana roba. kot je
ko so za seboj skrivali grobove mogočnikov, prostorne cerkve in svetišča vklesane v rdeče stene. Čas je izgubil svoj pomen, ko sem se vzpenjal na vrhove gore po tisočletnih tlakovanih stopničastih poteh, skozi cvetoče grme oleandrov, ki so skrivnostno dolino zavijali v prijeten duh, da bi si ogledal svetišče, cisterno za vodo vklesano v kamen ... Družbo so mi delali starejši turisti, ki so v dolino prišli iz bljižnjega dragega hotela, malce ihtavo trgat enega zadnjih cvetov jeseni svojega življenja, bodisi na konjskem, kameljem ali oslovem
mj kitajska svila, predmeti iz oddajo 'jene Indije... Ta tesna povezali, nost s svetom se kaže tudi v arhi-,u. tokturi, ki je palačam vklesanim ’ v stene nadela duh Babilona, {C Egipta, Grčije, Rima...
__v To svetišče narave in človeškega uma, je tukaj v kraljestvu bleščečega sonca in blagodejnih škrlatnih senc kazalo na strast 'Zgubljenega ljudstva strast po Popolni lepoti, skladnosti, perfektnosti, ki je dana samo bogo-vom. Skozi ta svet, ki ga je breme let oplemenitilo z zgodovinsko platino, sem se klatil oto-e" vorjen z nekaj litri vode in drob-°” Anicami kruha. Strmeč in na Sa n>oč začuden sem hodil mimo u" m°gočnih razgibanih portalov.
hrbtu. Turistična sezona je bila v zatonu in mesto tako veliko, da sem kljub temu v miru užival ta plemeniti, enkratni dragulj človeške zgodovine. Le tu pa tam je dolina zaživela, ko je razigran beduin pustil krila svojemu konju in se s prešernim krikom predal hitrosti. Ta posvečeni kraj sem zapuščal v večernem soncu pijan od lepote in hkrati žalosten, da moram že oditi.
V tej majhni deželi, kjer je razdalja od Aqabe do Petre le 127 km in od Petre do Ammana 277 km, je bil moj naslednji cilj Jerash, majhno mestece 96 km severno od Ammana, že povsem blizu sirske meje. V to mesto sem se, preko Ammana, pripeljal z majhnim avtobusom po puščavski avtocesti. V Jordaniji poteka avto-
P.a '
ql elektromonter
Lesonit
Vodja montaže na gradbišču v ilirsko bistriškem Lesonitu, »grča« Pavel Kuclar, je bil pripravljen na vse kaj drugega, kot na pogovor o delih na gradbišču. »Uh kaj bi o tej malenkosti«, je dejal in žeje bil v preteklosti, ko se je Lesonit na novo postavljal. Pa spet pri politiki in že pri mentorstvu v davnih časih. Če uporabim žargon današnjega časa, »prekaljen borec«, ki že ve kako se stvarem streže. No, da ne boste mislili, da ga je navdajala kaka jeza, ali da je bentil po dolgem in počez. Ne to sploh ne, k stvari je pristopil bolj hudomušno, bolje rečeno humorno. Na trenutke malce zajedljivo vendar prijazno in zgovorno. Brez dvoma je to človek, s katerim se bova še pogovarjala. Preidimo k stvari.
Furnirnica
Monterji Elektromonterja so v novi furnirnici v Lesonitu montirali novo 20 kilo Voltno transformatorsko postajo. V sami hali so instalirali visokonapetostni razvod za potrebe tehnološkega procesa. Razvode so potegnili do strojev. Medtem, ko je priklope in zagon opravil dobavitelj tehnologije, kije iz Italije. Poleg omenjenega razvoda so instalirali še razsvetljavo. Pri že prej omenjeni transformatorski postaji so vgradili še nizkonapetostno kompenzacijo in nizkonapetostni razvod. Na nek način delo samo po sebi ni bili zapleteno, mi je omenil Pavel Kuclar. saj so bili dolžni pripeljati dovode do strojev in zagotoviti zahtevane pogoje. »Res je sicer, da smo po hali potegnili izredno veliko količino kablov, ki pa so bili na srečo aluminijasti, kar nam je poenostavilo delo. Če bi pa bili bakreni, pa bi pri teh visokonapetostnih kablih »jebali ježa,« je
“ten
Plač ni plače so!
V Tenu energetika se zdaj že drugič v drugi polovici letošnjega leta zatika pri izplačilu osebnega dohodka. Danes 4. decembra bi morali dobiti plačilne kuverte, pravzaprav bi jih morali dobiti že 1. decembra, a je bil to dela prost dan za večino IMP-jevcev. Danes v ponedeljek 4. decembra pa se še vedno ne ve, kateri dan bomo dobili Plačilne kuverte - morda konec tedna. Ostali ozdi na Vojkovi so jih dobili že pred 29. novembrom - v nekaterih od njih z datumom 28. "ovembra, v drugih pa z datumom 4. december. Enako seje dogajalo z osebnim dohodkom za oktober. Takrat je bilo izplačilo 2. novembra. Zaradi praznika 1. novembra pa so nekateri ozdi (Klimat) dobili jzplačilo za oktober že 29. oktobra. V delovni organizaciji Ten Energetika pa so na nalogu za izplačilo osebnega dohodka v računalniku napisan datum 2. 11. prečrtali s kemičnim svinčnikom in z njim napisali datum 6. 11. 1989. Pri tem je omembe vredno še to, da jnterna banka v Vojkovi posluje do 12. ure, plačilno kuverto pa dobiš *Me po 12.30 ali pozneje in tisti dan ne moreš dvigniti osebnega dohodka, če tega dobivaš prek Interne banke.
Res, da so obresti v Interni banki vabljive in precej ugodne,
Vendar obstaja občutek, da smo jfelavci v Tenu Energetika prikrajšani za precejšen znesek, saj °bresti veljajo šele od dneva vPisa oziroma datuma na na-
logu. Ker pa so obresti precej visoke, kljub nizkim osebnim dohodkom štirje dnevi veliko pomenijo, saj se enako dogaja tudi pri poračunu 15. v mesecu, ko v Tenu Energetika dobivamo izplačilo z dva do tridnevno za-
busni promet malce na svoj način, vendar je odlično urejen. Glavno breme turističnega transporta nosijo veliki klimatsko urejeni avtobusi, ki vozijo točno ob določenem času in katerega sedež je potrebno vnaprej rezervirati. Domač promet pa je odlično rešen z malimi avtobusi, ter velikimi šestsedežnimi osebnimi avtomobili, ki vozijo ob približnih časih, ker vedno čakajo, da se napolnijo do zadnjega sedeža, vendar praviloma vozijo skozi ves dan in so znatno cenejši od hitrih avtobusov. Na podoben način je promet urejen tudi v Ammanu, verjetno edinem mestu v Jordaniji, ki ima mestni promet. Mestnim avtobusom dajejo podporo mali avtobusi v obliki osebnih avtomobilov. Seveda pa so tu tudi dragi taksiji. Edina železniška proga služi za tovorni promet in sicer predvsem za prevoz sivega zlata - fosfatov iz puščavskih rudnikov do pristanišča.
Da je mesto izgubilo ogromno svojega antičnega turističnega ugleda, sem ugotovil čez nekaj ur, ko sem večkrat prekolovratil malo mestece, nič večje od grško-rimskega mesta, ki se je stiskalo ob njem. Nisem in nisem uspel najti hotela. Ko so mi tudi nezaupljivi policaji na policijski postaji, ki so mi na vsak način, sodeč po moji zunanjosti, skušali dopovedati, da nisem turist ampak sumljiva oseba povedali, da hotela v mestu ni, sem z iskanjem le-tega prenehal. Antično mesto Jerash, ki je najbolje ohranjeno rimsko mesto na Bližnjem Vzhodu, ima podobno zgodbo kot druga izginula mesta. Sledovi kažejo, da so bile tukaj naselbine že v neolitiku, ter nato kasneje v bronasti in železni dobi. 200 let pred Kristusom so se tu naselili Grki in naselbina je počasi preraščala v pomembno mesto, ki je doseglo svoj vrhunec v prvih stoletjih našega tisočletja. To je bilo pomembno trgovsko in turistično mesto, najprej grško in nato rimsko. Za mestnim obzidjem se je nahajal forum ceste obdane s kolonadami stebrov in javnimi zgradbami. Tu so bili tudi trije teatri, hipodrom, bazen in številni templji. V drugem st., ko je bilo mesto temeljito prenovljeno, je bil tu zgrajen Artimisev tempelj, triumf tedanjega antičnega gradbeništva. Ko je Rim sprejel krščanstvo, so bile tudi tu zgrajene številne cerkve. Sledila so leta počasne stagnacije zaradi sprememb v sistemu trgovanja in nato v 1. st. vdor Perzijcev in kasneje Arabcev. Klicaj na koncu tega drsenja navzdol je bil potres leta 726, ki je dodobra opustošil mesto, ter celoten sistem namakalnih naprav. Puščava je to zapuščeno prebivališče člo-
pristavil Pavel Kuclar in nadaljeval: »Jasno pa smo se ob tem zopet srečali s podobnimi problemi kot se to dogaja stalno na objektih, ki jih dograjujejo ali povezujejo z obstoječo tehnologijo. Vsi kabelski dovodi se na nek način spajajo z že obstoječimi, tako da smo se v času montaže in povezav morali prilagajati zahtevam proizvodnje in smo podobna dela opravili v glavnem ob nedeljah.«
Montaža
Poleg elektrikarjev so bili na gradbišču tudi monterji koper-ske montaže. Klimarji so sicer imeli sorazmerno malo posla, smo izvedeli, saj so montirali le dva odsesovalna kabala od glavnega sušilnega stroja furnirja. Bistveno več posla pa je bilo s strojnim delom instalacije, saj so montirali razvode toplega zraka in celotno ogrevanje.
jv
mudo. Lahko je potem izračunati, za koliko je potem prikrajšan delavec z 10 do 12 milijoni dinarjev osebnega dohodka na mesec. Vsak kolikor toliko dober matematik bo znal to zraču-nati.
Vse to dš tudi misliti, da si je skupina ali krog ljudi ustvaril ali pa si ustvarja dobiček na račun delavcev!? In v čigavem interesu?
Res je, da je v Tenu Energetika malo dela, vendar ne po krivdi delavca ali delavcev. Se bo kdo našel - kdo od odgovornih - in nalil čistega vina ter povedal pošteno besedo. Od obljubljenega dela ga je bilo le nekaj za Rusijo in zdaj za Italijo; pravijo pa in kot se sliši, je denar že porabljen!? Namesto, da bi pridobili delo in s tem boljši ali vsaj reden dohodek, pa se je nabavilo le nekaj omar, in če sem malo zloben, tudi cvetlična korita. Nabavljena so bila res, o tem obstaja dokument. Mar stare omare in stara cvetlična korita nenadoma niso več dobra?
Rudi VVandt
veka prevzela nazaj tako, da so, ko je mesto ponovno leta 1806 odkril nemški popotnik Seetzen, iz puščavskega peska molili le vrhovi stebrov.
Preostanek dneva sem porabil tako, da sem opazoval mestece, trgovine in ljudi. Da to niso Evropejci, je bilo videti le po neznatnem odtenku temnejše kože, sem ter tja po značilnem jordanskem pokrivalu - posebni ruti in še redkeje po dolgi slovesni tuniki do tal. Še nikoli doslej nisem popil toliko čaja kot tega poznega popoldneva. Povabiti tujca na čaj, pokramljati z njim besedo, dve o vtisih, deželi, je za te ljudi nekaj najobičajnejšega na svetu. Deležen pa sem bil tudi malo manj prijetnega srečanja z neznancem v parku na robu mesta. Deležen sem bil nepričakovane klofute in nato obrazložitve, da sem zapeljeval tri male deklice stare tri do pet let, ki sem jih prej v parku prijazno ogovoril. To sem izvedel od dveh drugih Arabcev, ki jih je neznanec, v mojem varnostnem prijemu.
srečujeta, sodelujeta, včasih pa tudi nasprotujeta dva dela istega arabskega naroda. Beduini, do pred kratkim še pustinjski nomadi, zaprti in plahe narave, ter Palestinci, pregnanci brez pravega doma in zato nemirni. Beduini se šele zadnjih nekaj desetletij, po stoletnem potepanju in življenju v puščavi, nekako navajajo na stalna prebivališča, Palestinci pa se nikakor ne morejo in nočejo pomiriti z dejstvom, da v njihovi domovini vladajo Židje. To pa je nadvse primerna zmes, ki rada vzplamti, kot se je zgodilo nekaj tednov pred mojim prihodom, ko je deželi zaradi neznatne podražitve, ki pri nas ne bi bila niti za temo ženskega klepeta, grozilo popolno omrtvičenje, popoln kaos.
Noč sem prebil na prostem, v okrilju starega mesta, ki je njega dni premoglo številne taverne namenjene antičnemu trgovcu in turistu. Na ta način sem ubil dve muhi na en mah. Umaknil sem se pred bojevni-
ljev, ki se ga da najti tudi v Siriji, Turčiji, Italiji... Manjka pa mu tiste samosvojosti, enkratnosti, ki je Petro povzdignila v višjo kategorijo.
Moj teden v Jordaniji se je počasi iztekel. Na avtobus za Amman me je pospremil Rijad, bivši študent na zagrebški univerzi, ki mi je še zadnje sekunde pred odhodom dajal navodila, kako naj pozdravim njegovo ljubezen v Zagrebu, ki jo ni mogel preboleti. Teh ljubezenskih izpovedi Arabcev sem se že kar navadil. V deželi, kjer je ljubezen prepovedana tema, je bil pogovor s tujcem pravi balzam za dušo in srce nesrečnih zaljubljencev.
Amman, sodobno in veliko mesto s širokimi ulicami, trgi, neštetimi trgovinami, ter brezštevilnimi mercedesi, v središču katerega ogromen teater spominja na to, da je bila to nekoč rimska Philadelphija, sem zapuščal sedeč v »avtobusu« - osebnem avtomobilu. Vožnja proti morju, proti meji me je v vročem

K&jvSSii
kriče pozival k sveti vojni. Na mojo srečo sta bila to pametna človeka, s katerima sem se lahko sporazumel in sta pomagala k mojemu umiku s tem, da sta sonarodnjaka odpeljala, pravzaprav odvlekla proč. Kljub temu je bilo sporočilo njegove kretnje tako jasno, da sem se še nekaj dni zatem prebujal prepoten z občutkom hladnega rezila na vratu. Odtlej sem bil še bolj previden ob opazovanju zagrnjenih žensk in pri komuniciranju z otroki, kajti zadeva bi se zame lahko, v kaki osamljeni beduinski vasici, končala popolnoma drugače. Sicer pa se na teh zgodovinskih tleh
Opilki
Sociala
Naš socializem se vse bolj razvija v tisto smer, da mu bomo morali zagotoviti socialno podporo.
Joj, kruh!
Vse številnejši s(m)o tisti, ki več denaija znosijo v pekarno kakor pa v banko.
Razvoj
Naš razvoj je bil (pre)dolgo časa tako bliskovit, da se nam od njegovih dosežkov še zdaj bliska v glavi.
Prepozno
Tudi če praviloma na koncu največkrat zmagujeta resnica in pravica, je za pre-nekaterega po krivem obdolženega po navadi to že - prepozno.
Položaji
Ni res, da politiki svojih položajev ne bi hoteli prepustiti mlajšim: sinovom in vnukom.
Le da se mnogi trudijo, da bi »tradicija« ostala »V: žlahti«...
Država
Po Nietscheju je država najhladnejša od vseh pošasti.
Morda res, toda s svojimi ukrepi zna ljudi mnogokrat tudi najbolj pogreti.
Ostra logika
Lačne nezadovoljneže je vsekakor laže postreliti kakor pa nahraniti.
Samokritika
Samokritika po JUS: Res sem ga sral, toda drugi so ga še bolj.
kom muslimanske revolucije, ki sem ga srečal pred nekaj urami, naslednjega jutra pa mi, kot prebivalcu mesta, ni bilo potrebno kupiti vstopnice, tako kot ostalim prišlekom. Imel pa sem tudi redko priložnost uživati v prebujanju mrtvega mesta v veličastnem jutranjem soncu. Mesto, ki ga oblasti s pomočjo francoskih arheologov skrbno obnavljajo, je s forumom, glavno cesto Cadro Maximus in ostalimi zgradbami sicer veličastno, vendar name ni naredilo takega vtisa kot Petra dva dni poprej. Mesto je sicer dragulj, vendar samo eden izmed podobnih dragu-
PROMONT
soncu skozi razgibano puščavo uspavala. Moji vtisi o pokrajini in ljudeh so se počasi usedali. Nostalgično sem zrl v sivo rjavo pustoto, ki pa skoraj po čudežu skriva take naravne znamenitosti kot je Mrtvo morje, puščavske doline, ki sta jih klesala sonce in veter, dragulje kot so osamljeni arabski gradovi, .rimska mesta, Petra... V polsnu me je prešinilo, da je ta, na videz mrtva sivina, kateri so se ljudje skozi tisočletja prilagajali, jo krotili in v boju z njo tudi boleče izgubljali, živa narava prepolna človeških zgodb in usod.
Janez Jaklič
».mtymq rfn	_________
Ekonomajzer
1;
"	j

Promont je v teh dneh v kotlovnici Ilirsko bistriškega Lesonita montiral t.i. ekonomajzer, ki je plod njihovega razvoja. Naprava je namenjena za izkoriščanje toplote odpadnih dimov in kondenzatov. Več o napravi bomo zapisali v naslednji številki, ko bodo opravljene vse meritve.
Ali veste...
.... da je mogoče onesnaženo vodo očistiti tudi brez kemikalij? Ameriški znanstvenik John H. Todd iz mesta Providence v ZDA je iznašel laboratorij, ki dnevno očisti 740001 vode. Toddov laboratorij je topla greda z velikimi plastičnimi posodami, v katerih je okoli dvesto vrst vodnih rastlin, nekaj deset vrst rib in nešteto mikroorganizmov. Umazana voda potuje skozi posode, tako da bakterije in alge postopno razgradijo umazanijo v sestavine, ki jo lahko prebavijo ribe in vodne rastline. Ko pride voda do zadnje posode je čista. Sistem dobiva energijo od sonca. John H. Todd je prepričan, da voda, ki jo čistijo s klorovimi in aluminijevimi solmi, ni samo nepitna, pač pa tudi zastruplja zemljo. To potrjujejo tudi podatki, da je v predelih, kjer je voda slabše kakovosti več rakastih obolenj kot drugje. Sistem ima samo eno pomanjkljivost in to je, da je treba rastline pogosto menjati, zaradi toksičnih snovi, ki se v njih nabirajo.
... kolikšen je najvišji izkoristek sončnih celic? V Bo-eningovem tehnološkem centru v Seatlu so do sedaj naredili najvišji izkoristek sončnih celic, ki znaša 37 odstotkov ob stokratno koncentriranih sončnih žarkih. Svetovni rekord so dosegli s »tandemskimi celicami«, kjer se različni valovni dolžini, vsaka v svoji plasti (gre za galijev arzenid in galijev antimonid) spreminjata v električni tok.
..., da obstajajo bakterije, ki žro eksploziv?! Biokemiki
v Novi Mehiki bakterije v prsti hranijo z nitroglicerinom in trinitrotoluenom (TNT). Tako se skušajo na nov način znebiti eksplozivnih odpadkov. Patricia Unkefer iz državnega laboratorija v Los Angelesu trdi, da je čiščenje odpadnih snovi z bakterijami cenejše od drugih postopkov. Znanstvenica, ki raziskuje razgrajevanje eksplozivnih kemikalij z bakterijami, je izračunala, da bi za vsak dolar, ki ga izdajo za čiščenje s tem postopkom, porabili deset do sto dolarjev, če bi isto količino eksploziva odstranili, sežgali ali zakopali. Znanstvenica Unkefer je eno leto obiskovala tovarniška smetišča in odlagališča v ZDA in jemala vzorce prsti, onesnažene z eksplozivi. Potem je v laboratoriju gojila posamezne kulture teh bakterij in ugotavljala, katere kemikalije razgrajujejo posamezne bakterije in kako na njih vpliva vreme.
... za novost, ki jo na področju fotografske elektronike pripravlja znana firma CANON? Do konca leta bodo dali na trg nov fotografski aparat, ki bo posnete prizore shranil na novem sodobnem nosilcu, imenovanem magnetna disketa in ne več na običajnem filmu kot do sedaj. Na vsakem magnetnem nosilcu bo spravljenih 50 fotografij, ki jih bo mogoče pogledati na televizijskem sprejemniku takoj, ko bodo posnete in sicer z enostavno povezavo med fotoaparatom in televizorjem. Kdor pa še vedno prisega na klasiko, pa bo lahko posnetke s pomočjo tiskalnika prenesel tudi na papir.
B. F.
S -
illlllsifSiJlPSffilSI
NAGRADNA
X,
m;

-s,-..

KRIŽANKA
A

1

I - -
-

Levstikova pot od Litije do Čateža
Udeležili smo se tretjega spominskega pohoda, ki ga organizira center interesnih dejavnosti Litija. To je spominska pot Frana Levstika. Popotovanje od Litije do Čateža.
Bila je sobota 11. novembra, na Martinovo. V jutranjih urah se nas je 11 planincev PD IMP zbralo na železniški postaji, kjer pa je bilo veliko tudi drugih planincev in skoraj vsi so imeli isti cilj - v Litijo. To jutro je bilo torej na postaji precej živahno, tudi zaradi rdeče belih navijačev. Zato tudi ni čudno, da se je del naših planincev vsedel na napačni vlak. Na ekspresnega, ki ne ustavi v Litiji. Toda na posredovanje so le dobili postanek na željeni postaji. Tako smo se vsi skupaj le dobili v Litiji na prijavni točki, kjer smo dobili kartončke in seveda plačali startnino. Hladno, megleno jutro nas je kar takoj pognalo na pot, da se čimprej ogrejemo. Že v Šmartnem je aktiv kmečkih žena iz Litijske kmečke zadruge poskrbel za najbolj lačne in žejne. Pot se potem vedno po malo vzpenja, malo po cesti malo po gozdu in tako pridemo do stare sušilnice sadja pod Li-bergo. Tu s| okrepčamo s krhlji, posušenimi prav za ta pohod. Ža drugo leto jih obljubljajo še več, saj jih je letos bilo to le za pokušino. Rahlo podprti kmalu pridemo na Libergo. kjer je prva konkretna točka našega pohoda. Skoraj vsi se pogrejemo s toplim čajem, nekateri pa še z enolončnico iz posebnih glinastih skodel in leseno žlico. Žlico in skodelo pa potem lahko obdržiš za spomin. Že kmalu po nadaljevanju poti pa nas je pozdravilo sonce. Kar malo smo obstali in gledali okoliške gričke, ki so bili obsijani s soncem. Še malo prej pa je bilo vse zavito v sivo meglo. Na najvišji točki sredi gozda je bila za pot postavljena okrepčevalnica. Spuščamo se proti Gabrovki in pokrajina dobiva značilno dolenjsko podobo, vinogradi in zidanice. Se en postanek ob zidanici in že smo v Ga-
brovki. Tu si vzamemo malo več časa za počitek. Dobi se vse od čaja, vina, žganja, krofov, potice. Le cvenka je treba pa lahko ostane nahrbtnik zaprt. Nismo še na cilju in zato nas vleče naprej proti Čatežu. Pot do tja pa je še dolga in zdi se mi. da namenoma vijuga naokoli, samo da smo dlje na poti. Že od daleč se slišijo premočni zvočniki, ki vpijejo v prijetno naravo. Še zadnji vzpon in že smo na koncu naše poti. Čatež. Pred tovarno je prava veselica, pijača in jedačo ponujajo (prodajajo) na vsakem koraku, pa tudi za kulturni program so poskrbeli. Nastopajo
godbeniki, pevci, plesne skupine ... Nekateri posedamo za mize, drugi zaplešejo, tretji si ogledajo slikarsko razstavo in tako mine dan in z njim čas za odhod. Med čakanjem na odhod avtobusa Ivan privleče harmoniko in pravo rajanje se šele začenja. Nadaljuje pa se še potem na vlaku od Velike Loke do Ljubljane.
Povsod je lepo če je lepo vreme in tu ni bilo drugače. Zraven pa je pripomogla še dobra volja udeležencev.
Planinski pozdrav Tancek
Radost v starosti
Tudi sloviti angleški dramatik GEORGE BERNARD SHAW je imel eno svojih posebnih lastnosti v tem, daje bil po rodu Irec. In ker pač kri ni voda, je G. B. tudi v svoji »angleški izvedbi« ohranil duhovitost, šaljivost in ironičnost svojega pokolenja. Vse tja do svojih poznih let.
Ko je bil že star nekaj čez devetdeset let, so ga ob neki priložnosti vprašali, v čem vidi v starih letih kakšne radosti.
- Ena od radosti, ki jih lahko doživljam na stara leta - jim je odgovoril -, je v tem, da pomislim na vse tiste ženske, ki se z njimi nisem poročil...
Obvestila PD IMP
Zadnjikrat v tem letu bo planince Planinskega društva IMP Ljubljana pot vodila z Jevnice preko Miklavža v Moravče. Na pot se bomo podali 23. decembra z vlakom, ki bo odpeljal ob 8.uri 40 minut iz Ljubljane. Vozovnice kupite do Jevnice. Vodja izleta bo Primož Fajdiga.
Takoj po novem letu, 2. januarja, se bomo planinci podali na Kum. Z vlakom se bomo odpeljali iz Ljubljane ob 8. uri 40 minut. Povratne vozovnice kupite do Trbovelj. Vodja pohoda bo Slavko Tancek. Zbirališče za odhod z vlakom bo obakrat pod uro pred železniško postajo 30 minut pred odhodom vlaka.
V nedeljo 7. januarja 1990 bomo imeli planinci Planinskega društva IMP Ljubljana izlet po poteh »Partizanske Jelovice« v Dražgoše. Zbrali se bomo na avtobusni postaji v Ljubljani na peronu 29 ob 6. uri 10 minut. Avtobus bo odpeljal iz Ljubljane proti Škofji Loki ob 6. uri 20 minut. Tu bo vodja pohoda Robert Kastelic odločil, ali bo pohod potekal po poti Škofjeloškega odreda ali se bomo z avtobusom odpeljali v Selško dolino in nato v Dražgoše.	Zdravko Nastran
AFORIZMI
Mara je dialektično preiskal ljubljansko tržnico in . ugotovil, da marksistično go- ' spodinjstvo ni več možno.
Prekmurski Zeleni so v zagati, kajti po domači palinki so vedno rožnati.
Dandanašnje kraljične stanujejo le še na vrhu nebotičnikov, zato trubadurji ne pojejo več.
Nekateri gredo tako vi- , soko, da se jim kar vrti od višine.
Zgodovinarji so odšli v pre- ' teklost in jih v sedanjosti i sploh ne srečamo več.	i
Zgodovina je učiteljica živ- { ljenja, vendar je slabo, ker ta učiteljica nikjer ne predava, da bi jo slišali naši politiki. 1
Na padanje našega dinarja | deluje tolikšna težnost, da le- ■ te ne razume noben fizik.
Šok iz prihodnosti je tu, filozofi pa se samo sprehajajo, sprehodom to zelo koristi.
PRAVILNA REŠITEV na;
gradne križanke v 11. številki Glasnika IMP: Stolp, jezero, Ro- , Žič, Anita, boks, šok, maltea, ČZ, meteor, seno, bridkost, or, ail, znanje, sla, li, Rača, AN, vinograd, Dimče, aona, aki. Po- ' trč, štab, disk, Kijev, Lao, i Orada, Ops.
Za pravilne rešitve v 11. šte- 1 vilki Glasnika so bili izžrebani:
1.	Monika Urh, Grablovičeva (
24, Ljubljana (70.000 din)	i
2.	Viktor Rovan, Partizanska ( 1, 61380 Cerknica (50.000 din) 1
3. Lojze Udovič, Inženiring, 1 Lj. (30.000 din)	2
NAGRADNI NATEČAJ: | Pravilne rešitve pošljite na na-slov: IMP Glasnik, Ljubljana, Li- . kozarjeva 6 (Nagradna kri- ^ zanka). Rešitve pošljite do 5. ja- 1 * nuarja. Med izžrebance bomo S razdelili tri nagrade v višini c 500.000 dinarjev in tri knjižne na- S
grade.	k