Gasoodarstvo. DRUGA RAZPRAVA O OBREZOVANJU VRTNIC. Obrezovanje je važnega pomena pri gojitvi vrtnice, kar od obrezovanja je' odvisen razvoj ter obstanek. Govorimo pred vsem o tem: Kako obrezeti visokostebelno vrtnico. Tu nam je razločevati med še mlado in starojo visokostebelno vrtnico, ali recimo: mcd vrtnico, W smo jo vzgojili z olculiranjem divjaka v preteklem letu, in med ono, ki ima že krono. T preteklem letu okuliranemu divjaku so oči ie po gnnle, «li pa spijo. Pristopimo pred vsem k ckuliranemu divj-jJcu, ki ima še speče oči. Oglejmo si speče oko, kakn je preeimilo. Je oko sveže, lepo eeleno, je prestalo «rečno uktm. Je oko fmo, *rim« f« _te Mumorila. Svoj čm Mrm ; svetovai, ustaviti v divjaka dve oči, tako da sta si na- i sproti. Sta obe oči prezimili dobro, sta torej sveži, lepo zeleni, dobro, a zadostuje, če se je rešilo pred mrazom le Eamo eno oko, ki je zmožno pognati in se potem vzgoji v krono. Vzemimo, da je prezimilo od dveh v divjaka okuliranih oči samo eno, kako je ravnati pri obrezovanju? — Ako j<> zaraorila zima-spodnje oko, izreži mrtvo oko previdno z ostrim nožem popoinoma iz debelca. Zamaži z voskom ali z raztopljeno srnolo rano, da zaceli, oziroma nad povzročeno rano se sklene koža, da popolnoma zaraste. Ako rane ne zamažeš, in ostane odprta, se sok enakomerno spioh dobro ne pretaka po stebelcu, gornje sveže ohranjeno oko trpi, da, celo preti nevarnost, da se posuši. Druga je, če je zamorila zima zgornje oko. Ga tudi lahko izrežeš in rano zamažeš, lahko pa tudi pustiš, ker itak odstraniš potem, ko je pognalo spodnje oko in nad njim odrežeš ostali trn. Da pa speče oko pciene, pusti nad okuliianim cčesom iz debelca ras\i eno divje oko, ki vleče s< k in primora speče oko k rasti. Ko se je nato speče oko že vzbvidilo in pognalo, pripusti vejici nastaviri 4 oči in nad četrtim očesom potem odreži vejico. Radi tega obrezovanja se bodo oči na mladiki bo!j raz-  vile ter postale krepke. Sedaj je čas, da odrežeš nad vejico ostali dc-I divjega trnja, a odreži ga previdno, da vejice ne pokvariš. Tik nnd vejico odreži trn tako, da ga nad njim ostane za nohet debelo in zamaii. Na mladiki so seduj 4 oči. Spodnje oko na vejici je rreba poiem ^afreti ali zadušiti, to je odrezati, ker se po-  tem vejica s stebelcem tesneje zraste. \r. treh ostalih  vejic izrastlih oči pa se vzgoji krona.  Drugače pa je ravnati, ako sta obe okulirani oči pre- ko ,-:ime ostali sveži — lepo zelcni. Ker poženeta obe oči  vejice, je dovolj, ako vsaki pustiš le 3oči. Spodnje oko zaduši, iz drugih dveh oči izraščene mladike (vcjice) služijo za krono. Po odcvetu mladike prireži največ na 2 oči. Če bi slučajno \r. okuliranega očesa prirastli 2 mladiki, vsikdar !e eno in sicer najmočnejšo izvcli ta krono, drugo slabejšo pa odstrani. Ako je pa v preteklem letu okulirani divjak že pognnl vejico, če ima eno, to prireži na 4 oči. Spodnje zaduši, prirastle iz teh treh oči mladike porabi za krono. Ima pa dve vijici, vsako prireži na 3 oči, spodjo zaduši, iz dveh oči na vsaki vejici izrastie mladike služijo za krono. Preidimo seilaj k obrezovanju visokostebelne vrtnice, ki je že razvita in ima krono. Da se krona še bolj razvija in olepša, zodostuje, če pustiš dve mladiki ali dve vejici na veji preteklega leta, ker se potem mladike razvijejo enako krepko. Tretja mladika vedno slabo raste in le škoduje. Posamezne vejice naj imajo enako visekost. Bolj močno razvite prireži cek> še na nerazvite oči. Oko, na kojem obrežeš, naj je obrnjeno na zunaj, ne na znotraj, da dobiva nova mladika dovolj zraka iii solnca, ne prkle z drngimi mladikami v dotiko in se z njimi križa. Vse one oči, ki stoje bolj gioboko in so obrnjene na znotraj, jih zaduši, ožiroma gladko odreži. Ima vrtruca nežni les, nežne vejice, ohroiuš jih najlepše, najmočneje razvite, kolikor jih je neobhodno jk>trebno za krono. Pri vrtnicah, ki imajo močen les, je odstraniti takozvane vodene izrastke in se pustijo bolj nežne vejice, ker te rajši cvetijo. V slučaju, da priman|kuje vejic za krono, uporabi v-cdene izrastke, torej le v sili, drugače: proč z njimi! Za krono nadalje izvoli kolikor mogoče vejice enake debelosti, da dosež« ravnotežje v rasti in nikakor jih preveč nc obloži z oinvi. Pri cbrezovanju glcj tudi na to, da dobi krona obliko vaze. Vse druge vejioe, ki niso potrebne m krono, ki se križajo, ki so pregoste, nedozorjene, slabotne in suhe, jih odstrani in vselej pomisli, da obresovanje na kratko pospešt, da se razvija les; obrezovanje na dolgo, da se razvija cvet. Vrtnice one vrste, ki ostanejo v svoji rasti bolj nežn« ter imajo bolj nežni les, tanke vejice, jih bolj močno prireži, ker si moraš vzgojiti les. Vrtnice, ki drugič cvetejo na leto: remontanke, teje in druge, jk> prvem cvetju enakomemo prireži na tri oči, ki naj bodo koHkor inogoče obrnjene na zunaj. Obre^ovan)e jih primora, da poženejo nove mladike in na-stavijo zopet cvet. Vodene ter divje iz korenin izrastke moraš odstraniti na vsek način, siccr vrtnica ne bo dolgo živela. Vrtnice, ki se gojijo v grmičkih, jih obrezuješ po svoji rasti, nekatere*bolj na kratkc, druge bolj na dolgo. Na kratko, Id so bolj ne-žne, na dolgo, Id so bolj močne rasti. Če refem na kratko, ne misUm prekratko, ker potem mak> cvetejo. Ce rečem na dolgo, ne mislim predolgo, ker potem preobilno cvetejo in oslabijo. Divji izrastki iz korenin in takozvani roparji (t. j. debelejše veje), ki so zrastle v jes<?ni in ne cvetele, |ih odstrani. Plezalke in žalostinke pa malo -obrezujl Očisti jih nepotrebnih ter slabih izrastkov ter jih le nekoliko prireži ob konai. Omeniti je, da žalostinko vzgt.jiš najlepše, ako poglavitnih vej sploh ne prirežeš, slabe vejice Lzreži, dobre vejice, ki potem izrastejo na poglaviinih vejicah *ob straneh, po odcvetu prireži na dve oči in prihodnje leto lahko veje razprostreš, kakor se ti zljiibi. Z obrezovanjem je končana razprava o vrtnici. 2elel sem nekoliko ustreči vsem onim, ki se zanimajo za vrtnico — za kraljico cvetlic. Veselilo me bo, če sem dosegel svoj namen, Nikakor rtisem hotel pndati v rnzpravab o vitnici nekaj nčenejra, ampol; nekatera praktična nav<5dila: kako si vzgojiti vrtnico na lahek način. Blagoh-otno •prejnvte. kar sem nudil, bret zamere, čp sem bil predolfi' tffr nadleien. — Srečno! Samoctanalri vr*t*n«r. i Ustanovni ohčni zbor čebelarske podružnice za Ptuf  in okolico se vrši v nedeljo, dne 24. februarja t. L na  Bregu pri Ptuju ob 10. uri predpoldne v prostorih gostil- ne Srrašil. Vabijo se vsi čebelarji ptujske okolice, da se  tega občnega zkiora v čim največjem številu udeležijo. —  Sklicatelji.  Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne  15. t. m. se je pripeljalo 51 svinj, cene so bile sledeče:  Mladi prašiči 3—4 mesce star: komad 650—675 dirur- jev, 5—7 mescev stari 875—1000 dinarjev, 8—10 mes- cev stari 1125—1300 dinarjev, 1 leto stari 1750—2000 dir.arjev, 1 kg žive teže 22.50—24 dinarjev, 1 kg mrtve teže 26.25—30 dinarjev. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 Sqg govejega mesa I 25—27 dinarjev, II 22--24, III 19—20 din.  Prvovrstna teletina je po 26—30 dinfirjev, II po 24—25  dinarjev. Svinjina je po 30—40 dinarjev. Konjsko meso I 12—15 din., II 8—10 din. Kože: 1 komad konjske kože 150—200 din., 1 kg goveje kože 15—20 din., telečje 30, svinjske 11.0—12.50, gomjega usnja 120, podp!atov 80—125 din. Perutnir.a: I mejhen piščanf>c 31 diru,  večji 40 din,- 1 kokoš 50—62.50,' 1 racs 75, 1 jjos 100— 112.50, 1 puran 125—150 din. Jabolka so po 6—10 din. 1 kg. Žito: I kg pšenice 3.50, rži 3. ječmena 3, ovsa 3, konue 3.50, prosa 4, ajdt 3, fižola 5—7, graha 16, leče. 14 din. Mievski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6.50,! št. 2 6, št. 4 5.75, št. 6 5, št. 7 4.25 din., proser.e kašev 7.50, ješprenja 6.25—7, otrobov 2, koruzne moke 4, Jkk ruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, aidove 7—8* dinarjev. Krma: 1 q sladkeg-a sena 100—125, ovsene: slame 65—75. Kurivo: 1 kub. m trdih drv 200, mahkilv 175, 1 q trboveljskega premoga 42—45, velenjskega 27 -30, 1 kg oglja 1.50—2, koksa 1—2 din. Žitni trg. Nenavadrvo naraščanje dinarjeve vrcdivosli je precej vplivalo na žitne veletrgovine in na mline. lzvoz je popolnoma prenehal in mlini so bili prisiljeni 2 izgubo prodajati moko; kupcev pa je bilo zelo malo, ker pričakujejo, da bo dinar š« nadalje rasel ali pa vsaj ostal r\a tej višini ter Jbodo cene žitu še balj padle. Moko se je prudavalo v Bački po 525—530 dinarjev, v Zagrebu po 550—570 dinarjev, dočim so nekateri slavonski mlini •le nadalje zahtevali stare cene ter seveda niso nit prociali. Pšenica je precej padla, zlasti v Bački. Pbčetkom tedna je še bila po 335—340 dinarjev, koivcem tedna pa }e bila že po 310—315 dinarjev. Koruza je popustila v ceni znatno. Prodaja se po 240—245 dinarjev. Oves je edtni ostal v ceni ^jrrst, pa samo radi tega, ker ga na veliko kupujejo kmetje za novo setev. Slavonsfci OTes se j€ prodajal po 265—280 dinarjev. — Vobče se padanje cen vrši zelo pcčasi ir\ oprezno. Trgovci še vedno rafrunajo na padcc dinorskega kurza in zato nočejo cen preveč znižati, da jih pozneje ne bi bilo treba porvofno rvišati. Večje količine žita ne kupiije nobena tvrdka. K«r o izvozu ni govora, se nahajajo te v zelo slabem pcložaju in krira bo uničila precej nesolidnih firm, lci so špekulirnle za prevelikimi ctobički ter so pokupile prerdik« množine žita. Hmeljarjem! Enkcta izkušenih • hmeljarjev je po temeljitem razmotrivanju in na podlagi zanesljivih podatkov dognala višino pridelovalnih stroškov hmelfa v letu T923. Kakor znano, je množina pridelanega hmelja v raznih krajih in pri raznih posestnikih relativno zelo različna, to se pra\*i, da je rodovitnost hmelja zelo neenaka. Najskrbnejše obdelovanje v najboljših lepah povzročuje obilokrat veliko razočaranje, ker pridelek dalekr^ zeostaja z« pričakovano množino. Dognalo se je, da le I. 1923 dak> 1000 hmeljskih rastlin najmanj 80, največ pa po 200 kg suhega hmelja. Pridelovalni srroški so znašali v prvem slučajii 323, v drugrm pa 175 K za 1 kg suhepa hmelja. Ker je lani hmelj dal povprečno od 1000 rastlin 140— 160 kg pridelka, znašali so torej povprečno pridelovalni srtroški 200—220 K za 1 kg suhfrga hmelja. Vrednost drnarj«. AmeriSki dolar stane 79.S—80.1 dinarjev, za 100 franeoskih frankoT je plačtti 835—340 dinarje-r, za 100 aTstriiskih kron 0.11 D, rm 100 *Hh*wl^ Taških kron 237--340 D, m 100 la.*»k* Y\t S57 I). ˇ C»r?h-a m*l* Trrdno<«t dirmri« 7J| «^»t. Kar v potrebujete, to Je Elzafluid. To pravo domače •redstvo, katero preženo vaše bolečine. Poizkusru: pošiljka 27 din. Lekarner Eugen V. Faller, Stubica Donja, Blzafcg ši 341, Hrvatska. Debro uio in.rti je želja vsakega človeka, ker veakve, kako je neugodno, -ako se ne ve nikder pravega rass Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničr.osti, da vsak-n njena ura hna natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Suttneiju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani 9 ten\ jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdk« H. Suttner vaebuje še veliko izbiro, tudi razne dnige zlatnine in srebrjnine ter drugih sličnih potrebščin. 1245 v" LEPOTA? SVEŽOST-J MLADOST? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabrarute prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem važega obraze, vašega telese, vaših laa in zobl Jzvanrednega delovanja so že črez 25 !et priljuMjeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-oljrazna in kcžo obvarujoča pomada (2 lončka s packvanjem in poštnino 23 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poStnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem tn poštnino 40 dinarjev) in 10% dophtka, in drugi Eba-preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usia, E!za-kolonska voda i. t. d. Adresa: Lekarnar EUGEN v. FELLER, STUBICA DONJA, Efeatrg št. 341, Hrvatoko. Zgodbs e neridnttB čl»Telcn. V »Straži« je izhajal fffcozi mesece podlistek ptxl aaglavjem <Zgcdba o nevidb«sh čloireka Zgodba je v zelo lepi sloTenščini in prevedeoa iz an^ieščine in je po svoji vsebmi zelo zartisnnla naše naročnike in čiiaielje. Tiskarna si je sedaj preskrbela ponatis te mične zgodiie ia je izšla že tad; %n}iga, ki se dobi za 7 dinarjer v prodajaini CirilOT* tiskarne. Knjigo zelo toplo priporoČamo vsem braimia društvom.