j I m I ' : OGLASI KARO inženiring d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš www.karo.si PRODAMO zazidljive gradbene parcele v najlepšem predelu Mengša, na njegovem jugozahodnem obrobju, v neposredni bližini mengeškega bajerja, v območju, obdanim z naravo in z vrsto možnosti za vsestransko rekreiranje. Predstavitev projekta OLN ME 23/2-S Pri Cegvenci zahod Za območje OLN ME 23/2-S v Mengšu je bil Prostorsko izvedbeni načrt (občinski lokacijski načrt) sprejet že v letu 2006. Na podlagi pogodbe o komasaciji zemljišč je bila izdana odločba Geodetske uprave o novem parcelnem stanju, ki je že postala dokončna. Območje urejanja se po prepričanju številnih Mengšanov nahaja v najlepšem predelu Mengša. Urbanistično je območje zasnovano tako, da poteka vzdolž tel: 01 / 723-09-86; 723-09-87 fax: 01 / 723-80-15 GSM: 041/ 635-172 naravnih linij v prostoru, ki sledijo vedutnim smerem na Gobavico in vzpetino Žeček. Na zahodu območje meji na obstoječe zelene površine, opredeljene kot območje varovanja narave. V tem delu so predvidene večje parcele. Celotno območje meri 5,78 ha. Severni del, v velikosti 1 ha, se ohranja kot zelene površine in ostaja v kmetijski rabi, osrednji in južni del območja, v velikosti 4,7 ha, pa je namenjen za gradnjo 39 enodružinskih stanovanjskih objektov ter 8 objektov dvojčkov, kar predstavlja skupaj 55 stanovanjskih enot. Meteorni kanal, ki poteka preko območja v smeri sever-jug, se delno prestavi, oblikuje bolj sonaravno in poglobi za zagotovitev neoviranega odvajanja meteornih vod, ki sedaj zaradi nevzdrževanja tega kanala zastajajo. Družba KARO d.o.o. bo območje le ustrezno komunalno opremila, stanovanjske objekte pa bodo v nadaljevanju gradili zainteresirani investitorji - kupci gradbenih parcel, sami. Današnji lastniki zemljišč bodo namreč večji del parcel prodali na prostem trgu. Kupci teh parcel pa bodo morali sofinancirati izgradnjo potrebne komunalne opreme. Območje se v prvi fazi prometno navezuje na obstoječo Ropre-tovo cesto, ki vodi od Mengša do opuščenega glinokopa, v JV delu. Po izgradnji območja ME 30 na vzhodu se bo navezalo na Ropretovo cesto preko cestne povezave, ki bo potekala čez območje ME 30 v skladu s planskimi izhodišči. Po izgradnji južne obvoznice, ki bo potekala od predvidene obvoznice - kro-žišča nekdanjega Tamiza - do območja glinokopa, pa se bo območje navezalo nanjo. Družba KARO d.o.o. Mengeš je pooblaščeni posrednik pri prodaji zemljišč v tem območju urejanja, hkrati pa tudi pooblaščeni investitor izgradnje potrebne komunalne opreme. Z izgradnjo le-te bomo pričeli že čez nakaj mesecev in jo v letošnjem letu tudi zaključili. Gradnja stanovanjskih objektov bo tako možna v naslednjem letu. Podrobnejši podatki o projektu in gradbenih parcelah so dostopni na naši spletni strani: www.karo.si. ^àTigoAiiD prod. BURNIK Mengeš, Prešernova cesta 3 tel.: 01/729-68-70 E-pošta: menges.2485@trgoavto.si Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00 NOVO: HITRI SERVIS KOLES, MENJAVA ZRAČNIC, PLAŠČEV, NASTAVITEV ZAVOR IN PRESTAV, MENJAVA VERIGE ... fll I i fll y-Azx-jwť-^ a^iifiif. dne 28.4., 12.5., 26.5. 2009 ob 19.00 uri pričnemo BREZPLAČNI tečaj CPP VABLJENI!!!!! A lïl.: Û1 Í 7Î9 iO se hi: OJ vm 10 3T íím: íAom es oí Ví-mlUi ^ hHp.'V.NTT-f BKt.lt 10% got. popust na skuterje SYM 20% got. popust na motoristično opremo OB NAKUPU KOLESA VAM PRIZNAMO 20 ODSTOTKOV POPUSTA NA VSO DODATNO KOLESARSKO OPREMO. UGODNE CENE LETNIH PNEVMATIK Možen nakup na več obrokov brez obresti! UVODNIK Spoštovani občani, dragi bralci! Res je hitro mesec naokoli ter z njim nova številka Mengšana pred vami. Prejšnja številka je ponudila nekaj vsebinskih novitet, ki so jih za vas pripravili člani uredništva. Upam, da so vam bile všeč ter da so ponudile dodatno popestritev pri prebiranju glasila. Moram povedati, da so bili pretekli tedni zame dokaj naporni, vendar brez dela človek postane len, nezadovoljen s samim seboj, zdolgočasen in sploh zoprn. Prav zaradi tega je delo koristno. Zelo koristno tako za telo kot duha. Res je dober občutek, ko lahko opazujemo rezultate svojega dela, ko vidimo, da trud ni bil zaman. Seveda pa je včasih tudi to premalo. Kljub trudu se namreč stvari ne izidejo vedno kot bi se lahko, prav tako nagrada za opravljeno delo ni vedno takšna, kot bi lahko bila ali kot bi si jo sami želeli. Rezultat tega je nezadovoljstvo, malodušje, stiska ter občutek nemoči. Slednje velja tako za delo, s katerim si služimo kruh, kot tudi za delo, s katerim si zapolnjujemo prosti čas. V obeh primerih doživljamo tako vzpone in padce, pri čemer si želimo, da bi bilo zadnjih čim manj. Največ, kar lahko naredimo, pa je, da delamo po svojih najboljših močeh le tisto, kar je odvisno od nas samih. Več kot to ne moremo narediti, saj na tisto, kar ni odvisno zgolj in samo od nas, ne moremo vplivati, zaradi česar je rezultat ponavadi drugačen, kot si ga predstavljamo. Zakaj govorim o delu? Leto 2009 sta Evropski parlament ter Evropski svet razglasila kot leto inovativnosti in ustvarjalnosti. Pri svojem delu pa smo danes lahko uspešni le, če smo inovativni in ustvarjalni. Torej sta to ključni kompetenci posameznikov v današnjem svetu konkurence. V mesecu marcu so v Osnovni šoli Mengeš potekale številne aktivnosti na to temo, kjer so učenci izdelovali različne izdelke ter jih v aprilu predstavili na t.i. Tribuni idej. Več o tem boste zvedeli v rubriki »Tema meseca« ter osrednjem intervjuju s koordinatorko projekta. Veliko dela je bilo vloženega tudi v letošnje čistilne akcije, saj je spomladansko vreme kot nalašč za čiščenje pred domačim pragom, tako v ožjem kot širšem smislu. Naša izredno aktivna društva so zopet poskrbela za odstranitev smeti in nesnage, ki se je v letu dni nabrala v naši občini, s čimer je naše skupno okolje, v katerem živimo, bolj čisto in prijaznejše. Njihove vtise, poročila ter slike si lahko preberete ter ogledate v nadaljevanju. Bliža se tudi dan boja proti okupatorju in prvi maj, praznik dela. Težko je ob teh dveh praznikih nekaj povedati na »objektiven« način oziroma tako, da ne bi bil že v naprej barvno označen, zato se niti ne bom trudil. Vsem občankam in občanom ter bralcem pa želim, da bi se ob prostih dnevih spočili od napornih delovnih dni, ki so za nami, ter tistimi, ki nas še čakajo. Kljub temu, da je delo koristno tako za telo kot duha, človek vendarle rabi počitek. Spočijte se ter preživite proste dneve ob svojih najdražjih karseda lepo! :) Lep praznični pozdrav, Urban Ropotar VSEBINA Občinska uprava................. .................4 Dogodki meseca.................. .................7 Novice iz sosednjih občin 12 Tema Meseca........................ 13 Intervju ............................................. 14 Društva............................................. .............16 Obrazi................................................... ............20 Vzgoja in izobraževanje 21 Zdravje 23 Občinski svet.......................... 24 Politične stranke................. 26 Kultura................................................ 27 Šport...................................................... ............28 Športni portret........................ ............29 Razvedrilo..................................... ...............30 Pisma bralcev.......................... ..............32 Obvestila, zahvale.............. ...............34 SPOROČILO DOPISOVALCEM Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronski obliki doc- ali txt- formatih, brez vnesenih fotografij. Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Branko Lipar, Barbara Osterman, Luka Ropotar, Mojca Volkar, Tina Železnik Naslovnica: Velikonočne dobrote, foto: Alja Rupar Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e-pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06 Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 14. maj 2009, do 12. ure. OBČINSKA UPRAVA UVODNIK April je mesec, ki se vsakega dotakne. Najprej že s prvim dnem - dnevom, ki mu pravimo kar dan lažnivcev, in potem z dnem, ko v naše kraje priletijo prve lastovke, znanilke, da je pomlad dokončno prišla. Letošnja velika noč je padia v prvo poiovico apriia, ki nas je po dolgotrajni zimi obdaril z lepim in toplim vremenom. In ko bomo to brali, bo za nami že tudi sveti Jurij, kot pravijo, največji svetnik meseca aprila. Prinaša zelenje, prebujenje in veselje nad dokončno podobo pomladi. Prav je, da se tudi v naša življenja naseli novo prebujenje in iskanje tudi novih možnosti, ki jih v teh časih tako zelo potrebujemo. Pa saj to že vsi vemo, boste nekateri spletali misli ob teh prvih vrsticah. Zakaj pa ne bi enkrat začeli z besedami, ki niso enake včerajšnjim, današnjim in jutrišnjim poročilom? Afere, kraje, potresi, umori, finančna kriza ^ je to lepše? Vseeno so to dejstva, ki pa se lahko prikažejo na kulturen in dostojanstven način, ne pa na način žalitev in največkrat na neosnovane in nepreverjene trditve. Verjetno je v Mengšu ob obilici dogodkov tema številka ena še vedno voda. V zadnji številki Mengšana sem bral »opravičilo« bivšega župana, kaj vse je skušal narediti za vodovod - vodo izpod Krvavca. Pri delu se srečujemo z za ali proti, vendar: najti moramo kompromis. Če smo uspešni in so enakega mnenja tudi drugi udeleženci, potem se stvari uredijo in naredijo. Drugače pa stvari ostajajo v neskončnih dopisovanjih, brezplodnih sestankih in prepričevanju javnosti s končnim rezultatom, da se nič ni dalo narediti, oziroma ostane mnenje nekoga, ki vse blokira. In to za dobrino, ki in za katero imamo sedaj mnenje o strateški dobrini, ki nam bo krojila usodo - lahko tudi preživetja! O tej temi bomo v današnji številki še brali, zato o tem le toliko mojega mnenja! V mesecu marcu so v večini društev opravili svoje redne občne zbore. Z županom in podžupanom Alešem smo prisostvovali na vseh občnih zborih. Splošna ugotovitev je, da se kljub vsem težavam, ki tarejo društva, društva uspešno razvijajo, da je društveno življenje tako v kulturi, športu in ostalih dejavnostih na zelo visokem nivoju. Občina je pripravljena podpirati uspešna društva, daje pa tudi poziv občanom, predvsem mladini, da se tudi sami vključijo v društva, saj bodo tako obogatila njihovo delo tudi z novimi pristopi, idejami in uspešnostjo. Mesec april je mesec, ko lahko prisluhnemo naravi, novemu življenju. Sprehajalce, vodnike psov in ostale ljubitelje narave naprošamo, da v naslednjih tednih uporabljajo uhojene označene poti, s psi na vrvici. Mlada življenja se rojevajo in prav je, da jim pustimo mir, tihoto gozda in polja. Sadjarje in kmetijce pa naprošamo k skrajni previdnosti pri škropljenju. To naj velja tudi za vsakega občana, ki to dela na svojem vrtu. To naj bo posamezno in skupno darilo vseh nas ob svetovnem dnevu Zemlje - 22. aprilu. Jože Vahtar, podžupan SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA 2009 V času od 28. marca do 4. aprila je pod okriljem Občine Mengeš in Turističnega društva Mengeš potekala tradicionalna čistilna akcija. Zakaj in čemu se organizira taka akcija, je morda jasneje tistemu, ki se te akcije udeleži. Navsezadnje spoznamo, da med nami živijo »packe« v dobesednem pomenu besede. Da se srečujemo s področji, kjer je polno igel narkomanov, nam še dodatno da razmišljanje, saj med uporabnike mirno lahko, poten-cionalno ali ne, prištejemo tudi našo mladino, sinove in hčerke!? Morda si doma lahko zatisnemo oči - ne moremo pa si jih pri raznih »leglih« takih odpadkov. Da, to je resničnost, ki je okrog in okrog našega kraja in vasi! Moram zapisati, da vseh podatkov, kljub prošnji in obvestilu za posredovanje podatkov o čistilni akciji, vsa društva in organizacije niso oddala. V naslednjih podatkih so zajeta samo društva, ki so to storila (14 društev). Čistilne akcije se je udeležilo 197 udeležencev, ki so opravili 983 prostovoljnih delovnih ur. Pobranih je bilo za 66 m3 smeti. V soboto, 4. aprila, je bila organizirana skupna čistilna akcija Očistimo Gobavico, s skupnim ciljem na Mengeški koči. Več kot 70 udeležencev je z vseh strani prečesalo poti in pobralo smeti, ki so se nabrale na tem področju. Na Mengeški koči je organizator akcije, Občina Mengeš, pripravil za vse udeležence sobotne akcije, kot tudi čistilnih akcij v vsem terminu, golaž s pijačo. Veselo vzdušje je potrjevalo naš dober namen, da se dobivamo tudi v prihodnje, saj s tem marsikaj tudi v tem smislu naredimo za naše mesto in vasi. Skeptikom pa kličemo: pridružite se nam, potem pa si ustvarjajte svoje mnenje! Tekst: Jože Vahtar Foto: Katarina Karlovšek OBČINSKA UPRAVA ZAPRTJE KRAJEVNEGA URADA MENGEŠ Matični urad Mengeš je bil prvič odprt leta 1957 in je uspešno deloval vse do leta 1987. Veliko občanov in občank si je ob njegovem zaprtju želelo, da bi nas z upravno enoto povezoval naš, občinski urad. Želja se je izpolnila v letu 2008, ko je bil za občinski praznik odprt Krajevni urad Mengeš, s prostori na Slovenski cesti 30. Prijetno okolje je privabilo vse premalo občanov in občank, zato so se v Upravni enoti Domžale odločili, da krajevni urad zaprejo. O razlogih za tako odločitev smo se pogovarjali s Brankom Heferlom, načelnikom Upravne enote Domžale. V Mengšu ste v letu 2008 ponovno odprli Krajevni urad Mengeš, vendar že ob odprtju vseskozi opozarjali, da je potrebno zagotoviti dovolj uporabnikov storitev, sicer boste morali urad zapreti. Kaj menite, da se je spremenilo, glede na to, da je bil urad v preteklosti odprt več kot 30 let? V letu 1987 smo Matični urad v Mengšu zaprli hkrati z zapiranjem vseh krajevnih uradov, ki so takrat delovali v Lukovici, Blagovici in Moravčah, in sicer zaradi spremenjenih predpisov, ki so urejali drugačen način in vodenje matičnih knjig, spremenjene upravno-pravne organiziranosti matičnih uradov in s tem spremembe tehnologije dela. Katera storitev je bila najpogosteje uporabljena? Kako pogosto pa druge? Najpogosteje uporabljena storitev v Krajevnem uradu v Mengšu, ki je bil kot oblika dela Upravne enote odprt v letu 2008, je bila vlaganje za sprejem vlog za izdajo osebnih dokumentov, predvsem za osebne izkaznice, bilo jih je 140, in potnih listov, teh je bilo 23. Druga najpomembnejša naloga je bila izvajanje upravnih overitev, ki so tudi v pristojnosti upravne enote. V tem času jih je bilo 87. Na tretjem mestu pa so se stranke posluževale potrdil iz stalnega registra prebivalstva. Tu želim poudariti, da ta potrdila iz registra stalnega prebivalstva občani praviloma niso dolžni posredovati organom, ki to od njih zahtevajo, saj so organi dolžni potrdila pridobiti po uradni dolžnosti. Prav to upravno področje oziroma obremenitev na tem upravnem področju nam močno upada, saj vsi državni upravni organi in lokalne skupnosti sami zaprosijo in pridobijo potrdila iz registra stalnega prebivalstva. Tudi občinam je omogočen dostop do registra stalnega prebivalstva. Ali lahko opredelite kakšno posebno skupino, ki je uporabljala krajevni urad? Glede na delovni čas, ki smo ga imeli, torej vsak torek, od 8. do 15. ure, so bili to samo ljudje, ki so se krajevnega urada posluževali tudi v dopoldanskem času. Opaziti je bilo večje število upokojencev, predvsem ko je šlo za urejanje osebnih dokumentov. Veliko pa tudi starše, predvsem mamice, ki so urejali dokumente za svoje novorojenčke, lahko rečemo za mamice na porodniškem dopustu. Sicer pa bi težko izdvojil kakšno posebno skupino ljudi. Menite, da bodo predstavniki teh skupin enako udobno uporabljali tudi Upravno enoto v Domžalah? Mislim, da ni nikakršnega razloga, da bi ocenjevali, da bo nivo storitev za zgoraj izpostavljene skupine na Upravni enoti Domžale slabši. Nasprotno, mislim, da se je potrebno zavedati, da so poslovni čas in uradne ure Upravne enote v Domžalah prilagojeni potrebam občanom in občankam tudi v taki meri, da ne delamo samo ob torkih, od 8. do 15. ure, kot je bilo to v Mengšu, ampak, da je delovni čas in upravne ure od 8. do 15. ure tudi v ponedeljek, posebej izpostavljam dejstvo, kar je občanom prav gotovo znano, da je to moč urejati tudi ob sredah v popoldanskem času, do 18. ure in da je možno urejati te zadeve na sedežu upravne enote tudi vsako prvo soboto v mesecu, od 8. do 12. ure. Če in kdaj bo po vašem mnenju smiselno razmišljati o ponovnem odprtju urada? Vse je odvisno od nadaljnjega razvoja upravo-pravno ozemeljske razdelitve Slovenije. Državna uprava bo morala nameniti posebno skrb približevanju svojih storitev občanom, in sicer, da bi bile storitve uprave bilo čim manj moteče za državljane. Državna uprava se v zadnjem obdobju intenzivno usmerja v zadovoljevanje potreb občanov v občanu prijazno upravo, saj se že ponuja možnost vlaganja vlog preko svetovnega spleta. Rad bi povedal, da je s tem stereotip, v katerem naj bi bili občani vedno osebno navzoči na upravnem organu, torej na upravni enoti, pravzaprav preživet. Fizična navzočnost občana je potrebna zgolj tam, kjer je potrebno zaradi lastnoročnega podpisa na dokumentu ali zaradi podpisa postopka biometrič-nega potnega lista, npr. prstni odtis, res biti fizično prisoten pri uradniku. Sicer pa se večina storitev lahko uredi preko svetovnega spleta, na pisni način po pošti in ni potrebno vedno biti fizično prisoten pri delu upravne enote. Hvala za pogovor. Tina Železnik OBVESTILO O PRIČETKU OBJAVLJANJA INFORMACIJ O CENAH ZEMELJSKEGA PLINA Javna Agencija RS za energijo v skladu z zakonom opravlja nadzor nad delovanjem trga z zemeljskim plinom. Za lažje pridobivanje in primerjanje informacij o cenah zemeljskega plina je agencija pridobljene podatke, v obliki primerjalnih tabel in grafov objavila tudi na svoji spletni strani http://www.agen-rs.si/si/. Informacije v zvezi s cenami zemeljskega plina se nahajajo pod rubriko novice. Dostop do omenjene strani je mogoč tudi s spletne strani Občine Mengeš www.menges.si. Občinska uprava Občankam in občanom želim prijetno praznovanje ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela. Franc Jerič, župan OBČINSKA UPRAVA PROJEKT KANALIZACIJA PREŠERNOVA CESTA IN TOPOLE TER IZGRADNJA OSTALE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE Območje Glavnega trga Od leta 2007 Občina Mengeš, skupaj z Ministrstvom za promet, pripravlja projekte za nadaljnjo modernizacijo državnih cest, ki vodijo skozi Mengeš. Na podlagi idejnega projekta za ureditev Glavnega trga in vpadnic (predvsem Prešernova cesta in Slovenska cesta) je predvideno, da se uredi: • Prešernova cesta - v letu 2009; • Slovenska cesta (od križišča s Kersnikovo do križišča s Šolsko ulico) - v letu 2010; • Glavni trg s preureditvijo v krožišče - takoj po izgradnji obvoznice. Glede na to, da je ureditev Prešernove ceste sovpadla s prejemom nepovratnih sredstev EU (glejte sestavek EU-skladi v Občini Mengeš, v tej številki) so se v lanskem letu pripravili projekti za izvedbo te investicije, ki obsega: • ureditev cestišča z delno razširitvijo mostu; • obnovo javne razsvetljave; • izgradnjo kanalizacije na območju Prešernove ceste, Glavnega trga in dela po Šolski ulici do obstoječega kolektorja; • obnovo vodovoda (v trasi kanalizacije); • izgradnjo plinovoda (v trasi kanalizacije); • izgradnjo elektrokanalizacij; • izgradnjo kanalizacij za telekomunikacije. Projekt bo sofinanciran s strani Evropskega regionalnega sklada, Ministrstva za promet (DRSC), Elektra Ljubljana, Petrola, Telekoma in Občine Mengeš (v projekt bo vložila tudi sredstva okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda). Projekt je v fazi zbiranja ponudb, pričakujemo podpis pogodbe z izvajalcem do 15. maja 2009. Gradnja naj bi se pričela 15. junija in naj bi trajala do 30. septembra. O podrobnostih vas bomo, glede na potek postopka oddaje javnega naročila, predvidoma obvestili v naslednji številki. Kanalizacija in komunalna infrastruktura v Topolah Občina Mengeš je pridobila evropska nepovratna sredstva (glejte sestavek EU-skladi v Občini Mengeš, v tej številki) za izgradnjo sekundarne kanalizacije po naselju Topole. Projekt mora biti izveden do jeseni 2010. Izgradnja kanalizacije bo povzročila razko-pavanje vseh ulic, zato je bil izdelan idejni projekt umestitve vseh potrebnih komunalnih vodov. Ta služi za izdelavo projektov za gradbeno dovoljenje in izvedbo. Konec maja 2009 bo objavljeno javno naročilo za izbiro izvajalca, dela naj bi se pričela v septembru 2009. Občina bo krajane v naslednjih mesecih še obširneje obvestila o posameznih postopkih in predvideni gradnji. Andrej Urbanc Občinska uprava EVROPSKI SKLADI V OBČINI MENGEŠ IB Republika Slovenija je glede na razpoložljiva sredstva iz različnih skladov EU (za obdobje 2007-2013) pripravila več operativnih programov, ki opredeljujejo možnosti in načine koriščenja teh sredstev. Operativni programi so bili potrjeni s strani EU. Načini pridobivanja sredstev so različni in odvisni od sklada (kohe-zijski, regionalni, socialni sklad ...), velikosti projektov in vrste uporabnika. V tem članku obravnavamo le možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev EU, ki jih ima Občina Mengeš v finančnem obdobju 2007-2013, za izgradnjo komunalne infrastrukture. V sklopu ciljev iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (Evropski sklad za regionalni razvoj) so med cilji našteti tudi regionalni razvojni programi. Med cilji je omenjena tudi okoljska infrastruktura. Sredstva so v Republiki Sloveniji razporejena po regijah (manj razvite regije prejmejo bistveno več sredstev). Občina Mengeš je v letu 2008 kandidirala na razpisu, ki je bil objavljen v ta namen. Pripravila je projekt (ki je bil primeren za razpis tako po vsebinski in finančni plati in predhodno v ljubljanski urbani regiji usklajen z ostalimi občinami) opremljanja naselij s kanalizacijo. Projekt Kanalizacija Prešernova cesta in Topole - tak je krajši naziv projekta - je bil na razpisu odobren. Projekt predstavlja rekonstrukcijo obstoječega kanalizacijskega kanala po Prešernovi cesti, Glavnem trgu in izgradnjo povezave po Šolski ulici do obstoječega kolektorja ter kanalizacijo po naselju Topole. Ob prijavi je bila investicija ocenjena na 1,05 mio evrov (z DDV). Občina je prejela ustrezen sklep, čaka pa na podpis pogodbe. Ker se, glede na razpisno dokumentacijo, (so)financirajo vsi stroški, nastali od 1. 1. 2007, smo nadaljevali s projektom. Vrednost odobrenih sredstev EU je 200.000 evrov. Projekt mora biti izveden do jeseni 2010, sami učinki (priključeni uporabniki na kanalizacijo) pa morajo biti izpolnjeni najkasneje v 2 (dveh) letih po prejemu zadnjega zneska sofinanciranja (do konca leta 2012). Potek aktivnosti na projektu, ki obsega tudi druge aktivnosti, kot je le izgradnja kanalizacije, je opisan v posebnem sestavku. Med cilji Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (Evropski kohezijski sklad) so navedeni predvsem večji projekti s področij odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod in oskrbe s pitno vodo. S tako Mi/ítžíw v ixšopriljodnost OnMp rsi.'JiuiKUfjaiiJi EvHiWíiiW imenovanega indikativnega seznama večjih projektov sta na območju Občine Mengeš aktualna dva, in sicer: • odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik (CČN); • oskrba s pitno vodo na območju Dom-žale-Kamnik. V obeh (medobčinskih) projektih Občina sodeluje pri pripravi projektne, investicijske in razpisne dokumentacije. Prvi projekt je že v kontroli na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), trenutno le za del projekta, in sicer za rekonstrukcijo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik v Študi. Za drugi del projekta, ki obsega izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja po občinah, trenutno še ni zagotovljenih dovolj sredstev. Za drugi projekt se na podlagi projektne in investicijske dokumentacije pripravlja vloga na MOP. Poleg posebnih zahtev v zvezi z vsemi postopki za vodenje projektov, sofinanciranih s strani EU, mora upravičene zagotoviti ustrezno informiranje in obveščanje javnosti. Znak, ki je v glavi tega sestavka, nas bo zato spremljal v vseh dokumentih v zvezi s temi projekti (javna naročila, dopisi, gradbiščne table ipd.). Andrej Urbanc, Občinska uprava DOGODKI MESECA ŽIVLJENJE JE UČENJE Letošnja dobrodelna prireditev OŠ Mengeš, Življenje je učenje, je v Kulturni dom Mengeš privabila veliko število poslušalcev. Kot nam je povedal Branko Lipar, predsednik UO Šolskega sklada OŠ Mengeš, je šolski sklad nadomestil nekdanjo aktivnost pošiljanja prošenj v humanitarne namene pred šolami v naravi ali pri nakupu oblek za šolski pevski zbor. Včasih se je to obneslo bolje, včasih slabše, zato so se odločili, da bodo organizirali humanitarno prireditev. »Ustanovili smo šolski sklad, vodi ga upravni odbor, ki na svojih sestankih rešuje prošnje, ki jih pošiljajo starši takrat, ko neke storitve ne zmorejo plačati, največkrat je to šola v naravi ali pa v začetku šolskega leta - pri nakupu šolskih potrebščin. Kadar se v družinah naših osnovnošolcev zgodi kakšna nesreča ali umre kateri od staršev, učenec dobi enkratno denarno pomoč.« S sredstvi, ki ostanejo, šolski sklad pomaga šoli pri pomembnejših nalogah, za katere ni dovolj proračunskih sredstev: pri nakupu oblek, ozvočenja in t. i. nadstandardnih programih. Ta prireditev pa ni edina, ki jo organizirajo. Šola v decembru pripravi novoletni sejem izdelkov, ki se je zadnja leta lepo uveljavil. Prireditev je lepo obiskana in na njej je zbranih precej sredstev. »Lani smo začeli z avkcijo slik, s sodelovanjem Likovnega društva Mengeš in nekaterih ostalih umetnikov. Šola organizira tudi različne prireditve, denar od vstopnine gre v šolski sklad, sredstva pa se vanj stekajo tudi od donacij. Lani smo skupaj zbrali približno 10.000 evrov,« je povedal Branko Lipar in zaključil, da želi, da Mengšani podpirajo tovrstne aktivnosti. Povabil je vse, da sodelujejo, pridejo na prireditev, na njej uživajo in hkrati prispevajo v dobrodelne namene ali pa kupijo sliko na kateri od prihodnih avkcij. Tudi Milan Burkeljca, ravnatelj OŠ Mengeš, je bil po koncu prireditve zelo zadovoljen: »Današnja prireditev je bila, tako kot vse prireditve Življenje je učenje, pestra in prijetna. Najlepše se zahvaljujem organizatorjem in vsem nastopajočim, ki so se v celoti odrekli vsem honorarjem. Vesel sem tudi odziva staršev in učencev, saj je lepo videti skoraj polno dvorano in tega smo iskreno veseli. Glavni namen je dosežen. Gre za spodbujanje humanitarnosti in dobrodelnosti. Šolski sklad je z vstopnicami ponovno zbiral sredstva za učence, ki različne obveznosti v šoli težko plačajo. OŠ Mengeš je bila ena prvih, ki je leta 2002 ustanovila šolski sklad, ko to še ni bilo potrebno, in že takrat je začela z glavno mislijo, humanitarnostjo, zbiranjem sredstev za socialno ogrožene družine. V zadnjem letu so šolski skladi na mnogih šolah šele zaživeli, ker je to postalo z zakonom obvezno. Skoraj bi si upal trditi, da je Upravni odbor Šolskega sklada na naši šoli aktiven kot malo kje, saj pripravi več prireditev in dogodkov v šolskem letu in nocojšnja je le ena izmed njih.« Tekst in foto: Nataša Vrhovnik Jerič Najbolj sta mi bila všeč godba in smešni Marijan Šarec, pogledat pa sem prišla najboljšo prijateljico, ki je plesala hip hop. KAJA SADAR, Mengeš Prireditev je bila zelo lepa. Dobro je, da večkrat pripravijo take prireditve - zaradi otrok in nas odraslih, všeč pa mi je bilo vse. Prišla sem z možem in vnukoma. ANA SKOK, Mengeš Prireditev mi je bila zelo všeč in rada pridem, ker je vedno čutiti veliko pozitivne energije. Taka prireditev je lepa gesta. V Mengšu so dobri ljudje, ki radi pomagajo otrokom. MAJA MULER, Loka Zelo sem presenečena, saj sem videla stvari, ki jih še nisem, na primer zvonovi, ki smo jih nocoj slišali - to je zame nekaj novega, in v Mengeš se še vedno rada vračam. MAJDA LAMPIČ, Ljubljana Ponovno se je pokazalo, da je dvorana polna. Vsak poslušalec je zagotovo našel svojo zvrst glasbe. Vesela bom, če se Mengšani takih prireditev udeležijo v čimvečjem številu, saj bodo tako lahko pomagali otrokom, da se bodo v našem okolju dobro počutili. MOJCA REVEN, podpredsednica Šolskega sklada Osnovne šole Mengeš POPRAVEK V prejšnji številki Mengšana je v prispevku z naslovom »Srebrna mengeška marela uspela«, pri objavi sponzorjev na strani 7, prišlo do napake, saj je ven izpadla Občina Mengeš kot glavni pokrovitelj prireditve. Vsem prizadetim se za nastalo napako opravičujemo. Urednik DOGODKI MESECA JUAN VASLE V MENGŠU Basbaritonist Juan Vasle se je rodil v Argentini, kjer je diplomiral na visokem inštitutu za umetnost in na visoki šoli za novinarstvo. Kot pevec je nastopal v južnoameriških opernih hišah, kot novinar pa je bil poročevalec, urednik glasbene revije, strokovni komentator za resno glasbo in pisec športnih komentarjev. Z družino se je preselil v Slovenijo, kjer živi skupaj z ženo, mezzosopranistko Adriano Abbati de Vasle, in dvema hčerkama. Je stalni član ljubljanske Opere, kot koncertni in operni pevec pa nastopa v Ameriki, Kanadi, Avstraliji in Evropi. Na povabilo UO Šolskega sklada OŠ Mengeš je sodeloval tudi na prireditvi Življenje je učenje. Juan Vasle je prijeten sogovornik. V pogovoru z njim človek začuti nekaj drugačnega - poseben temperament, ki ga bogato dopolnjujeta dve kulturi, argentinska in slovenska, ki pevcu dajeta poseben čar. Kako se počutite na nocojšnji prireditvi Življenje je učenje? Dobro, v Mengšu sem že pel in če otroci poslušajo, je zanje vedno lepo zapeti. Enkrat ali dvakrat letno sodelujem na dobrodelnih prireditvah in tokrat sem se odzval povabilu v Mengeš. Se vam zdi, da so dobrodelne prireditve med starši in njihovimi otroki danes dobro sprejete? Mislim, da, saj jih je veliko. Rad se jim odzovem, če imam le čas, saj sem zelo zaposlen. S čim se trenutno ukvarjate? V ljubljanski Operi vadimo Sevilj-skega brivca in imamo intenzivne vaje, veliko tudi koncertiram in snemam, hkrati pa opravljam tudi delo novinarja. Komentiram nogometne tekme na športni televiziji in pišem športne članke za sobotno prilogo Dnevnika ter ostale članke. Rojeni ste bili v Argentini. Nekoč sva se že srečala, takrat sem opazila, da se s svojimi otroki pogovarjate špansko. Doma govorimo samo špansko, saj želimo, da hčerki ohranita svoj materni jezik. Španščina je eden najpomembnejših jezikov, naučite se ga lahko hitro in brez posebnih naporov. Hčerki jo govorita že od rojstva in sta ves čas dvojezični, kar se mi zdi zelo v redu, saj je španščina eden izmed najbolj govorjenih jezikov. Kaj je tisto, kar vaši hčeri v največji meri dobita od vas - je to glasba, temperament, (slovenska) kultura ... ? Verjetno potovanja. Vedno smo veliko potovali in to je največ, kar sta lahko dobili od mene, saj je potovati zelo koristno. Odprlo jima je obzorja, dobili sta popolnoma nov pogled na svet, zanju je potovanje najbolj običajna stvar. Kadar lahko, se spravimo na potovanje, ne samo v Argentino, marsikam gremo. Torej je za vas in za vašo družino življenje ves čas učenje? Seveda. Menim, da ja tako za vsakega izmed nas. Meni je všeč življenje, ki ni monotono in rutinsko, da ni vse enako. Vedno mora biti kaj novega. Je Juan Vasle Slovenec, Argentinec ali ... ? Jaz sem oboje. To je dobro, saj se dve kulturi dopolnjujeta. To mi je samo pomagalo. Torej imate dve domovini? Tako je. Ko sem tam, pogrešam Slovenijo in ko sem tu, pogrešam Buenos Aires. Kakšno pa je vaše življenjsko vodilo? Skušam biti zvest svojim željam in svojim hrepenenjem, stvarem, ki jih skušam delati, saj me to veseli. Vedno sem bil zvest samemu sebi, nikoli si nisem želel, da bi zaslužil veliko denarja, a bi bil ob tem nesrečen. To mi ne pride na misel. Novinarstvo in glasba - to je tisto, kar me najbolj veseli. Vsak dan je drugačen, vsak dan doživim kaj novega, tudi z družino. Nataša Vrhovnik Jerič DEVETDESET LET ANGELE GOLOB Mama Angelca, kot ji radi rečejo njeni trije pravnu-ki, je v soboto, 11. aprila, praznovala svojo devetdesetletnico. Živahna in polna energije je povedala, da je sicer praznovanje trajalo kar cel teden, v veliko čast pa ji je bilo, ko ji je v torek, 15. aprila, prišel čestitat tudi župan Franc Jerič, skupaj z Zdenko Ilič in Mileno Vode z Rdečega križa Mengeš. »Super babica je,« pove njen vnuk Sandi in doda, da si tako babico lahko samo želiš. Vedno je vsem domačim z veseljem priskočila na pomoč, ko so karkoli potrebovali. Sicer pa je kljub zavidljivi starosti ves čas zelo aktivna, rada pospravlja, kuha in dela na vrtu, v največje veselje pa so ji njeni trije pravnuki. Tekst in foto: Katarina Karlovšek VLADO FEJZIČ V KULTURNEM DOMU MENGEŠ 13. marca je bilo v preddverju Kulturnega doma Mengeš odprtje razstave člana Likovnega društva Mengeš, Vlada Fejziča. Avtorju je bilo odprtje v veliko veselje, saj pravi, da je srečen, da je lahko tudi drugim pokazal svoje občutke in svoje videnje sveta. Obisk odprtja in kritiki, ki sta jih o njegovem delu zapisala likovni kritik Janez Lapajne ter slikar in grafik Izidor Jalovec, so mu v veliko vzpodbudo. Na vprašanje, kakšen slikar je Vlado Fejzič, umetnik odgovarja, da je realist. V njegovem slikanju se kažejo teme realizma in impresionizma, pogosto pa zahaja tudi v abstrakcijo. Član LD je četrto leto. Prihaja iz Kranja, vsako sredo pa se udeležuje srečanj društva. Njegova najljubša slika na razstavi je narisana v abstraktni smeri. Takih slik ne razlagamo do potankosti; človek mora sliko videti in si razložiti njeno vsebino sam, a ker je v njej še vseeno veliko realističnega, zanjo slikar Vlado Fejzič pravi, da predstavlja dva čolna z jadri. »Motivi mojih razstavljenih slik so morje, saj mi morje veliko pomeni in se tam počutim lepo, zato na njih najdete morje, ladje, boje, jadra ...« Razstava je bila na ogled do 28. marca. Tekst: Nataša Vrhovnik Jerič Foto: Milica Tomšič M» Vlado Fejzič, član Likovnega društva Mengeš, na odprtju razstave v Kulturnem domu Mengeš DOGODKI MESECA TRIBUNA IDEJ V OSNOVNI ŠOLI MENGEŠ V torek, 31. marca, so avlo Osnovne šole Mengeš napolnili učenci, učitelji, starši in obiskovalci, ki so prišli prisluhnit idejam učencev ob evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti. Učenci so na Tribuni idej predstavili najboljše ideje, ki so nastale na šolskih natečajih v mesecu marcu - mesecu ustvarjalnosti in inovativnosti. Predstavljenih je bilo kar 30 idej z različnih in vedno zanimivih področij. Učenci so poiskali probleme, ki bi jih radi rešili, s svojimi idejami pa so jih poskušali uresničiti in premagati. Poleg prireditve si je bilo mogoče na hodniku v pritličju šole ogledati tudi razstavo na temo ustvarjalnosti in inovativnosti učencev Osnovne šole Mengeš. Ustvarjalcem je skrbno prisluhnila tudi petčlanska komisija, ki je predstavitve natančno spremljala in jih po koncu tudi primerno ocenila. Celotno prireditev so vodili učenci osmih razredov. Program je dodatno obogatil šolski pevski zbor. Po kar nekoliko naporni in predolgi prireditvi (zaradi veliko predstavljenih idej), je napočil čas za razglas najboljših. Najprej je bila na vrsti razglasitev prvih treh nagrad na šolskem natečaju Imam idejo, ki so jih dobili: 1. nagrada: Članici naravoslovnega krožka Zala Žirovnik in Pia Oražem - Kako odpadki ogrožajo naravo, pod mentorstvom Nataše Kosec, 2. nagrada: Terezija Skok in Teja Vuga (5.c) - Pomoč sošolcu v stiski, 3. nagrada: Ula Dermastja in Pia Rozman (7.b) - Poskrbimo za lepšo okolico šole, pod mentorstvom Nataše Kosec. Sledila je razglasitev prve nagrade in pohvale na natečaju Spletna stran: Imam idejo. 1. nagrada: Kostja Velepec in Miha Furjan - Krik po lepši mladosti, pod mentorstvom Urše Oražem. Pohvale: Katja Kunej, Tara Moneta, Patricija Prokić in Ana Polančec, ki so izdelale spletno stran z naslovom: TJA preko spleta, pod mentorstvom Anite Burgar. Prvo nagrado na Tribuni idej so si zaslužili in jo tudi prejeli učenci 4.b razreda, s svojo predstavitvijo ideje o Gozdni učni poti na Gobavico, pod mentorstvom učiteljice Simone Hrovat. Mlada virtuozinja na hramoniki Stroga žirija TRADICIONALNI POHOD NA RAŠICO Športno društvo Topole se je tudi letos odpravilo na že tradicionalni pohod na Rašico. V nedeljo, 15. marca, je bilo vreme kot nalašč, da se Topolci spet v dobri družbi podajo na pohod, ki se ga vsako leto z veseljem udeležijo tako starejši kot tudi mladi. Kar dvajset pohodnikov je tako na prelepo sončno nedeljo ponovno osvojilo vrh Rašice, kjer so zasluženo »pomalicali« in si malo oddahnili. Najmlajša članica odprave je bila tokrat enoletna Brina, ki so jo sicer nosili še v nahrbtniku, toda kot pravijo, je važen namen, in tako ali drugače je tudi ona, kot vsi ostali, dosegla cilj pohoda. Seveda pa ni šlo tudi brez nepogrešljivega pohodnika, psička Lu-kija, ki je letos že tretjič spremljal veselo druščino in skrbel za njihovo varnost in enakomerni tempo hoje. Tekst in foto: Miran Grilc Govoreči klobuki (nastopajoči, ki so predstavili svojo idejo) Po končani Tribuni idej je župan Franc Jerič ravnatelju šole slavnostno predal v uporabo nove prostore v drugem nadstropju šole. Tekst: Barbara Osterman Foto: Ajda Opeka PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE V LOKI »Z ljubeznijo tvoja me roka neguje in le tvoj nasmeh me zares osrečuje! Le eno, edino jaz mamico imam in tega zaklada nikomur ne dam,« so izzvenele besede naših malčkov ob koncu prijetnega druženja s slavljenkami ob materinskem dnevu v Loki. Recital, pesem, glasba in otroška razigranost so nanje delovali osrečujoče. Že star pregovor pravi: »Sreča je v očeh, ne v dlaneh!« Zato vem, da vsem mamam (mislim, da tudi očetom!) nobena čokolada, naj bo še tako sladka, in nobena rožica, naj bo še tako dehteča, ne odtehta otroškega nasmeha, iskrivega pogleda, nežnega dotika ali iskrenega poljuba. Skratka, program, ki ga je v Helenini in Barbarini režiji mamicam, mamam in babicam podarilo Kulturno društvo Antona Lobode, je ogrel in razveselil vsa srca v dvorani in prav škoda je, da se ga ni udeležilo več kakor dvainštirideset slavljenk. Jože Brojan DOGODKI MESECA MENGEŠKI LIKOVNIKI V BOJU ZA ČISTO OKOLJE Prav tako kot ostala društva, smo se tudi člani Likovnega društva Mengeš letošnjo sončno soboto, 4. aprila, zbrali in udeležili čistilne akcije. Vsi se zavedamo pomembnosti o skrbi za čisto, lepo in zdravo okolje, zato smo od besed prešli k dejanjem in se ob 9. uri zbrali v prostorih društva, v Zajčevi vili. Veselo smo se podali na delo ter se lotili čiščenja okolice pri razbremenilniku Pšata, od mosta na Kolodvorski ulici do mosta na Jarški cesti. Delovne akcije se je udeležilo devet članov društva. Kolektiv je bil precej pester, zanimivo pa je predvsem to, da so se »mengeške« čistilne akcije udeležili člani iz Kranja (Vlado Fejzič, Minka Kristanc), iz Komende (Helena Rems, Roman Špenko) in iz Moravč (predsednica društva Leonida Goropevšek Kočar), prisotni pa smo bili tudi Mengšani (Ina Malus, Miro Kolenko, Helena Testen, Suzana Fartek). »Ulov« je bil kar pester; našli in počistili smo raznovrstne okolju škodljive odpadke, vse od običajnih (izdelki iz plastike, folije, vrečke, kosi oblačil, živilske embalaže, steklenice) pa do nekoliko nenavadnih in vsekakor neprimernih za odlaganje v okolju (vzmetnice, injekcijske igle, dežnike, avtomobilske gume in avtosedež). Akcijo smo zaključili ob 11. uri ter se okrepčali in osvežili na končni postaji, na Mengeški koči. Združili smo prijetno s koristnim - klepet in dobra volja sta nas spremljala vse do konca, v zraku pa še vedno visi topel občutek, da smo vsaj malo pripomogli k urejeni okolici in čistejši naravi, ki je nemalokrat navdih za ustvarjanje. Tekst: Suzana Fartek Foto: Milica Tomšič ČISTILNA AKCIJA V LOKI Spet ta čistilna akcija, je slišati, ko pride pobuda zanjo. Vendar je čista in urejena okolica, v kateri živimo, obraz nas samih. In je stvar kulture vsakega posameznika! In kdo svinja? Mislim, da vsi po malem - od domačinov do ljudi, ki potujejo mimo. Starejši? Po mojih ugotovitvah ne. To so predvsem mlajši ljudje, ki se na mestih, kjer smo pospravljali, največ zadržujejo. Kako lep bi bil svet brez raznorazne navlake (te je veliko predvsem v gozdovih), brez smeti in brez onesnaževalcev, a tako je iluzorno razmišljati. Takšni ljudje so vedno bili in bodo. Zato bodo čistilne akcije vedno znova potrebne in dobrodošle. Dobro pa bi bilo, če bi se jih udeleževalo več ljudi, ne samo iz društev. Vsa soseska, vas, mesto Enim je to seveda neumnost, drugim v posmeh in le nekaterim v zadoščenje. Kakor koli, strinjali se boste, da je lepo, če živimo v urejeni in čisti okolici, mar ne? Članice in člani Kulturnega društva Antona Lobode smo sobotno dopoldne, 28. marca, pospravljali okolico kamnitega mostu in strugo Pšate, kjer za gregorjevo spuščamo lučke, jarke ob cesti proti loški cerkvi in okolico cerkve, v kateri vsako leto pripravljamo koncert. Gasilci pa so se z vrečami odpravili čistit obe avtobusni postaji, okolico mostu proti Na gmajni in okolico gasilsko-kulturne- ga doma. Teden dni pozneje, v soboto, 4. aprila, pa so očistili še okolico, oprali cesto in odtočne vodne kanale - mulde okrog jabeljskega gradu. Res je bila žetev velika, delavcev pa malo, toda čistilna akcija je popolnoma uspela. Skrbi me le, da bi jo morali ponavljati vsak konec tedna, saj brezobzirneži delajo noč in dan. Igle, pločevinke, škatle pic in piškotov, steklenice _ so vsakdanja roba na teh površinah. Jože Brojan KOLESARJI PRISPEVALI K ČISTEJŠI OKOLICI Kljub močnemu deževju se je 12 kolesarjev udeležilo letošnje spomladanske čistilne akcije. V četrtek, 2. aprila, so se ob 16.30 zbrali pred Avtoservisom Gregorc in se razdelili v dve skupini. Letos je bila društvu dodeljena še dodatna lokacija. Ena skupina je čistila na relaciji od Mengša do Duplice, druga pa od Mengša do Rodice. Ker sta obe področji zelo prometni, je bilo tudi odpadkov zelo veliko. Skupaj so tako nabrali 17 velikih in težkih vreč. Čeprav na koncu vsi premočeni, so bili zadovoljni, da so pripomogli k čistejši okolici. Saša J., KD Mengeš DOGODKI MESECA ČISTILNA AKCIJA V TOPOLAH V soboto, 28.marca, so člani Športnega društva in člani PGD Topole organizirali čistilno akcijo. Akcije se je udeležilo kar 21 članov, tako starejši kot tudi veliko mladih. Topolci so očistili pot iz Topol proti avtobusni postaji, nato pa še naprej proti Mengšu in Kosezam. Seveda so smeti očistili tudi breg Pšate iz Topol proti Mengšu, Športni park Topole ter prostor pred kapelico sv. Lucije. 4. aprila so se Topolci v okviru vse občinske čistilne akcije spet podali na čiščenje okolice, in sicer poti iz Topol proti Kosezam in nato proti Mengeški koči. Nabrali so manj smeti kot lani, kar pa je dober znak. To namreč pomeni, da smo morda končno postali malo bolj osveščeni in bomo nehali osnesnaževati naravo in okolje, v katerem živimo. Tekst in foto: Miran Grilc MENGEŠKA GODBA V ŠPANIJI Sredi marca, ko so bile temperature v Sloveniji še zelo nizke, smo si mengeški godbeniki privoščili oddih v toplih krajih. Nepričakovano smo dobili vabilo na gostovanje v Španijo, natančneje v manjše obmorsko mesto - Castellon de la Plana blizu Valencie. Povabljeni smo bili na Festival de la Magdalena, ki je bil letos že 21. po vrsti. Istega festivala smo se udeležili že pred desetimi leti. Organizatorji imajo vsako leto navado povabiti nekaj godb in orkestrov iz cele Evrope - letos so tako poleg nas povabili še Čehe, Madžare, Slovake, Švicarje, Nizozemce, Škote in celo Mehičane _ Vsi povabljeni smo sodelovali na paradah po mestu ter na promenadnih koncertih, ki so se vršili pred mestno hišo. Vsaka nastopajoča skupina je poslušalce in gledalce navdušila s čim posebnim - Madžari, Čehi in Slovaki z mažoretnimi skupinami, Švicarji s svojimi kostumi, Mehičani že s svojo prisotnostjo, mi, Slovenci, pa z Avsenikovimi in drugimi narodnozabavnimi melodijami ter seveda z našo, gorenjsko, narodno nošo. Kjerkoli smo se pojavili, smo poželi navdušenje - neštetokrat smo mimoidočim razlagali, od kod smo, se fotografirali z njimi, nekajkrat pa smo se celo ustavili in priredili manjši nastop ter zaplesali nekaj polk in valčkov. Seveda pa naše gostovanje v Španiji ni zajemalo samo kon- certov in parad. Nasprotno, veliko časa smo imeli tudi za oddih - ogledali smo si Valen-cio in Castellon, se srečali z županom in kraljičnami festivala, plavali smo v hotelskem bazenu, se nastavljali sončnim žarkom, namočili noge v Atlantik, nazdravili s sangrio ter sklenili nova poznanstva. Konec maja si tako obetamo obisk naših prijateljev z Madžarske, ki bodo tako praznovanje 125. obletnice godbe naredili še bolj posebno. Na koncu lahko dodamo le še, da je bilo gostovanje sijajno, da smo se na tak način godbeniki še bolj povezali med sabo in da se že veselimo prihodnjih podvigov - pa naj bodo to gostovanja v daljnih deželah, praznovanja 125-letnice pa tudi ostalih manjših in večjih koncertov ter nastopov. Tekst: Nina Reščič Foto: Ana Per MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA MENGEŠ NA REVIJI V DOMŽALAH Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš se je 28. marca udeležil drugega koncerta 49. Območnega srečanja odraslih pevskih zborov v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Organizator koncerta je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Domžale. Srečanje je bilo izvedeno v sodelovanju z Zvezama kulturnih društev občin Domžale in Mengeš in občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Dvorana je bila polna ljubiteljev zborovskega petja, ki so vse nastopajoče nagradili s prisrčnim ploskanjem. Sodelovalo je deset pevskih zborov. Po izboru naše zborovodkinje Nane Weber smo zapeli tri sakralne pesmi iz različnih obdobij - zadnja leta namreč delamo projektno. Prva pesem Rorando coeli defluant je adventna pesem, stara približno 400 let. Češki komponist Jan Campanus Vodnansky jo je napisal za dva zbora - drugi zbor je odmev prvemu. Baročni skladatelj Claudio Monteverdi je napisal skladbo Cantate Domino za šest glasov in tako smo jo tudi izvedli. Nastop smo zaključili s slavilno pesmijo Ave Marija, izpod peresa sodobnega španskega skladatelja Javierja Busta. Zahvaljujemo se Kulturnemu domu Franca Bernika Domžale za dobro organizacijo in pogostitev. Tekst in foto: Olga Pavlin NOVICE IZ SOSEDNJIH OBČIN PRAVLJIČNA SPOMLADANSKA SMUKA Naj spomnim na skupinska dnevna smučanja po sosednji Avstriji, kjer smo letos preživeli precej zimskih in tudi pomladnih dni. Ledeniki namreč kar kličejo na svoje vedno bele strmine! Letos smo se nekajkrat odpeljali tudi na Kaprun, ledenik, ki v višino meri par sto metrov več kot 3000 in zato ponuja super celoletno smuko. 174 km urejenih smučarskih in bordarskih površin ter naraven sneg pričarajo pravo smučarsko, bordarsko vzdušje, ki ga dopolnjujejo topli sončni žarki in čudoviti razgledi. Imeli smo se res super! Fotografije govorijo zase! In še se bomo imeli, če ne prej, pa drugo leto! Zdaj pa je čas za kolesarska vandranja ... po naši občini vsako sredo, v aprilu in maju, organiziramo dvourno kolesarsko turo, za prvomajske počitnice pa se odpravljamo v Provanso s kolesi na kombiju, kjer se bomo deset dni potepali po čudovitih pokrajinah na stičišču Alp in Mediteranskega morja! Vse informacije dobiš na www.studentski-klub. si! Se vidimo! Lepe spomladanske dneve, vesele prvomajske praznike in obilo smeha in sonca ti želi tudi Študentski klub Domžale! Ana Strnad Regionalno stičišče nevladnih organizacij osrednjeslovenske regije PREDSTAVITEV PROJEKTA V četrtek, 16. aprila, je bila v Občini Litija prva uradna predstavitev projekta regionalnega stičišča nevladnih organizacij osrednjeslovenske regije Srce me povezuje - stičišče NVO Srca Slovenije, in sicer simbolično locirana prav na geometričnem središču Slovenije. Projekt so na novinarski konferenci predstavili njegovi nosilci: Mirko Kaplja, predsednik društva Geoss, Peter Svetik, avtor projekta Ge-oss, Polovca Šega z Ministrstva za javno upravo in Gabriela Babič, vodja projekta. Po predstavitvi za novinarje je sledil posvet z društvi o aktualni problematiki pri njihovem delovanju, sodelovali so številni predstavniki društev iz osrednjeslovenske regije ter Veronika Vodlan iz Zavoda center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Predstavniki društev so navdušeni nad projektom, kajti številne članice in člani nevladnih organizacij namenijo ogromno svojega časa za delovanje v njih. Vsi pa se srečujejo s podobnimi težavami, ker si zaradi nizkih sredstev, ki so jim dodeljena, ne morejo privoščiti različnih storitev, kot so: pravna pomoč, računovodske storitve, pomoč pri komunikaciji projektov, pomoč pri kandidiranju na razpisih, izdelava spletnih strani idr. Poslanstvo projekta pa je zagotoviti strokovno pomoč in izčrpne informacije, ki jih potrebujejo za nemoteno delovanje organizacije. Dejstvo je, da je v Sloveniji preko 20.000 nevladnih organizacij, veliko večino predstavljajo društva, zraven pa so še ustanove in zasebni zavodi. Glavna razlika v delovanju nevladnih organizacij v Sloveniji in drugih evropskih državah je v tem, da se večino dela, ki se opravlja znotraj društev, ustanov in zavodov, opravlja brezplačno. Zaposlenih je izredno malo, velika večina tistih, ki delujejo v nevladnih organizacijah, to delo opravlja poleg svojega rednega dela, mladina to delo opravlja prostovoljno, aktivni pa so starejši upokojenci, ki imajo čas in najdejo v organizacijah svoje hobije. Regionalna stičišča želijo zato povečati stopnjo zaposljivosti v nevladnih organizacijah in pa posredovati, da je možnost tako za mlade kot starejše, da najdejo Predstavniki številnih društev so skupaj iskali možnosti povezovanja. Udeleženci posveta se udeležujejo številnih delavnic in izobraževanj v sklopu regionalnega stičišča Srce me povezuje. svojo zaposlitev in tudi gradijo kariero v nevladnih organizacijah. Največkrat se namreč dogaja, da prostovoljci delajo, ko so mladi in še študirajo, ko pa kader postane dober in izobražen, dobi izkušnje pa gre in dela v zasebnem sektorju, ker se enostavno to bolj izplača in ker je težko najti neka sredstva za zaposlitev v nevladni organizaciji. Tudi zaradi tega so nevladna regionalna stičišča nevladnih organizacij horizontalne mreže, da bi se povečala možnost zaposljivosti v nevladnem sektorju in da bi tem organizacijam pomagali pokazati neko pot do sredstev, ki so na voljo. Po analizi, ki je bila opravljena, največ sredstev za financiranje teh organizacij prihaja iz občin, nekaj manj s strani države in še manj s strani EU. Tekst in foto: Katarina Karlovšek TEMA MESECA 2009 - EVROPSKO LETO USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTI Evropski parlament in Evropska komisija sta ugotovila, da mora Evropa okrepiti svoje zmožnosti in sposobnosti za ustvarjalnost in inovativnost, tako zaradi socialnih kakor tudi ekonomskih razlogov. Zato sta leto 2009 razglasila za leto ustvarjalnosti in inovativnosti. Države članice Evropske unije so prepoznale inovativnost kot usodno pomembno zmožnost učinkovitega odgovora na procese globali-zacije. Vse večje so potrebe po znanjih, veščinah, spretnostih in izkušnjah ter kompetencah, ki omogočajo ljudem odprtost do novih zamisli in promovirajo ustvarjalnost. Inovativne sposobnosti so tesno povezane z ustvarjalnimi sposobnostmi posameznika. Cilj evropskega leta je promovirati ustvarjalnost in inovativnost kot ključni kompetenci vseh ljudi v sodobnem svetu. Kaj sploh pomenita ustvarjalnost in inovativnost? Ustvarjalnost in inovativnost sta dva koncepta, ki ju pogosto interpretiramo zelo različno. Vendar imata ustvarjalnost in inovativnost skupno vodilo o kompetencah ustvarjalnega razmišljanja, delovanja in reševanja problemov. Raziskave o tem, kako spodbujati in urejevati ustvarjalne procese, so postale zelo pomembne v vseh izobraževalnih sistemih. V času digitalnega načina življenja se postavlja vprašanje o vplivu informacijskih in komunikacijskih tehnologij na pomembnost ustvarjalnosti in inovativnih procesov ter njihove pristojnosti. Pred leti je bil v nekem časopisu v rubriki »Verjeli ali ne« objavljen sestavek z naslednjim primerom: Palica iz surovega železa je vredna 5 dolarjev; če iz nje skujemo podkve, se vrednost železa povzpne na 10 dolarjev in pol; če železo uporabimo za izdelavo šivank, postane vredno že 3285 dolarjev; če pa damo iz istega kosa železa izdelati vzmeti za ure, so te vredne kar 250.000 dolarjev. Torej: razlika med petimi dolarji in četrt milijona dolarjev je ustvarjalnost. (dr. Carol Kinsley Goman) Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti je ena od poglavitnih usmeritev za ustvarjanje sprememb v sodobni družbi in prav vsi smo lahko ustvarjalni na vseh področjih našega življenja in bivanja. Ko sem na fakulteti poslušala predavanja iz razvojne psihologije, nas je predavateljica opozorila, da prva ideja, ki se porodi v naših mislih, ni vedno tudi najboljša. Ideja mora zoreti, potreben je čas in razmislek. Za njeno uresničitev pa največkrat potrebujemo podporo - moralno in materialno. Naša ustvarjalnost in ustvarjalnost ljudi okoli nas se kaže v tem, da smo sposobni najti in razviti čimbolj različne in izvirne rešitve za naše vsakodnevne probleme, probleme malega človeka in celega človeštva. Stari rek pravi, da na mladih svet stoji in ustvarjalnost je posebnost in sposobnost človeka, ki se kaže na različnih področjih in v različnih okoliščinah, od socialnih odnosov, podjetništva, športa, rokodelstva, umetniške ustvarjalnosti, oblikovanja, izobraževanja _ V današnjem svetu je izobraževalni sistem soočen z velikim izzivom - kako razvijati in predvsem ohraniti razvoj ustvarjalnosti mladega človeka. Otroška domišljija in fantazija sta najboljša pot do ustvarjalnosti in če družina, šola ter družba to spoštujeta, se otroci lahko učinkoviteje spopadejo z reševanjem osebnih problemov, kakor tudi problemov skupin, v katerih živijo, se šolajo, preživljajo prosti čas _ Kdor trdi, da je ustvarjalnost zmožnost in sposobnost samo najbolj nadarjenih učencev in ljudi, živi v zmoti; prav vsak ima zmožnost biti ustvarjalen na svoj unikaten način. Mladi se zelo dobro zavedamo razmer, v katerih živimo. Do njih poskušamo biti kritični in objektivni, ob vprašanju, kaj storiti za boljši jutri, lahko nanizamo vrsto idej in predlogov, ki se včasih nekaterim (staršem, učiteljem ...) zdijo nezaslišane, nemogoče, nesprejemljive ali celo predrzne. Vse prevečkrat naše ideje naletijo na gluha ušesa ter se prehitro zavržejo z mislijo »Ah, kaj pa ta ve!« Ne samo v letu 2009, ki je proglašeno za evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti, ampak tudi v prihodnosti bo potrebno stremeti k temu, da bomo prisluhnili in spremenili temeljni odnos do ustvarjalnih pobud in idej mladih. V Osnovi šoli Mengeš so v spremnem tekstu ob projektu »imam idejO« napisali: »Pomembni so majhni koraki, ki so nujni, da pridemo do kakovostnejših, inovativnih in za človeka prijaznih, včasih celo revolucionarnih sprememb. Že ob vprašanju, kateri so največji dosežki človeka, bomo zelo različno odgovarjali. Nekateri bodo omenjali mobilne telefone in računalnike, drugi televizijo, pralni stroj, letalo, avtomobil in drugo. Omenjene rešitve so se inovatorjem morda porodile čez noč, vendar so do njih lahko prišli s sintezo tisočerih spoznanj, znanstvenih ugotovitev in številnih rešitev, tudi majhnih idej, ki so se kasneje izkazale za izjemne.« Sir Kern Robinson pravi: »Ustvarjalnost je tudi svoboda, da vidiš stvari iz drugačne perspektive. Dovolimo otrokom to svobodo. Storimo kar največ, da jih ne bo strah izraziti svoje ideje, svoje zamisli.« Ne bojte se poiskati otroka v sebi in začutiti svobode, ki nam jo lahko prinese samo domišljija in fantazija - uresničujte svoje ideje v vsakdanjem življenju in tudi sami vtisnite svoj pečat v ta pisani mozaik sveta, ki se dandanes sooča s svetovno krizo na vseh področjih življenja. Barbara Osterman Kranj | Stara pošta | CM 23 81 239 Šk, Loka I V blagovnici Nama | 04 51 24 0Û6 Medvode I BC Medvode I 01 36 I I 434 Digitalni fotoaparati Samsung L3I0W Najcenejši fotoaparat s širokim kotom {28mm) 129,99€ ter vsi ostali fotoaparati iz zaloge do Ponudba velja do razprodaje zalog! INTERVJU INTERVJU Z BERNARDO PINTER, pomočnico ravnatelja na OŠ Mengeš Ker je leto 2009 evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti, smo se o tem pogovorili z gospo Bernardo Pinter, ki je bila koordinatorka projekta Imam idejo na Osnovni šoli Mengeš. Projekt se je odvijal v mesecu marcu. Bernarda Pinter je profesorica razrednega pouka, poročena in mama treh otrok. Ima 21 let delovnih izkušenj v osnovni šoli. 18 let je bila zaposlena na OŠ Ledina v Ljubljani, tretje leto je pomočnica ravnatelja v OŠ Mengeš. Je soavtorica dveh učbenikov za učence in recenzentka več učbenikov in delovnih zvezkov za učence na razredni stopnji. Že 12 let je področna urednica v reviji Za srce, kjer ureja strani za mlade; je urednica treh tematskih številk za mlade pri reviji Za srce. Vrsto let je bila področna urednica v naravoslovno-pedagoški reviji Solnica. Sodelovala je v več mednarodnih projektih in projektih Zavoda RS za šolstvo, sedaj je vodja Zdrave šole na OŠ Mengeš in vodja projektne skupine Učim se učiti. Evropski parlament in Evropska komisija sta odločila, da bo leto 2009 evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti. Kako ste se s to pobudo spoprijeli na OŠ Mengeš? Evropa v šoli je evropski projekt, v katerem vsako leto sodeluje okrog 500.000 mladih iz 34 evropskih držav. Slovenija sodeluje osmo leto. Letos natečaj nosi naslov Imam idejo. Namenjen je učencem osnovnih in srednjih šol. Vzpodbuja k razmišljanju o evropskih temah, ki so skupne vsem, ki živimo v Evropi. Že drugo leto zapored smo kot šola sprejeli izziv, ki sta ga ponudila Evropski parlament in Evropska komisija. Lansko leto smo na dnevu odprtih vrat uspešno predstavili vrhunec šolskega projekta z naslovom Medkulturni dialog, ki je učencem približal kulture posameznih evropskih narodov, povezal učence različnih narodnosti, učitelje in starše. V letošnjem marcu pa smo prisluhnili temi za leto 2009: Imam idejo. Cilj evropskega leta s tem naslovom je promovirati ustvarjalnost in inovativnost kot ključni kompetenci vseh ljudi v sodobnem svetu. Šole se soočamo z velikim izivom - kako ohraniti in razvijati ustvarjalnost mladega človeka. Od tu ideja, ki je porodila veliko novih idej tudi na naši šoli. Kako bi sami definirali pojma ustvarjalnost in inovativnost? Kaj lahko dopri-neseta k boljšemu pouku na osnovnih šolah? Ustvarjalnost je proces, ko ustvariš nekaj novega, ko sanje postanejo resničnost, je svoboda, da vidiš stvari z druge perspektive. Mnogi raziskovalci pišejo, da je za ustvarjalnost ključna občutljivost za problem, ki je hkrati nujna osnova ustvarjalnega procesa. Nelagodje je tisto, ki človeka dobesedno sili v ustvarjalni proces, ki pogosto prinese tudi rešitve. Inovativnost pa je uspešna realizacija novih idej. Kaj lahko doprineseta k boljšemu pouku? Veliko. Še posebej se mi je vtisnila v spomin misel sira Kena Robinsona, ki pravi, da je ustvarjalnost danes enako pomembna kakor pismenost in zato ji moramo podeliti enak status. Otroci so ustvarjalni, ker nimajo strahu pred napakami. Rojeni so kot ustvarjalna bitja, vendar jih izobražujemo tako, da se kmalu ta strah okrepi. Tradicionalne metode učenja z neposrednimi navodili in enosmernim podajanjem znanj bi morale čim bolj zamenjati metode, ki več pozornosti posvečajo refleksiji, presoji, odzivu ali sodbi mladega človeka. V mesecu marcu ste se na OŠ Mengeš odločili za izvedbo projekta Imam idejo. Pri tem projektu ste sodelovali kot koordinatorka. Kako je sploh prišlo do ideje o projektu? Mesec marec smo na Osnovni šoli Mengeš poimenovali Mesec ustvarjalnosti in inovativnosti, z namenom spodbujati in razvijati ustvarjalnost mladega človeka, kar počnemo tudi sicer, le da smo se tokrat projekta lotili načrtno in sistematično. Ideja je kar nekaj časa zorela v vodstvu šole. S pomočjo gradiv, ki so izšla ob evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti, smo pripravili izvlečke za učitelje, izdelali natančno shemo sledenja dogodkov mesecu marcu, s projektom seznanili vse učence šole in razpisali dva šolska natečaja in natečaj za javno predstavitev - Tribuno idej. Učence in učitelje smo povabili k ustvarjanju izdelkov za razstavo, ki smo jo načrtovali ob zaključku projekta. V začetku meseca marca smo imeli izobraževanje učiteljev na temo razvijanja ustvarjalnosti. Že v naslednjih dneh je bilo po šoli zaznati pravi ustvarjalni piš, saj si lahko na vsakem koraku prebral kaj o ustvarjalnosti in se prijavil na posamezen natečaj ali javno predstavitev svoje ideje. Nikogar v projekt nismo silili, vsak se je vključil na tistem področju, kjer se je čutil močnega. To je veljalo tako za učitelje kot učence. Moja naloga je bila koordinirati vsebine in dogodke projekta. Kako je potekalo načrtovanje in sama izpeljava projekta? Za projekt smo izdelali organizacijsko shemo, s pomočjo katere so vsi sodelujoči natančno vedeli, kako si sledijo dogodki. Najpomembnejši je bil čas med 9. in 26. marcem, ko je ustvarjalnost še dodatno obogatila marsikatero uro pouka, razredne ure, podaljšano bivanje, ure interesnih dejavnosti, ko so ustvarjale skupine in posamezniki. Veliko posameznikov si je med učitelji poiskalo mentorje, nekateri pa so odločno zapisali na prijavnico, da bodo delali sami. Naj poudarim, da je bil poudarek predvsem na procesu nastajanja novih idej in ne toliko na končnih rezultatih. Namen je bil, da učenci spoznajo, da je lahko ustvarjalen vsak človek in da se danes vse pogosteje poudarja skupinska ustvarjalnost, kjer se ideje, znanja, veščine in vrednote ljudi dopolnjujejo. O čem so lahko učenci razmišljali ter ustvarjali pri pouku, razrednih urah, v OPB-ju, pri interesnih dejavnostih? Učenci so pod vodstvom učiteljev s pomočjo ustvarjalnih tehnik izvajali redni pouk ali pa so se odločili za projektno delo ali raziskovalne naloge na konkretno temo, ki so si jo izbrali. Na razstavi, natečajih ali na Tribuni idej so se predstavili z najrazličnejšimi idejami: v 4. razredu so se npr. lotili super igrišča. S tehniko možganskega viharjenja so prišli do raznolikih idej učencev celotnega razreda, naslednja faza je bilo risanje načrta igrišča, kjer so uporabili vsa do sedaj pridobljena znanja s področja INTERVJU shem, načrtov, skic in orientacije v prostoru, potem pa so super igrišče še izdelali v obliki makete iz ostankov lesa in nekaterih drugih materialov. Spet drugje so pri razredni uri iskali ideje, kako bi lahko pomagali starejšim v kraju; kako pomagati učencem tujcem na naši šoli je bil problem, ki so ga reševali v osmih razredih. Zelo zanimivo je bilo poslušati idejo o gozdni učni poti na Gobavico in o tem, kako pomagati sošolcem v stiski. Posamezniki iz 7. razreda so imeli idejo, da bi na šoli vsako jutro deloval šolski radio, ki bi učencem sporočil lepo misel ali zgodbo za dan, ideje za novo ozvočenje smo dobili, šestošolci so predstavili idejo, da bi se kdaj v letu vsi oblekli v enake barve oblačila, celo terasa za sprostitev bi nastala po zamisli učencev nad avlo šole. Četrtošolci so ustvarili pravi pustolovski roman, ki so ga pisali in ilustrirali učenci v nadaljevanjih. Prisluhnili smo kar nekaj idejam, kako bi polepšali okolico šole itd. Pa na ustvarjalnost na likovnem in glasbenem področju ne smemo pozabiti. Poleg ustvarjalnosti na vseh področjih ste v mesecu marcu na šoli razpisali tudi dva raziskovalna natečaja za posameznike in skupine učencev. Kaj in koga sta zajemala ta raziskovalna natečaja? Res je, razpisali smo dva natečaja. Pod naslovom Ideje za lepšo mladost (za učence od 4. do 9. razreda) so lahko učenci v pisni obliki, s fotografijo, videom, likovno govorico ali opisom predstavili idejo, ki se je nanašala na rešitev kateregakoli problema, povezanega z življenjem, prostim časom ali delom mladih v šoli, kraju ali širše. Prijavili so se lahko kot posamezniki ali skupina. Lahko so si poiskali mentorja ali pa so idejo predstavili samostojno. Drugi natečaj je bil pripravljen za učence od 7. do 9. razreda: Internetni natečaj. Učenci, ki se dobro znajdejo na računalniku, so lahko izdelali spletno stran na svetovnem spletu z naslovom Imam idejo. Izdelava spletne strani je morala biti skupinsko delo. OŠ Mengeš je velika šola. Kakšen pa je bil odziv na projekt Imam idejo? Na OŠ Mengeš je 596 učencev in 61 učiteljev. Z odzivom smo bili zelo zadovoljni. Na natečaje in Tribuno idej se je prijavilo več kot 160 učencev z učitelji mentorji. Na razstavi, ki smo jo pripravili ob zaključku meseca ustvarjalnosti, so sodelovali skorajda vsi razredi in večina učiteljev. Kar pa se nam je zdelo najpomembnejše in je bil tudi namen projekta, je vnesti še več ustvarjalnosti v pouk in spodbujati ustvarjalnost med učenci, ki po podatkih raziskav s starostjo pada. Za ilustracijo: test kreativnosti, ki ga je uspešno rešilo 98 odstotkov petletnikov, uspešno reši le 12 odstotkov petnajstletnikov (vir: M. Nagy, 2005). Nam lahko predstavite, kaj je Tribuna idej in kaj je bil njen namen in poveste še kaj o nagradah za najboljše? Tribuna idej je bila načrtovana kot javna predstavitev najboljših idej, ki so jih učenci s svojimi mentorji pripravili. Na koncu se je izkazalo, da je bilo zanimanje za ta dogodek med učenci največje in da so si javne predstavitve tudi zelo želeli. Pripravljeni so bili vložiti še dodatno delo, izpiliti svoj nastop, samo da bi se s svojo idejo lahko predstavili širši javnosti. Tovrstno prireditev smo izvedli prvič, sedaj vemo, da bi za naslednjo naredili ožji izbor res le najbolj izvirnih idej, za ostale pa poiskali drugo obliko predstavitve. Na Tribuni idej so učenci predstavili 30 različnih idej. Vsaka ideja je bila ocenjena s strani petčlanske komisije, ki so jo sestavljali predstavniki učencev, učiteljev in staršev. Na ta način smo dobili najboljše ideje, ki so bile tudi nagrajene z lepimi knjižnimi nagradami. Vsak od sodelujočih pa je dobil kapo z znakom šole in napisom Imam idejo. Kako pa ste vi, kot koordinatorka projekta, zadovoljni s celotno izvedbo projekta, ki je potekal cel mesec? Zadovoljna sem. Namen je bil v celoti dosežen. Moje delo je bilo zelo zanimivo in polno izzivov. Gotovo bi se dalo idejo še nadgraditi, saj prva izvedba ni vedno najboljša. Ponosna sem na svoje sodelavce in na učence, ki so se z zanimanjem in zavzetostjo lotili še enega od izzivov, ki jih v šoli nikoli ne manjka. Samo za ilustracijo: takoj ko se je omenjeni projekt zaključil, smo se lotili novega, v okviru zdrave šole na šoli teče mesec zdravja z naslovom Zdravi pod soncem. Kateri predstavljeni projekt na Tribuni idej pa je bil vam osebno najbolj všeč in zakaj? Težko vprašanje. Veliko idej je bilo zelo zanimivih. Ker pa je bila to javna prireditev, je pomembno vlogo odigrala tudi predstavitev posamezne ideje. Zanimivo je bilo, da je bilo več idej s tematiko, kako pomagati socialno izključenim in starejšim ljudem, kako pomagati prijateljem in sošolcem v stiski in pri učenju. Pomembno se mi zdi, da ta vrednota v mladih zbuja skrb, sočutje in solidarnost, več idej je bilo z ekološkimi vsebinami, kar pomeni, da smo kot šola vzpostavili med učenci čut do okolja in problemov, ki so zelo prisotni. Prva nagrada - Gozdna učna pot na Gobavico, ki so jo prejeli učenci 4. b razreda, je tudi po moje šla v prave roke. Ideja je bila izvirna, dobro predstavljena in izvedljiva. Gozdna učna pot na Gobavico bi bila poučna za vsakogar, ki bi jo obiskal, in bi še popestrila ponudbo Mengša tudi za obiskovalce Go-bavice od drugod. Bi sedaj, ko je ta zanimiva izkušnja za vami, lahko tudi našim bralcem svetovali, kako naj čim bolj razvijajo svojo ustvarjalnost in inovativnost? Predvsem je pomembno vedeti, da ima ustvarjalne sposobnosti vsak človek. Na razlike med bolj in manj ustvarjalnimi ljudmi pa vpliva tudi okolje, v katerem posameznik živi in dela. Dokazani so spodbudni vplivi demokratične vzgoje, avtokratska vzgoja ustvarjalnost močno zavira. Z ustrezno vzgojo in spodbujanjem pa se ustvarjalnost razvija in se preprečuje že znani »pojav upadanja ustvarjalnosti« od otroštva do odrasle dobe. Evropa je začutila, da sta ustvarjalnost in inovativnost usodno pomembni zmožnosti odgovora na procese globalizacije. Bodimo tudi tu del Evrope. Zahvaljujem se vam za vaše odgovore in sodelovanje. Še naprej vam želim veliko uspehov in zadovoljstva pri projektih, ki se jih boste lotevali v prihodnosti. Barbara Osterman Šolski pevski zbor na Tribuni idej DRUŠTVA OBČNI ZBOR ŠD TOPOLE V prostorih GD Topole je 14. marca, ob 19. uri, potekal 3. redni občni zbor ŠD Topole, na katerem smo povzeli lanskoletne aktivnosti športnega društva, dogodek pa zaključili s prijetnim druženjem. V okviru sekcij lahko rečemo, da smo bili v preteklem letu zelo dejavni, saj smo priredili kar pet tekmovanj v odbojki, košarki, balinanju in varni vožnji. Pripravili in izvedli smo tudi več pohodov, vključno z zdaj že tradicionalnim pohodom na Rašico. Pozimi je bilo veliko truda vloženega v pripravo drsališča na asfaltni ploščadi, ki ga nam je po nekaj letih spet uspelo narediti. Ker se je med člani društva kazalo zanimanje tudi na športnih področjih, smo izven sekcij izvedli tudi tri turnirje, in sicer v namiznem tenisu, namiznem nogometu in pikadu. Seveda pa smo se ukvarjali tudi z mladino; v avgustu smo prvič izvedli vesele urice za otroke, ki so med vaško mladino naletele na dober odziv in presenetljivo udeležbo. Kakor leto poprej smo tudi lani v društvu opravili mnogo ur prostovoljnega dela. V želji po boljšem življenjskem okolju smo se pridružili gasilcem pri spomladanskem čiščenju in očistili športni park in okolico. Veliko dela je bilo usmerjenega v izgradnjo sanitarij in dokončanje brunarice, pri čemer je posebno zahvalo potrebno nameniti Občini Mengeš, ki je omogočila postavitev teh objektov in nas je pri tem tudi finančno podprla. Prav tako bi se ob tej priložnosti zahvalili tudi vsem članom društva in vaščanom, ki so s prostovoljnim delom kakorkoli pomagali pri številnih delovnih akcijah. Tako je za nami kar razburljivo, čeravno šele rosno tretje leto delovanja, v katerem pa se pod okriljem ŠD Topole nismo le družili in nabirali kondicije, ampak smo s svojim delom prispevali k dobrobiti celotne vasi in širše okolice. Tekst: Blaž Patarčec Foto: Miran Grilc OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV MENGEŠ Še pred uradnim začetkom občnega zbora, ki je potekal 28. marca ob 14. uri, so za popestritev in dobro voljo prisotnih poskrbeli člani veteranske sekcije Mengeške godbe z lepimi melodijami. Občni zbor je nato otvoril predsednik društva, Janez Šutar, pozdravil navzoče člane društva in goste. Z enominutnim molkom smo počastili spomin na vse lani umrle člane našega društva. Predlagani in soglasno izvoljeni za delovno predsedstvo so bili Alojzij Janežič kot predsednik ter Jože Niederwanger in Ana Hribar kot člana, za zapisnikarja Francka Trobec, za overovatelja zapisnika Angelca Kržan in Joži Hamberger ter v verifikacijsko komisijo Marjanca Lavrič, Janez Koncilija in Alojz Ručman. V nadaljevanju so posamezne sekcije društva predstavila poročila, ki so bila soglasno sprejeta. Sledili so govori gostov. Podžupan Jože Vahtar je pozdravil vse prisotne člane društva in ostale goste. Pohvalil je delo vodstvenih organov društva in spomnil na odgovornosti, ki jih pri tem imajo, ker so po novi zakonodaji za vse storjene nepravilnosti zelo visoke kazni za društvo in odgovorne osebe. Mimi Skok, predsednica DU Vir, je pohvalila delo društva in nam tudi v bodoče zaželela veliko uspehov. Podpredsednik DU Domžale, Miro Avbelj, je pohvalil delo vodstva društva in seveda raznolikost dejavnosti sekcij, v bodoče pa nam želi še veliko sodelovanja z njihovim in drugimi društvi. Ivan Hlade, podpredsednik DU Komenda, se je zahvalil za povabilo. Želja njihovih članov je, da bi tudi v prihodnje uspešno sodelovali. Predsednik DU Trzin, Franc Pavlič, je prinesel lepe pozdrave iz društva, ki je številčno pol manjše od našega, ima pa tudi kar nekaj dejavnosti. Pohvalil je naše aktivnosti in nas povabil na občasna srečanja. Kot zadnji je Franc Zabret, častni občan Občine Mengeš, izredno pohvalil vsa poročila o prikazanem delu vodstva našega društva v preteklem letu in aktivnostih vseh sekcij ter vse prisotne povabil na čistilno akcijo. V nadaljevanju zbora je predsednik društva Janez Šutar podal program dela in finančni plan za leto 2009. V razpravi je vodja izletov Alojz Ručman napravil krajši povzetek predlaganih izletov v letu 2009. Še posebej je izpostavil tridnevni izlet v Bosno, ki bo povezan z zanimivimi ogledi in obiranjem mandarin. Vse člane je povabil, da se tudi letos izletov udeležijo v čim večjem številu, ker so, če je avtobus polno zaseden, tudi cenejši. Podpredsednik društva in vodja pohodnikov ter trenutni delovni predsednik Alojzij Janežič je povabil vse mlajše upokojence, ki živijo na območju Občine Mengeš, da se včlanijo v društvo in vključijo v posamezne sekcije. Mlajše članice in člane potrebujemo tudi zaradi idej za nove dejavnosti in za pomladitev ter postopno vključevanje v zahtevnejše funkcije v društvu. Za prijeten zaključek občnega zbora so za zakusko poskrbeli člani UO in NO društva, za ples in dobro voljo za harmonikar in pevec Franc Osterman. Hvala vsem. Zahvaljujemo se tudi članom veteranske sekcije Mengeške godbe za odličen uvodni glasbeni nastop, vodstvu Osnovne šole Mengeš, ki nam je omogočilo izvedbo našega občnega zbora v njihovih prostorih in seveda mengeškim gasilcem, ki so nam posodili mize in klopi. Tekst: Francka Trobec Foto: Katarina Karlovšek SKUPŠČINA KULTURNEGA DRUŠTVA MIHAELOV SEJEM V prostorih gasilsko-godbe-nega doma je bila 25. aprila 17. skupščina Kulturnega društva Mihaelov sejem, ki je pod vodstvom Štefana Borina aktivno že sedemnajsto leto, v sklopu društva pa delujejo tri sekcije: pritr-kovalska, harmonikarska in orgličarska. Uvodni govor na samem začetku skupščine je imel predsednik društva Štefan Borin, vse zbrane članice in člane društva ter povabljene goste je prijazno pozdravil in naznanil dnevni red. Na mesto delovnega predsednika so izvolili Franca Zabreta ter članici Ido Ulčar in Jožico Per. V poročilu predsednika za preteklo leto je razvidno, da so bili člani Kulturnega društva Mihaelov sejem zelo delavni in aktivni. Kot vsako leto so tudi lani organizirali Festival koračnic, s katerim so bili zelo zadovoljni in pričakovanja za letošnje leto so še večja. Mihaelov sejem, ki je bil lani že šestnajsti po vrsti, je bil tudi zelo uspešen, zlasti z vidika organizacije, kulturnega programa, nastopajočih in seveda obiskovalcev. Za obiskovalce je bil zanimiv sprevod po mengeških ulicah, starejše je ponesla nostalgija na stare čase, mladi so bili navdušeni nad celotno povorko, ki se je sprehodila po ulicah Mengša. Kulturno društvo Mihaelov sejem ohranja tudi redne kontakte s slovensko manjšino na Avstrijskem Koroškem in v Italiji. Ob tej priložnosti se je Štefan Bornik zahvalil Občini Mengeš za pomoč in zelo dobro sodelovanje, gasilcem za požarno stražo, redarski službi za dobro opravljena dela in tabornikom. Posebno zahvalo je namenil Mengeški godbi za izredno sodelovanje in dopolnitev kulturnega programa ter za prostor, s katerim omogočajo, da lahko sekcija harmonikarjev nemoteno izvaja vaje. Pohvalil je tudi vse člane in izvršni odbor ter se jim zahvalil za njihovo pomoč. Častni član in vodja sekcije pritrkovalcev, Franc Blejc, je začel s svojim govorom malo drugače: »Čas beži neizmerno hitro in že 11 let je od miniaturnih zvonov in ustanovitve sekcije.« V svoji skupini imajo sedaj že 30 fantov in deklet, ki si bili skozi celo leto zelo aktivni, sodelovali so na Mihaelov sejmu in se s pritrkavanjem na vozu udeležili povorke skozi Mengeš. Župnija Mengeš jim je podelila posebne zahvalne diplome za dolgoletno pritrkavanje na mengeškem zvoniku, Stanetu Šimencu za 50 let in Francu Blejcu za 62 let. S temi diplomami želijo spodbuditi mlade, da bodo v življenju vztrajni. Harmonikarska sekcija je poleg rednih vaj v preteklem letu nastopila v Berlinu in na Avstrijski Dori ter se posvetila snemanju CD plošče. Izkoristili so priložnost in se na skupščini zahvalili Štefanu Borinu za vsa opravljena dela in organizirane nastope. Članice in člane društva je prišel pozdravit tudi župan Franc Jerič, ki je povedal, da je na društvo zelo ponosen, ker daje ne samo Mengšu, ampak tudi okolici zelo močen pečat. Županovim besedam se je pridružil tudi podžupan Jože Vahtar. Tekst in foto: Katarina Karlovšek ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ V prostorih gasilsko-kulturnega doma je 26. marca potekala skupščina Zveze kulturnih društev Občine Mengeš. Vse navzoče je prijazno pozdravil podžupan in predsednik Zveze kulturnih društev Jože Vahtar, v nagovoru je izpostavil možnost prijave društev na različne razpise kot dodatnega vir financiranja društva. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva: mesto predsednika je zasedel Štefan Borin, zapisnikarja Silva Drešar ter člana Zorka Požar in Franci Žun. Zveza kulturnih društev Mengeš je v preteklem letu obeležila sedem let delovanja, leto pa je najbolj zaznamovalo delo komisije za izdelavo Pravilnika o financiranju kulturne dejavnosti v občini Mengeš. Namen tega Pravilnika je, da kulturna društva, ki so deležna javnih sredstev za svoje delovanje, dobijo sredstva preko natečajev in razpisov. S pravilnikom so zagotovljena javna merila in strokovna ter enakopravna obravnava vseh društev. V samem začetku leta so imeli aktivne priprave na kulturni dan in 500-obletnico rojstva Primoža Trubarja. Skupaj z Osnovno šolo Mengeš in Glasbeno šolo Domžale so pripravili izjemno prireditev, v okviru občinskega praznika in dneva državnosti so društva pripravila samostojne projekte. Mesec oktober je zaznamovala zaključna slovesnost ob rojstvu Primoža Trubarja, ki so jo priredili v sodelovanju z osnovno in glasbeno šolo ter Občino Mengeš. V letu 2008 sta za članstvo v ZKD Mengeš podali vlogo dve društvi: Kulturno društvo Stoji učilna, pod vodstvom Branka Liparja, in Klub harmonikarjev Stopar. Celotni znesek financiranja s strani Občine Mengeš kulturnim društvom pa je bil približno 85.000 evrov. Plan dela za letošnje leto je tudi zelo ambiciozno zastavljen: imeli bodo razpis za kulturne nagrade, sodelovali bodo na skupnih projektih društev, se zavzemali za povečanje finančnega deleža za delovanje kulturnih društev na projektih kulture, pomagali Občini pri organizaciji slavnostnih dogodkov itd. Članice in člane Zveze kulturnih društev je pozdravil tudi župan Franc Jerič, pohvalil je njihovo delovanje in medsebojno sodelovanje društev, iz katerega se rodi lepa in kvalitetna prireditev, ki je v ponos vseh. Dodal je, da bo Občina Mengeš tudi v bodoče pomagala za nemoteno delovanje Zveze. Gost srečanja je bil Pavle Pevec z Javnega sklada kulturnih društev, Območna enota Domžale, ki je pohvalil delovanje društev in njihovo sodelovanje. Člane društva je pozdravil tudi mengeški župnik Janez Avsenik, ki je povedal, da je Mengeš poznan po dogodkih, ki jih prireja in je zelo hvaležen, da je tako. Želi si, da bi tudi v cerkvi organizirali kakšen koncert več in da bi z izgradnjo novega župnijskega doma pridobili več prostora za razne prireditve. Tekst in foto: Katarina Karlovšek DRUŠTVA ZRELO LOŠKO KLASJE - DESETIČ Prav rada bi vam, dragi bralci in bralke, opisala jubilejno 10. srečanje našega društva Zrelo loško klasje, če bolj razmišljam, manj sem prepričana, da bom to lahko opisala tako doživeto, kot je v resnici bilo. Še težje bi se mi bilo odločiti, katero leto je bilo najboljše, kajti prav vsako je bilo nekaj posebnega, nepozabnega. Prvič smo se zbrale leta 2000, ker je bilo to posebno leto, smo se tudi me, 17 žensk nas je bilo, odločile, da se malo po-veselimo ob marčevskih praznikih. Ker pa dober glas seže v deveto vas, so se nam vsako leto pridružile nove veseljakinje iz Loke in okoliških krajev. Če verjamete ali ne, letos nas je bilo že 70. Pa saj je razumljivo, da se človek rad vrača na kraj, kjer se dobro počuti, med prijatelje, vesele ljudi, kjer se poje, pleše in smeji. Veste kaj, uporabila bom kar stavek, ki ga je izrekla ena izmed udeleženk: »Tako prijetno je bilo, pravi balzam za dušo, da se veselim že naslednjega srečanja, kajti sem gor bom prihajala, dokler me bodo noge nosile«. Menim, da se tudi ostale pridružujemo temu mnenju. Rada bi se javno zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi, bodisi finančno, materialno in moralno. Hvala Robertu Ručigaju, KD Antona Lobode, Mar-janci Tavčar, Miheli Kotnik, Veri Vrhovnik, Marjani in Andreju Brojan, Tomažu Šinku, Heleni Novak, Tomažu Štebetu, Branki Pe-terca, Tanji Dečman, Minki Repanšek, Beti Stopar, Vidi Gorišek in seveda Andreji Zupan za najboljšo torto, s katero nas razvaja prav vsako leto. Še eno prijetno osebo moram omeniti: to je Helena Sašek. Letos je bila prvič z nami, pa je skupaj z Moravškim triom že prikazala pravi »šov« in poskrbela, da se ni dolgočasila prav nobena udeleženka. Na koncu pa se še osebno zahvaljujem vsem za vaše pozornosti (nekatere celo v verzih), za darilca, ki ste mi jih poklonile, in prijetno skupno druženje. Na snidenje marca 2010. Justi Jerič IZ PLANINSKEGA DRUŠTVA JANEZ TRDINA MENGEŠ V petek, 13. februarja, je bil na Mengeški koči redni letni občni zbor Planinskega društva Janez Trdina Mengeš. Občni zbor je bil dobro obiskan. Predstavniki posameznih odsekov so podali poročila o bogatem delu v preteklem letu. Veselje ob obračunu z lanskim letom je spodbuda, da se tudi v letu 2009 ne ustavimo. Na Osnovni šoli Mengeš tako poteka planinska šola, ki združuje skupino zabavnih in zagnanih mladih planink in planincev. Izpeljali smo drugi pohod Zapojmo Zdravlji-co v hribih. Podali smo se na Mrzlico, 1122 metrov visoki vrh med Savinjsko dolino in Zasavjem. Dan ni bil prijazen in še zjutraj smo kolebali, ali se zapeljati v Prebold, kjer je bilo naše izhodišče. K sreči smo se odločili in šli, saj ob dobri volji, pogovoru, pesmi in smehu dežja, megle in snega skoraj nismo opazili. Po dobri uri hoje smo na vrhu že peli, in to precej bolj pogumno in ubrano kakor lani. Ustavili smo se še v koči, ki je večinoma zbirališče planincev domačinov. Pot do avtomobilov smo si skrajšali z drsanjem po zaledeneli cesti. Pika na i so bili trojanski krofi. Vodnik Boštjan, ki je na čelu vodniškega odseka zamenjal Jožeta Hribernika, in Fenja Borštnar sta konec leta 2008 preživela na toplem, v Južni Ameriki. Fotografije, glasbo in zgodbe od tam sta nam predstavila na predavanju ob koncu zimskih počitnic. Zadnji vikend v marcu smo imeli zimovanje na Pokljuki. Zimovanje je namenjeno druženju in spoznavanju gibanja v zasneženi gorski pokrajini. To so bili dnevi, ko se je po dolini že sukala pomlad, Pokljuka pa je bila še pravo snežno kraljestvo. Že vožnja proti vojašnici, v kateri smo bili nastanjeni, nas je prepričala, da smo se kljub slabi vremenski napovedi odločili prav, da smo odšli: cesta je bila le tanka črta med dvometrsko sneženo ograjo. Prvi večer smo preživeli na nočnem sprehodu, nato smo imeli družabni večer, ki ga je prekinil vojak z obvestilom, da je ura deset in torej čas za spanje. V soboto zjutraj smo šli na Lipanco. V Blejski koči nam je Boštjan predstavil delovanje lavinske žolne, naprave za iskanje ponesrečenca pod snežnim plazom. Nazaj grede v dolino smo se učili, kako se v snegu ustaviti brez cepina. V vojašnico smo se vrnili popol- noma premočeni, a zadovoljni. Popoldan so se mladi planinci zelo izkazali v iskanju z lavinsko žolno. Večer smo popestrili z igricami in planinskim kvizom. V nedeljo smo se nameravali podati proti Konjščici, a meteorologi se v preteklem tednu pač niso zmotili: padavine so se okrepile, tako da smo Pokljuko zapustili in obiskali čebelarski muzej v Radovljici. V teh dneh se pripravljamo na trimski pohod Rašica, ki vsako leto poteka prvo soboto po veliki noči. Začele so se tudi priprave na poletni planinski tabor, ki bo zadnji teden v juliju, kraj pa zaenkrat ostaja še skrivnost. Pojdite z nami! Katarina Marin Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš prisrčno vabi na TRADICIONALNI TRDINOV POHOD NA SABOTIN. Pohod bo 30. maja 2009. Več informacij na tel.: 041/809-862 (Miro Šušteršič). ZAČETEK LIGE V METANJU PODKEV Športno društvo Loka pri Mengšu letos prvič organizira Ligo v metanju podkev. Sodelujejo štiri povabljene ekipe: Teater bar, Bife Ilonka, Pr' Jakov Met in ŠD Loka. Igra se dvokrožni sistem vsak z vsakim. Ekipo sestavljajo po štirje igralci in dve rezervi. Odigrana sta bila že prva dva kroga, ki sta bila nadvse zanimiva. 1. krog: 7. april 2009 Bife Ilonka : Teater bar 1 : 2 Pr' Jakov Met : ŠD Loka 2 : 1 2. krog: 14. april 2009 Pr' Jakov Met : Bife Ilonka 3 : 0 ŠD Loka : Teater bar 2 : 1 DRUŠTVA I Stanje po drugem krogu: 1. Pr' Jakov Met 4 5-1 (312 :218) 2. ŠD Loka 2 3-3 (250 : 247) 3. Teater bar 2 3-3 (237 : 259) 4. Bife Ilonka 0 1-5 (247 : 322) Zmagovalec lige prejme prehodni pokal, ki ga mora osvojiti trikrat, najboljši igralci pa prejmejo medalje ter praktične nagrade. Zanimanje za novoustanovljeno ligo je izjemno, zato nameravamo v jeseni ligo razširiti na osem ekip. Matjaž Anžlovar, ŠD Loka Športno društvo Loka pri Mengšu objavlja PROSTE TERMINE ZA IGRANJE ODBOJKE NA MIVKI. Sezona se začne po 1. maju. Termini so od 17. do 22. ure, igrišče je zvečer osvetljeno. Rezervacije terminov na tel.: 041/606-608. Za vse člane ŠD Loka je vsak torek, od 19. do 21. ure, v Fit-Fit Domžale (Poslovni center Slamnikarska) rezerviran termin bowlinga. Predhodne prijave na tel.: 041/664-379. Matjaž Anžlovar Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš INTENZIVNE VAJE Zlatega pravila, da se dobrega konja ne menja, smo se držali in se letos, od 19. do 22. marca, že tretje leto odpravili v hotel Salinera v Strunjan. Naša Sandra se je dogovorila za ugodno ceno bivanja, kajti intenzivne vaje smo si plačali sami. Žal pri sponzorjih ni bilo posluha za naše delo, čeprav smo poslali preko 200 prošenj za denarno pomoč. Zborovodkinja Nana Weber je skrbno pripravila program novih skladb. Dopoldan smo s korepetitorji delali ločeno po glasovih, popoldan pa smo pesmi sestavljali v celoto. Zadnji dan nas je zborovodkinja pohvalila, saj smo izpolnili njena pričakovanja. Večeri so bili družabno obarvani. »Pokaži svoj skriti talent« je bil naslov prvega večera. Pevci smo razkrili tisti del sebe, katerega ostali ne poznajo. Drugi večer smo za goste hotela pripravili koncert v hotelski avli. Zapeli smo štiri sakralne skladbe iz različnih obdobij, nadaljevali z dvema črnskima duhovnima pesmima in za konec zapeli slovenske ljudske pesmi. Številni gostje hotela so bili navdušeni, saj so nas nagradili z močnim aplavzom. Petkov večer smo sklenili s tekmovanjem v »igranih odlomkih iz filmov«. Z veliko domišljije, brez vnaprej pripravljenih scenarijev, z improviziranimi kostumi in rekviziti, smo se odlično predstavili gledalcem. Že tradicionalno tretji večer pripravimo krst novih članov zbora. Letos smo s slovesnim krstom sprejeli v zbor dve novi pevki - Brigito in Aljo. Onidve sta se potili, mi smo se zabavali, komisija (mesar in kokoš) pa jima je po uspešno opravljenih nalogah in obljubi, da bosta redno in pravočasno hodili na vaje, izročila »sprejemni list«. Stari pevci smo jima čestitali in zaželeli dobrodošlico. Zahvala gre naši zborovodkinji Nani za vse, kar smo lepega doživeli. Spoštovani bralci, pridite junija na naš letni koncert in slišali boste, kaj smo se naučili. Veseli vas bomo! Pa še to: vabimo vse, ki radi in lepo pojete, da se nam pridružite na vajah vsak ponedeljek in sredo, od 20. do 22. ure, v Kulturnem domu Mengeš, 2. nadstropje (stranski vhod). Zelo zaželeni so moški glasovi. Tekst in foto: Olga Pavlin TABORNIŠKE NOVICE Tudi ta mesec smo bili taborniki aktivni in se delavno pripravili na poletje. Prav tako smo dobili obisk otrok iz vrtca, ki smo jim predstavili taborništvo. Ker se poletje nevzdržno približuje, smo taborniki v soboto, 4. aprila, pripravili čistilno akcijo. Zbralo se nas je več kot 20, ki smo se zavzeto lotili pospravljanja. Tako smo generalno očistili naš dom, napolnili drvarnico, pospravili skalovje, ki je zdrvelo s stene ter postavili zaščitno oviro. Prav tako smo ponovno postavili in izboljšali odbojkarsko igrišče in pospravili in pripravili ognjišče. Po končanem delu pa smo si privoščili počitek ter skupaj preživeli prijetno popoldne. Prav tako so nas obiskali otroci iz vrtca, ki smo jim skupaj z njihovimi starši in vzgojiteljicami predstavili tabornike, naše navade ter veščine. Na obisk so prišli v sredo, 8. aprila, kjer se nas je zbralo približno 50. Najprej smo skupaj dvignili zastavo, ob njej pa smo peli taborniško himno. Nato smo odšli v gozd iskat palice ter ostalo gradivo za ogenj in ga potem tudi postavili. Ob njem smo zapeli nekaj taborniških pesmi. Prav tako pa so nam pesmico pripravili tudi otroci, ki so jo skupaj z vzgojiteljicami ob spremljavi kitare zapeli. Ko smo odpeli pesmi, smo taborniki predstavili šotor iz šotork, nato pa odigrali taborniški nogomet. Ker nas je vse skupaj utrudilo, so nas na koncu pričakali sok ter palačinke. Po okrepčilu smo se odpravili domov. Z bližajočim se poletjem pa prav tako pride propagandni tabor in prisega. Udeležijo se ga lahko člani in nečlani in tako dobijo vpogled v poletni tabor. Prav tako za člane poteka prisega, na kateri dobijo rutke ali pa pridobijo nove. Potekal bo od 30. do 31. maja. Zbrali se bomo ob 10. uri v LGM (dom tabornikov). Stroški bodo za člane 5 evrov, za nečlane pa 10 evrov. Prav tako pa se bo veliko zanimivih stvari dogajalo naslednji mesec, o katerih izveste v naslednji številki. Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Domen Gjergek OBRAZI MARA LUZAR: MORALNE VREDNOTE SO ZA Življenje najpomembnejše! Mara Lužar je prejela srebrno priznanje Občine Mengeš v letu 1999. Odbor OO Rdečega križa Mengeš je predlog za podelitev priznanja utemeljil takole (povzetek): »Gospa Mara Lužar je bila predsednica OO RK Mengeš od leta 1978 do 1996. Z izrednim čutom za opazovanje okolice in ljudi je razširila seznam ljudi s težavami ter jim z velikim angažiranjem omogočila lažje življenje (denarna pomoč, prehrambeni paketi, obleka itd.). Pridobila je dodatna sredstva, ki so omogočila otrokom iz socialno ogroženih družin brezplačne malice, regresirana kosila, letovanja na Debelem rtiču in v zdravstvenih kolonijah. Organizirala je prireditve in obdaritve, namenjene starejšim osebam ter obiske Mengšanov, starejših od 90 let. Organizirala je različne izobraževalne in humanitarne akcije, kot na primer tečaje za nego bolnikov na domu, tečaje prve pomoči za učence v šoli, akcije zbiranja oblačil, obutve in posteljnine, posebne akcije za zbiranje različnih sredstev za prizadete ljudi ob naravnih nesrečah ter za begunce, bdela nad izvedbo krvodajalskih akcij in pridobila številne nove krvodajalce, organizirala predavanja o škodljivosti cigaret, alkohola in drog ter predavanja o pomenu higiene za zdravje ljudi, pridobila številne nove podporne člane RK.« Zaradi navedenega je Mara Lužar zagotovo prava oseba, da se je spomnimo, ko stiske vseh vrst trkajo na čedalje več vrat naših domov in raste potreba po dejavnosti, ki jo je organizirala in izvajala tako iskreno in neumorno. V letošnjem letu je, z nekoliko negotovim, a pogumnim korakom, vstopila v 87. leto življenja. Kar nekaj let se je z vso predanostjo in ljubeznijo trudila, da bi ublažila zdravstvene težave svojemu možu. Po več kot 61 letih skupnega življenja jo je njegova smrt globoko prizadela, vendar pa ji prirojena vedrina in optimizem pomagata, da jo še naprej zanima dogajanje v ožjem in širšem okolju ter po svetu. Enako občutljiva je za krivice in težave, ki prizadevajo ljudi kjerkoli. »Krivica je, ko ljudje nimajo za življenje in se morajo mnogi poniževati ter prositi za pomoč, pa bi radi delali. Kako je lahko prišlo do tega? Kako je mogoče, da so lahko nekateri obogateli na račun množice navadnih ljudi pred očmi države in ob obilici zakonov, ki naj bi zagotavljali pravičnost,« se zagrenjeno sprašuje. »Ljudem je sedaj seveda treba pomagati, toda tako stanje ne sme predolgo trajati. Država mora poskrbeti, da bodo ljudje lahko delali. Več premoženja naj ima le tisti, ki si ga je ustvaril z lastno pridnostjo in sposobnostjo, ne pa tisti, ki je bil bolj »iznajdljiv« in ga je nakradel, potem mu pa nihče nič ne more. Ampak to ni prav. Za nepravilnosti in lumparije je treba odgovarjati,« odločno pribije. Mara Lužar je bila delavna vse življenje. Da je v življenju treba delati, so jo naučili že starši na kmetiji v Jarenini. Sicer skrbni in ljubeči, a tudi strogi in zahtevni. Tudi razgledani, saj so otrokom omogočili šolanje. Mara je postala učiteljica. Pred otroke je kmalu po koncu druge svetovne vojne prvič stopila v Šentilju, nato v Makolah, od marca 1948 do upokojitve septembra 1977 pa so bili njen drugi dom šolski prostori v Mengšu. In kako se je pristna Štajerka, ki svojega porekla v govorici še po toliko letih ne more skriti, znašla ravno v Mengšu? »Ljubezen me je privedla sem. Mož, sicer doma pri Komendi, je po vojni nekaj časa služboval na Štajerskem. Naneslo je, da sva se po poroki naselila v Mengšu in si tu zgradila dom. Učiteljica Mara s svojimi učenci leta 1962 Na enem od tečajev prve pomoči (Mara Lužar na levi strani) Imela sva malo denarja, zato je bila hiša res zgrajena z lastnimi rokami«. Ko jo vprašam, kako sedaj gleda na svoje delo, pove: »V svojem poklicu sem bila srečna. Seveda tudi brez razočaranj in težav ni šlo. Rada sem imela otroke, želela sem jih čimveč naučiti za življenje. Ne vem, koliko sem bila pri tem uspešna. Vem, da sem delala tudi napake, morda sem kdaj koga prizadela, vendar pa nikoli, res nikoli, namenoma. Večkrat razmišljam o tem. Če bi se dalo, bi se za morebitno krivico vsakemu posebej opravičila. Krivica namreč zelo boli.« Zase pravi, da ni zahtevna. Ne želi si bogastva, ker navadno ne prinaša sreče. Ima vse, kar potrebuje. Želi si mir in zdravje v družini. Ogromno ji pomeni, ker čuti, da jo imajo njeni najbližji res radi, tako kot ona njih. Maro Lužar - učiteljico Maro - poznajo mnogi Mengšani. Vesela je, kadar koga sreča in rada z njim poklepeta. Še posebej se razveseli svojih nekdanjih učencev. Žalostna je, če izve slabe novice, dobrih pa se razveseli. Vendar pa je zadnje čase najraje doma pri svojih opravilih in na vrtu, kjer se sprosti in razvedri. Z osebnostnimi lastnostmi, z vrednotami, ki jih zagovarja in izvaja, s spoštljivim odnosom do vsakogar, z osebno skromnostjo in poštenostjo Mara Lužar si nedvomno zasluži spoštovanje, ki ga uživa v kraju. Če bi imela še več posnemovalcev, bi nas bilo tudi težkih časov lahko manj strah. Pred težkimi časi pa ni nihče in nikoli povsem varen. Kot nesreča, ki nikoli ne počiva. Tekst: Branko Lipar Foto: Družinski arhiv VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V OPB 6 DOŽIVELI MESEC USTVARJALNOSTI V naši skupini sicer pogosto ustvarjamo, le da skoraj vedno po navodilih učiteljice Milice. Ta mesec pa smo doživeli pravo samostojno ustvarjalnost in ugotovili smo, da je taka ustvarjalnost »ta prava«, je pa bolj težka, saj smo idejo za delo morali poiskati sami. Učiteljica nam je priskrbela material in nam pomagala le pri zahtevnih in nevarnih delih (žaganje, vrtanje lukenj Vse ostalo je bilo naše delo. Nekateri smo že ob pogledu na koščke lesa in letvice dobili idejo, ki pa smo jo kmalu zavrgli, saj smo ugotovili, da jo je težko uresničiti. Idej pravzaprav ni zmanjkalo, zmanjkalo je lesa. V delo so se vključile tako deklice kot dečki, seveda pa so bili dečki bolj navdušeni in tudi bolj spretni. Iz tega meseca ustvarjalnosti smo poleg naših stvaritev in lepih izkušenj odnesli nekaj s kladivom potolčenih prstov in tu in tam kakšno zadrto trsko v rokah. Otroci OPB 6 in učiteljica Milica Tomšič NESREČA NIKOLI NE POČIVA - ODNOSI MED NAMI Eva Dermastja: Nekega dne sva se šla z očijem rolat. Po dolgi poti sem bila utrujena in slabo sem se počutila. Padla sem na tla in si pri padcu zlomila roko. V bolnici sem dobila mavec. Naslednji dan, ko sem prišla v šolo, so me sošolci zmerjali, da sem gipsarka in da sem nekoristna z gipsom. To me je zelo prizadelo. Živa Vesel: V soboto sem padla s plezalne stene in si zlomila nogo, zato se nisem mogla igrati s sošolkami. V šoli so me zmerjali, da sem štor in da ne znam plezati. Ko smo šli med poukom za eno uro ven, so se drugi lovili, skrivali in igrali čiščenje, jaz pa sem sedela na klopi in jih žalostno opazovala. Učiteljica me je opazila, prišla do mene in me vprašala, zakaj sem žalostna. Odgovorila sem ji, da »KO BOM STAR V okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje je Inštitut Hevreka razpisal natečaj s tem naslovom. Tudi otroci v oddelku podaljšanega bivanja so bili navdušeni nad to temo ustvarjanja. Sami so se morali vživeti v vlogo dedka in babice in se narisati. Nastale so lepe umetnine, od katerih so nekatere na razstavi v knjižnici Mengeš, druge pa smo poslali na natečaj. Nekatera od teh uspelih del vam tudi predstavljamo. Učiteljica Milica Tomšič, OPB 6 se, odkar imam zlomljeno nogo, nihče noče igrati z mano. Ko sem čez nekaj tednov snela mavec, so se skoraj vse punce hotele igrati z menoj. Pa nisem bila prej nič drugačna. Jaka Kosec: Opisal bom dogodek, ki se mi je zgodil pred enim letom. Nekega sobotnega popoldneva smo se odpravljali k sosedi na praznovanje. S sestro sva se še igrala na dvorišču in čakala starše. Med igro sem se spotaknil in ujel na roko. Pri tem sem začutil močno bolečino v roki. Sestra je poklicala očeta, ki me je odpeljal v Klinični center. Tam so roko najprej slikali, nato pa jo povili z mavcem. Bil sem zelo razočaran, saj sem sosedi hotel pripraviti presenečenje in ji na praznovanju zaigrati na harmoniko. Lara Skok: Ko sem s prijatelji plezala po drevesu, mi je spodrsnilo in sem padla na tla. Začutila sem hudo bolečino in začela jokati. Brat je hitro poklical mami, da bi mi pomagala vstati. Ko sem vstala, sem se težko premikala in mami se je odločila, da moram v bolnico. Poklicala je atija in mu povedala, kaj se je zgodilo. Ati me je nato odpeljal v bolnico. Dobila sem gips in en teden ostala v bolnici. Naslednja dva meseca nisem smela v šolo. Matej Lavrič: V ponedeljek sem se na hokejski tekmi poškodoval. Udaril sem se v hrbet in si pri tem zvil hrbtenico. Cele dneve sem moral le počivati. Žalosten sem bil, ker se nisem mogel zunaj igrati. Prijatelji so bili prijazni z menoj, saj so mi pomagali, mi pošiljali SMS-je in me osrečevali. A še vedno sem bil žalosten. Počutil sem se osamljenega. Po skoraj dveh mesecih strogega počitka sem se spet lahko igral s prijatelji. Nada Javh, učiteljica 5. b razreda VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE SPREJEM OTROK V VRTEC MENGEŠ Komisija za sprejem se je sestala 9. aprila 2009. Delo komisije je potekalo v skladu s predpisi (Zakon o vrtcih, Zakon o splošnem upravnem postopku, Pravilnik o sprejemu otrok v Vrtec Mengeš _). Predsedujoči komisije je Aleksander Čadež. Staršem vseh 205 vpisanih otrok je bila v mesecu februarju poslana anketa (ki so jo morali vrniti v prvi polovici marca 2009), v kateri smo jih prosili, da nam posredujejo potrebo po varstvu in izpolnitev novih podatkov, če so obstajali (nov naslov, zaposlitev staršev, želja po potrebi varstva v naslednjem letu, povečanje števila družinskih članov^). Obveščeni so bili tudi, da prošnjo brišemo iz evidence, v kolikor anketa ne bo vrnjena. Vrnjenih je bilo 198 anket, 7 anket staršev iz Občine Mengeš ni vrnilo, zato bodo brisani iz evidence vpisanih otrok. Do 31. 3. 2009 je prispelo 198 prošenj, od tega: Bivališča - Občina Mengeš 134 prošenj Bivališče - ostale občine 64 prošenj Za šolsko leto 2009/2010 lahko sprejmemo 67 otrok. Enota Sonček 36 otrok Enota Gobica 29 otrok Oddelka v OŠ Mengeš 2 otroka (Vsi so z bivališčem v Občini Mengeš.) Otroci so sprejeti po prioriteti, glede na število točk, ki jih prosilec dobi na osnovi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec. Nesprejetih otrok iz Občine Mengeš ostane 67. Starost 1-3 leta (letnik 2007, 2008, 2009) 64 otrok Starost 3-6 let (letnik 2006) 3 otroci Otroke letnikov 2004-2005 smo sprejeli vse. Za šolsko letu leto 2009/10 bomo skupine organizirali optimalno v skladu s prostorskimi pogoji. V vsaki skupini sta 2 otroka več, kot je predpisan normativ (ta se v skladu z zakonodajo lahko zviša za 2 otroka na zahtevo lokalne skupnosti). Tako imamo v oddelkih od 1. do 3. leta namesto 12, 14 otrok, v skupinah od 3 do 4 in v kombiniranem oddelku namesto 17, 19 otrok, v skupinah od 4 do 5 in od 5 do 6 je namesto 22, 24 otrok. Mesečno smo Občino Mengeš obveščali o stanju novovpisanih otrok in predvidenih potrebah po varstvu za šolsko leto 2009/2010. S pomočjo Občine Mengeš smo v letu 2007 pridobili dva oddelka v Osnovni šoli Mengeš. V tem trenutku Občina Mengeš čaka na gradbeno dovoljenje za prizidek k enoti Gobica. Prizidek bi omogočil sprejem zavrnjenih otrok. Mojca PugelJ 22. APRIL - SVETOVNI DAN ZEMLJE Ste kdaj pomislili na to, kakšno strašansko srečo imamo prebivalci zmernih pasov, da približno vsakih 365 dni doživimo neverjeten čudež narave, ko tako rekoč iz nič, iz mrtve zamrznjene zemlje, oživi na tisoče sočnih zelenih bilk in s tem v deželi ustvari pomlad? Nikjer drugje na svetu ljudje ne doživljajo svojega okolja tako intenzivno in spreminjajoče kot mi, ki smo vsake tri mesece priča edinstvenemu spreminjanju narave okoli sebe. In prav v aprilu, vremensko najbolj spreminjajočem se mesecu, ko človek nikoli ne ve, kako bi se oblekel, da bo prav, se nam vsako leto znova zgodi največji praznik okolja - dan Zemlje. Pobudo zanj je dal že leta 1963 ameriški senator Gaylord Nelson, ko si je prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je celo predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozarjali na težave v okolju. Po načelu »čez sedem let vse prav pride« ga je javnost vzela resno šele leta 1970, ko je bil razglašen prvi dan Zemlje. Na prireditvah, posvečenih temu dnevu, je takrat sodelovalo kar 20 milijonov Američanov. Danes je ljudi, ki se zavedajo pomena ohranitve našega planeta, čedalje več, saj sodelujočih posameznikov, združenj in držav iz leta v leto strmo narašča. Številne sodelujoče organizacije se celo povezujejo v posebno omrežje, imenovano Earth day Network. Tudi v Sloveniji in v Mengšu na ta dan in sploh cel mesec april potekajo številne akcije urejanja okolja in ozaveščanja ljudi o velikem pomenu čistega okolja za naše zdravje in nenazadnje preživetje. Kdaj ste nazadnje prislonili nos k prelestni narcisi, vdihnili vonj mladih sokov in se veselili? In kdaj ste se nazadnje udeležili čistilne akcije? Kdaj ste nazadnje razmišljali, da je to dvoje še kako povezano, in da prvega brez drugega kmalu ne bo več, če se mišljenje tistih, ki se ne zavedajo resnosti situacije za ohranitev čistega planeta, ne bo hitro spremenilo. Če še niste začutili pomladi in njene čarovnije, se le podajte na travnik ali v gozd in občudujte čudežne cvetlice in zelenilo dreves, ki se razrašča, da je veselje. Spotoma pa poberite še tisto plastenko, mimo katere hodite že cel teden, in jo vrzite v smetnjak. Zemlja vam bo hvaležna. Mojca Volkar CELJSKI SEJEM ALTERMED Na sejmu je, vključno z Vrtcem Mengeš, sodelovalo 50 slovenskih šol in vrtcev, ki so predstavljali svoje dejavnosti v sklopu nacionalnega projekta Ekošola kot način življenja. Naše vodilo je upoštevanje specifičnosti učenja predšolskih otrok, ki je povezano z radovednostjo in željo po spoznavanju. Otroci v procesu pridobivajo izkušnje in osvajajo znanja, ki so vedno povezana s preizkušanjem in spoznavanjem zakonitosti življenja in sveta. Zaznati je bilo veliko predanosti delu in poznavanja ekologije oz. problemov, ki so povezani s temo okoljske vzgoje. Cilj te je vzgoja za okolje, v okolju in o okolju. Otroci so z iskrenim entuziazmom prikazovali svoje izdelke, njihovi mentorji so demonstrirali prikaz izdelave ekoloških peciv, namazov in čajev, ki jih je bilo tudi moč poskusiti. Videli smo prijetne delavnice, namenjene najmlajšim obiskovalcem, igralne kotičke, ki so bili polno obiskovani. Obiskovalci so se čudili izdelkom, ki so jih videli na razstavnih panojih, saj so bili vsi napravljeni iz odpadnega in naravnega materiala. Še bolj so bili navdušeni nad igračami, ki so tudi nastale iz odpadnega materiala, saj so bile funkcionalne in domiselne. Otroci so se ustavljali ob njih in se z njimi dolgo igrali. Ni jih motilo, da niso industrijske izdelave, nasprotno, zdele so se jim nadvse zanimive, saj so ponujale veliko različnih možnosti igre. Starše je zanimalo, kako in iz česa so narejene, ogledovali so si jih in se s svojimi otroki dogovarjali, kako bi kaj podobnega ustvarili doma. S tem je bil naš namen dosežen. Naš razstavni prostor je bil predstavljen in zamišljen kot delavnica oz. igralni kotiček, ki ga je poleg otrok obiskal tudi župan Občine Mengeš, ki nas v naši dejavnosti popolnoma podpira. Tekst: Tatjana Gostinčar Foto: Katarina Karlovšek ZDRAVJE Lf rastline s pomladanskega in poletnega jedilnika Začetek pomladi predstavlja pomladno enakonočje in vstop sonca v astrološko znamenje Ovna. Prvi pomladanski mesec je ime dobil po rimskem bogu Marsu (lat. Martius - Marsov mesec), slovensko ime zanj pa je sušec. V starih kulturah, ki so naravo doživljale celostno, je bil marec povezan z zmago nad zimo, ki je omogočila začetek novega cikla plodnosti in rasti oblik. Modrost starih tradicij nas uči, da je v tem času potreben razmislek o tem, kako bomo svoje delovanje usmerili v nov ciklus. To je pravi čas, da razmislimo, katere spremembe v prehrani bi lahko izboljšale in okrepile naše zdravje. Za dober začetek bo najprej potrebno obnoviti vitalne sile, ki so se pozimi izčrpale. Če pobrskamo po domači zakladnici z vremenskimi pregovori, nam marčni čas predstavi naslednji: Sušec ima rep zavit. Lahko se zadovoljimo z zunanjo razlago, da je »marčno vreme« prehodno, da nam zima še lahko ponagaja s pošiljkami pomladanskega snega, po drugi strani pa se lahko spomnimo, da je to obdobje velike dovzetnosti za prehladna obolenja in da lahko v zakladnici narave poiščemo prave načine za krepitev odpornosti. Tudi mesec april je simbol nestanovitnosti in muhavosti. Kljub navdušenju nad prebujajočo naravo ne pozabimo na pravo mero. Toplejših oblačil ne smemo prezgodaj zamenjati s poletnimi, saj si lahko hitro nakopljemo hripavost ali kašelj. Pomladanska hrana naj bi na organizem delovala na dva osnovna načina. Spodbujala naj bi čistilne procese, hkrati pa naj bi imela, zaradi vetrovnega in občasno tudi hladnega pomladanskega vremena, še potrebni ogrevalni učinek, ki je sicer značilen za zimsko prehrano. Z uživanjem polnozrnatih žitaric, stročnic in korenaste zelenjave bomo v obrokih zagotovili potrebno toploto. Med recepti za pomladni čas lahko najdemo veliko različic tradicionalnih slovenskih jedi, od kaš do ričeta in žgancev. Jedi so pripravljene iz prosa, ovsa, ajde in ječmena, v kombinaciji z različnimi stročnicami in zelenjavo. Ogrevalni učinek imajo tudi zelišča, kot so muškatni orešek, cimet, majaron, timijan in ingver. Kot začimbnice jih lahko kreativno vključimo v pripravo različnih jedi in napitkov. Rastline s čistilnim učinkom so različne solate, regrat, por, kumarice in redkvice. Priporočen je tudi sojin sir-tofu, ki ga lahko pripravimo samostojno ali v kombinaciji z drugimi živili. Med divje rastočimi rastlinami nas med prvimi razveseli regrat. Čeprav so mladi listi najokusnejši, lahko sezono uporabe podaljšamo, če starejše liste omehčamo z vročimi prelivi ali s kuhanjem. V skrbi za revitalizacijo ne smemo pozabiti omeniti vsaj še dveh užitnih divjih rastlin, čemaža ali divjega česna in koprive. Čemaž je po zdravilnih učinkih primerljiv z gojenim česnom, jemo ga lahko surovega ali kuhanega, prav tako je odlična surovina za pripravo okusnih namazov. Njegovi zdravilni učinki so raznoliki. Tako deluje proti razkrojnim procesom, ki v črevesju povzročajo napenjanje in krče, pospešuje izločanje žolča, sprošča in širi krvne žile v nogah, znižuje nivo holesterola in krvni tlak. Zavira starostno pešanje spomina in upadanje zmogljivosti, ima pa tudi antibiotične učinke. Pogled na brsteč bukov gozd, s preprogo iz mladega čemaža, predstavlja inspirativen začetek seznanjanja z naravno hrano, prav tako pa je prepričljiv tudi njegov bogat okus. Velja poskusiti! Koprive predstavljajo bogat vir vitaminov in mineralov, med drugim železa, magnezija, kalija in kalcija. Vsebujejo do trikrat več C-vitamina kot limona in več vitamina A kot gojena zelenjava. Pripravimo jih lahko na različne načine, od juh do prikuh, nadevov ali solat. Dobre so tudi v kombinaciji z drugimi jedmi. Na splošno naj bi bile na pomladnem jedilniku dobro zastopane juhe iz pora, špinače in čemaža. Za pomlad je prepoznaven kisel okus, zato je primerno, da v jedilnike vključimo kislo, vloženo zelenjavo. Za večerjo so primerne solate. Na koncu seznama priporočenih pomladanskih rastlin, vendar ne zadnji po svojih dobrodejnih učinkih, so mandlji. Njihova jedrca so odlična tako surova, kot kuhana in so priporočljiv nadomestek za orehe. Lahko jih uživajo bolniki z različnimi dietami, zastopani naj bi bili v vsakodnevni prehrani. Ne pozabimo, da se moramo v tem času izogibati jedem, ki obremenijo ali škodujejo delovanju jeter, da nam bodo lahko posredovala dovolj energije rasti. Mesec maj predstavlja naravni prehod iz pomladi v poletje. Rast je dosegla svoj višek, ogreva nas energija sonca, ki v nas poleg toplote vzbuja tudi občutek radosti. Zdravstveni napotki glede poletnega časa poudarjajo zmernost pri vseh stvareh, tako pri delu kot pri hrani in pijači. Pijemo velikokrat po malem, tudi če nismo žejni. Pijače naj imajo sobno temperaturo in naj ne bodo presladke, zato sadne sokove redčimo z vodo. Uživamo svežo zelenjavo, ki jo blago podušimo ali zmerno skuhamo. Dobro denejo raznovrstne solate, ki jim dodajamo različna semena. Med poletno hrano spadajo različne testenine, h katerim teknejo lahke zelenjavne omake. Uživamo sezonsko sadje, ki izvira iz naših krajev. Najprej nas razveselijo prve češnje, sledijo jagode, borovnice, maline. V knjigi Almanah letnih časov, ki posreduje univerzalno tradicijo Hildegarde iz Bingna, ene največjih duhov zahodne Evrope, je zanimiv napotek glede uživanja sadja. Spomladi se odsvetuje uživanje jagod, poleti breskev in jeseni sliv. V tem času je dobrodošlo uživanje vseh citrusov, od limon, pomaranč do mandarin in grenivk, saj telo naravno hladijo. Podobno velja za uživanje jogurtov, so prava poletna hrana.Za uravnoteženje našega zdravja bo včasih dobrodošla hrana, ki ima naravno grenak okus. Pripravimo rdečo peso, ovčji in kozji sir, pražena semena. Med zdravilnimi zelišči je pregovorno znan pelin, ki je odlično sredstvo pri želodčnih in žolčnih težavah. Maja Polak, prof. biol. LÇC^-TV SERVIS Mengeš, Hribarjeva wh www, Infůrm acija.net/ken WDod-shârp-âervis/ E-mail: avs.menges@5iof.net edprto od 9-12 in od 15-13 ure ^MHM OPTIKA \J \J GOLAVŠEK s.p. 20 let Vida Golavâek mojstrica oćesne opii ke Slovenska 30, M&ngeâ (v slavbí obůne) tel; 01/723-79-68 Delavni Č33[ pûn. - pelek: 8 -12 in 16 - 1S sotiota: iaprto Hvala za zaupanje, se priporočam OBČINSKI SVET POBUDE IN ODGOVORI Odgovori na vprašanja člana sveta Tomaža Štebeta Spornosti glede potrjenega solastništva, nesodelovanja, prevzemanja in ogrožanja financiranja obnove krvavške-ga vodooskrbnega sistema Občinski svet je na 15. seji, 28. 2. 2008, na moj predlog soglasno sprejel sklepe, da se Občina Mengeš ni z nobenim dokumentom, sklepom oz. aktom odpovedala 30-odsto-tnemu lastništvu Krvavškega vodooskrbnega sistema, da bo kot največja solastnica delovala odgovorno in partnersko ter da podpira učinkovito povezovanje vodooskrbnih sistemov za dolgoročno kakovostno, varno, zanesljivo in gospodarno oskrbo z zdravo pitno vodo, trajnostni razvoj in ohranjanje narave. 1 .a Ob tako nedvoumno sprejetih sklepih - ali menite, da je formalno pravno vzdržno in pravilno, strokovno in pošteno ter za največjega solastnika resnično odgovorno, da po skoraj 50 letih uporabe oz. oskrbe Občina Mengeš iz krvavškega sistema ne sodeluje pri projektu obnove oz. povečanja zmogljivosti? 1.b Kakšna je formalno pravna osnova, da ostale solastnice, razen Občine Komenda, v projektih prevzemajo 30-odstotni delež Občine Mengeš, in sicer največ Občina Cerklje - okoli polovice, Občina Šenčur -okoli četrtine, Občina Vodice - okoli šestine, MO Kranj -okoli desetine? 1.c. Kako ste kot župan Občine Mengeš na to ukrepali kot varuh zakonitosti in kot dolžan spoštovati sklepe sveta občine ter odgovoren za lastnino in pravice Občine Mengeš na krvavškem sistemu in odgovoren za dolgoročno kakovostno, varno in zanesljivo oskrbo z zdravo pitno vodo? 1.d. Ali ste kot župan Občine Mengeš podpisali kakršnekoli dokumente in če, katere, ki dovoljujejo izdelavo okrnjenih specifikacij projekta temeljite obnove, modernizacije oz. povečanja zmogljivosti krvav-škega sistema brez upoštevanja elementov, hidravlike in lastnosti za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo tudi za Občino Mengeš? 1.e. Kako pojasnjujete zgoraj navedene nedvoumne sklepe in vaša ravnanja ter ravnanja večine v svetu občine, ko se z izjavami, dejanji ali molkom odpovedujete oskrbi Občine Mengeš z alpsko vodo izpod Krvavca, ki priteče sama, njeni najvišji kakovosti, še posebej po obnovi cevovodov in ureditvi zajetij, ter ko se odpovedujete celovitosti medobčinskega vodooskrb-nega sistema, katerega pobudniki, organizatorji in uspešni glavni graditelji so bili ravno Mengšani? 1.f. Na 23. seji ste kot župan dokončno zavrnili sklepanje o izvedbi referenduma. Na moj predlog, da bi bil referendum hkrati z volitvami v EU parlament, 7. 6. 2009, ste odklonili uvrstitev te točke nadnevni red. Še prej je podobno ravnala večina v svetu občine, ko je na 22. seji zavrnila uvrstitev na dnevni red točke o izvedbi referenduma 1. 3. 2009. To je bil datum, ki ga je za referendum določil svet občine le tri dni pred državnozborskimi volitvami. Na dvakrat prekinjeni 18. seji sveta zaradi (ne) namerne nesklepčnosti, tako da ni bilo več možno izvesti referednuma hkrati z državnozborskimi volitvami. Na 23. seji ste ob zavrnitvi izvedbe referenduma skupaj z direktorico uprave kot pripravljavca predlagala, večina v svetu občine pa je potrdila sklep o pripravljenosti za sodelovanje pri obnovi krvavškega sistema, toda pod neverjetnim pogojem (citiram, poudarki so županovi): »Občina Mengeš se ne vključi v projekt povečanja zmogljivo- sti Vodooskrbnega sistema Krvavec in z ostalimi solastnicami ne nadaljuje priprave dokumentacije za odobritev kohezijskih sredstev Evropske unije in proračunskih sredstev Republike Slovenije, če se iz tega vira ne zagotovi 100-odstotna oskrba s pitno vodo, ki zadostuje za Občino Mengeš za nadaljnjih 50 let.« je unikum in poslovno-stro-kovni ter ekonomsko-politični nesmisel. Česar ni zahtevala ali izrazila kot pogoj za sodelovanje pri obnovi nobena od solastnic, niti kaj takega ne zahteva EU ali Republika Slovenija kot pogoj za njun delež nepovratnih sredstev, ki so namenjena kakovostnejši pitni vodi in za izboljšanje zmogljivosti vodooskrbnih sistemov za prebivalstvo. Ob tem pa odločitev župana o opustitvi oskrbe s krvavškega sistema, oz. preusmeritvi te na vrtine/črpališča na Mengeškem polju, nimajo nikakršnih zagotovil od nikogar. Kakšen je odgovor oz. mnenje ostalih solastnic krvavškega sistema na pogojno pripravljenost Občine Mengeš za sodelovanje pri obnovi krvavškega sistema ob 100-odsto-tno zagotovljeni oskrbi samo iz tega vira za naslednjih 50 let? 1.g. Navedite dokumente ali dokumentirane izjave, ki dokazujejo, da se je kdorkoli od odgovornih županov ali s sklepi Občinski svet Občine Mengeš v preteklosti (pred letom 2007) odpovedoval krvavškemu vodooskrbnemu sistemu oz. se ni zavzemal in aktivno deloval za njegovo obnovo, sanacijo zajetij, povezovanje sistemov in partnersko sodelovanje. Odgovor: Na vaša zastavljena vprašanja, ki se nanašajo na vodooskrbno problematiko, vas obveščamo, da so že bila podana stališča oziroma odgovori, iz katerih si lahko razberete naša stališča. Ne vidimo nobene potrebe, da v nedogled ponavljamo naša stališča o navedeni problematiki, generirane kot odgovore na vaša v nedogled ponavljajoča se vprašanja. 2. Neobjavljanje in neažurno objavljanje gradiv sej sveta in delovnih teles občine na spletni strani 2.a. Kljub stalnim opozorilom še vedno ni zapisnika o 1. in 2. nadaljevanju 18. seje zaradi obstrukcije, 19. 6. 2008, in nesklepčnosti 24. 7. 2008 ter dopolnitve zapisnika same seje z navedbo, kdo so sejo zapustili pri točki o sprejemu sklepa o izvedbi referenduma na dan državnozborskih volitev. Zahtevam, da se zapisnika sej obeh nadaljevanj in dopolnjen osnovni zapisnik skupaj z vabili objavijo na spletni strani. 2.b. Zahtevam, da se takoj ob sklicu na spletu objavijo vabilo in gradivo aktualne seje. Ne pa da gledamo pod naslovom aktualna seja gradivo, brez vabila, predhodne seje. Zahtevam, da se objavi sklic, gradivo in zapisnik 1. izredne seje. Odgovor: 2.a. Nadaljevanja 18. seje 24. 7. 2008 zaradi nesklepčnosti ni bilo, zaradi česar tudi ni bil sestavljen zapisnik. Naknadno vam ga posredujemo v prilogi. Ker iz zapisa ni mogoče razbrati, kdo od članov sveta je zapustil sejo ob točno določenih terminih, se žal zapisnikov ne da dopolniti. Čistopisi zapisnikov 18. seje bodo posredovani članom sveta. 2.b. Gradivo za aktualno 24. seja sveta je bilo tokrat res pozno nameščeno na spletno stran Občine Mengeš. Trudimo se, da so vsa gradiva kar se da čim bolj ažurno objavljena. 3. Računi za plin z novimi elementi in višjo ceno distribucije. Še pred obvestilom Petrol plini, v novembru 2008, o novi strukturi stroškov in ceni zemeljskega plina sem na lastno zahtevo za posredovanje novih pogodb o plinifikaciji dobil odgovor župana, da ni novih in ostaja enako. Celo poslal mi je stare znane pogodbe. Če je resnično (še) tako, da veljajo OBČINSKI SVET pogodbe izpred leta 2007, potem prosim, da se objavijo cene za m3 plina z vsemi elementi strukture in kdaj so bile potrjene s strani občine. Taka je bila praksa pred letom 2007, ko je nastopil mandat sedanji župan. Iz računov in obvestila Petrol plini je namreč razvidno, da se koncesionar ne ravna (več) po koncesijski pogodbi iz decembra leta 2002, ampak v skladu s spremenjenimi akti, ki jih je zelo benevolentno sprejel svet občine na 7. seji, 17. 5. 2007 (glej Ur. v. OM, št. 5/2007, 23. maj 2007). S tem so izničena določila prvotnega odloka, predvsem pa javni razpis, na katerem je izbrani koncesionar Petrol ponudil za vse svoje stroške maržo (investicija, transport, obratovanje, financiranje, tveganje, prodajni prihodek) 7 SIT/m3 plina. Danes se to vse skupaj imenuje omre-žnina in prodajna marža. Ta znesek mu je svet občine s sprejemom novih aktov dopustil povišati za do sedemkrat (sedemkrat!!). Odgovor: Občina Mengeš ni podpisala nobenih novih pogodb. Petrol ima soglasje potrjeno na Agenciji RS za energijo, na podlagi 70. člena Energetskega zakona in Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja. 4. Rašiška cesta. Gradnja vzhodno od mengeškega bajerja zahteva ureditev kanalizacije in vseh drugih komu-nalij. Tudi zaradi še enega zazidalnega območja na levem bregu Pšate nasproti INCE. Nujno je zaradi celovite modernizacije Ropretove ceste zaradi lažje gradnje najprej zgraditi 'zahodno obvoznico' in izvesti priključke proti severu v posamezna območja, ki pa mora biti prej urbanistično prometno zasnovana. V letu 2005 je bila izdelana zasnova zahodne obvozne ceste v Pristavo. Cesta bo nadaljevanje odcepa obvoznice na krožišču TUŠ/Izi mobili (nekdanji Ta-miz). Ob obnovi ceste v Loko smo mislili tudi na križanje te 'zahodne obvoznice' in na priključek za naselje med Baragovo, Pšato in ??? Odgovor: S sprejetjem Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za glavno cesto Želodnik-Mengeš-Vodice na odseku Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš je bila med drugim tudi natančno določena lokacija krožišča pri Tamizu. V postopku OPN - Občinski prostorski načrt, ki je trenutno v postopku izdelave, bo občina uveljavljala spremembo v lokaciji že v letu 1998 določene trase t. i. »zahodne obvoznice« zaradi navezave na omenjeno krožišče. Po sprejemu OPN bo možno pričeti z izdelavo OPPN - Občinski podrobni prostorski načrt za t. i. »zahodno obvoznico«, s krakom proti območju ME 25-S, ki bo v svoji vsebini med drugim predvidel tudi ostalo komunalno infrastrukturo, potrebno za širše območje. 5. Pregled dolgoročne prometno urbanistične študije mesta Mengeš, poročanje in seznanitev Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu naj pregleda prometno urbanistično študijo ter z njo delovno seznani zainteresirane svetnike ter kasneje upravo, svet in javnost. Še posebej za ožja območja obdelave, ki so bila podrobno (z aneksom k pogodbi) obdelana. SPV naj poda mnenje najprej o umestitvi, prometnih okoliščinah za večnamensko športno dvorano pri OŠ Mengeš, za do 1800 gledalcev in športne prireditve republiškega nivoja, z ozirom na študijo in lastno presojo oz. mnenje. Odgovor: Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bomo na njihovo zahtevo, za določen čas, izročili izvod zgoraj omenjene Prometne študije. 6. Pomanjkljive in neažurne objave gradiv sveta in delovnih teles občine na spletu Spletne objave gradiv sveta občine so pomanjkljiva. Za 23. sejo ni objavljeno vabilo in datum seje je napačen (namesto 19. je datum 16. februar). V glasilu Mengšan pa vabil sploh ni več, kaj šele predvideni dnevni red, kot je bila redna praksa pred leti. Spremenjena gradiva pa se sploh ne objavljajo. Kdaj bodo te zadeve urejene? Odgovor: Hvala za posredovano opozorilo, v prihodnje bomo odpravili navedene pomanjkljivosti. POROČILO 24. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Tokratna seja je potekala v četrtek, 19. marca. Na dnevnem redu je bilo potrebno obravnavati šest točk, za kar so člani Občinskega sveta (OS) Občine Mengeš porabili dobre tri ure časa. Pred potrditvijo dnevnega reda je Tomaž Štebe predlagal umik zadnje točke dnevnega reda, in sicer Odlok o spremembi Odloka o izvrševanju proračuna Občine Mengeš za leto 2009, vendar njegov predlog ni bil sprejet. Tako so potrditvi dnevnega reda ter sprejetju zapisnika 23. seje sledile pobude in vprašanja svetnikov, nato pa je pod točko tri Barbara Zupanc Oberwalder, direktorica Knjižnice Domžale, v prvi obravnavi predstavila Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Knjižnici Domžale. Po posredovanju mnenj pristojnih odborov na predlagane spremembe ter razpravi je OS dopolnitve sprejel. V naslednji točki je Andrej Urbanc iz Občinske uprave predstavil projekt Kanalizacija Prešernova cesta in Topole, s katerim bo Občina obnovila kanal po Prešernovi cesti, s priključkom na kolektor v Šolski ulici ter zgradila kanalizacijo v Topolah. Po posredovanju mnenj pristojnih odborov ter razpravi so svetnice in svetniki predstavljeni projekt potrdili. Pod točko pet so člani OS na predlog Turističnega društva, v imenu katerega je obrazložitev podal Franc Zabret, poimenovali avtobusne postaje ter drevorede v Mengšu. Po posredovanju mnenj pristojnih odborov ter razpravi je OS sprejel naslednje sklepe: avtobusne postaje se imenuje »postajališča«, v Topolah se postajališče imenuje »Avtobusno postajališče Topole«, postajališče pri Domu počitka se imenuje »Avtobusno postajališče Veliki Mengeš«, postajališče pri Kulturnem domu se imenuje »Avtobusno postajališče Kulturni dom«, postajališče pri Gasilsko-godbenem domu se imenuje »Avtobusno postajališče Kulturni dom«, avtobusno postajališče pred bencinskim servisom se imenuje »Avtobusno postajališče Mali Mengeš«, v Loki se postajališče imenuje »Avtobusno postajališče Loka«, Staretov drevored se imenuje drevored od kamnitega mostu čez Pšato do balinišča (parc. št. 8 k.o. Mengeš), drevored od Harmonije do balinišča (parc. št. 10/2 k.o. Mengeš) se imenuje Staretov drevored, drevored od Grobelj proti Mengšu (parc. št. 3163 k.o. Mengeš) se imenuje drevored Lipce in Jezero na območju bivše opekarne se imenuje Cegvenški bajar. V zadnji točki dnevnega reda je Marija Kos, direktorica Občinske uprave, podala obrazložitev k predlogu rebalansa proračuna za leto 2009. Mnenjem pristojnih odborov je sledila razprava. Še pred razpravo pa sta amandmaje k predlogu rebalansa vložila župan Franc Jerič ter svetnik Tomaž Štebe. Dopolnitve slednjega OS ni sprejel, medtem ko je bilo dopolnilo župana, skupaj z rebalansom, sprejeto. Urban Ropotar POLITIČNE STRANKE POGOVOR Z ALEŠEM JANEŽIČEM, PODŽUPANOM OBČINE MENGEŠ Aleš Janežič verjame v skupinsko delo, pogovore, doseganje kompromisov. Poudarja, da so spremembe v Občini Mengeš rezultat skupnega dela na tedenskih kolegijih. V pogovoru je izpostavil nekaj najpomembnejših projektov, ki jih je v Občinskem svetu Občine Mengeš podprla tudi Svetniška skupina LDS. Kako je s projektom gradnje telovadnice ob Osnovni šoli? V Svetniški skupini LDS se že več mandatov zavzemamo za izgradnjo telovadnice ob Osnovni šoli Mengeš in za nas je začetek gradnje še vedno prioriteta tega mandata. Tako je bila formirana delovna skupina, ki jo je umestila v prostor in dosegla sprejem sklepa o intenzivnem pristopu zaključka finančne konstrukcije na Občinskem svetu. Predvsem v smeri javno-zasebnega partnerstva, saj je gradnja telovadnice za občinski proračun preobsežna investicija. Ali bo širitev vrtca potekala skladno z napovedanim terminskim planom? Bo občina tudi letos ugodila vsem vlogam za vpis v vrtec? Širitev vrtca Gobice, s tremi dodatnimi oddelki, se bo predvidoma realizirala konec leta 2009. Zaradi težav investitorja za vzporedno gradnjo na območju obrata Eta, postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja so se zavlekli za dva do tri mesece, se bodo lahko otroci v dodatnih treh oddelkih vključili kasneje. Vsekakor pa konec leta 2009, saj so sredstva za nakup opreme, ki jih zagotavlja Občina Mengeš, že potrjena na Občinskem svetu . V letošnjem letu je 80 otrok s področja občine, glede na trenutne kapacitete, zavrnjenih in ti se bodo lahko vključili v dodatno zgrajene tri oddelke vrtca Gobice. Je pa zelo težko danes napovedati, koliko vlog bo zavrnjenih, saj ima vrtec možnost formiranja mešanih skupin. Kako pa je z gradnjo obvoznice? Obvoznica je tik pred vrati, finančna konstrukcija s strani občine in države je zagotovljena. Ugotavljamo, da bo delež občine bistveno manjši, kot smo mislili, saj poteka izven naselja, tako stroške investicije nosi Dars. Je pa problem s pridobivanjem zemljišč, od 270 parcel se vodijo postopki le še z nekaterimi lastniki, ki pa so že v postopku razlastitve-odločbe zaenkrat še niso pravnomočne. Naj pa opozorim, da je potrebno z gradnjo obvoznice začeti čim prej, sredstva v državnem proračunu so zagotovljena, ne bodo pa nas čakala vedno in obstaja nevarnost, da jo spet izgubimo. Kako pa je z gradnjo kanalizacije v Topolah; zanjo so bila pridobljena sredstva EU? Res je, 200.000 evrov. V letošnjem letu se bo pričelo z gradnjo glavne kanalizacijske cevi od Topol do CČN-ja in posledično se bodo priklapljali uporabniki. Prioritetno bo vzporedno potekala tudi rekonstrukcija Prešernove ceste, obnova vodovodnih cevi ter vgradnja telekomunikacijskih vodov. Ali je še kaj, kar bi radi izpostavili? Z rebalansom smo zagotovili tudi sredstva za odkup vodov za telekomunikacije. V občini jih je 7 km, vendar niso v funkciji. Z odkupom bomo lahko ponudili nov razpis za operaterja, ki naj bi v dveh letih »omrežil« vso občino. Vsi našteti projekti so prav gotovo pomembni, naj pa poudarim, da se vsi trudimo pomagati našim občanom in občankam tudi z manjšimi investicijami. Veliko smo naredili že za izboljšanje varnih poti v šolo, ureditev križišč itd. Žal ne morem biti seznanjen z vsemi težavami, zato sem za vse občane na voljo v času uradnih ur oziroma po dogovoru na tel.: 031/674-461. X^T^XkĚ USPEŠNA ČISTILNA u^ im akcija liste za občino UsTA zA CEčmo Menaes MENGEŠ IN NJEN RAZVOJ V soboto, 4. aprila, je bila skupna čistilna akcija v Mengšu, katere smo se udeležili tudi člani naše liste. Še posebno smo bili veseli, da so se nam pridružili občani Dobena, zaradi česar smo se tudi letos odločili, da očistimo poti na Dobeno. Dobili smo se ob 8.uri pod vznožjem, vzeli vsak svojo »vrečo« in krenili na čiščenje kot pravi »komunalci«. Lahko vam povemo, da smo bili letos prijetno presenečeni, saj je bilo manj smeti kot lansko leto. Morda pa je kampanja osveščenosti za čistejše okolje le pripomogla k temu. Žal pa je še vedno črna točka onesnaženosti skupno odlagališče odpadkov pri vodnjaku, kjer so bili odpadki razmetani vse povprek, predvsem po brežini. Ob tem moramo posebno pohvaliti Dobence, saj so se lotili čiščenja celo z vrvmi in bili videti kot pravi planinci. Res vsa pohvala. Sama čistilna akcija je trajala do 11. ure, nato pa smo se vsi zadovoljni odpravili na Mengeško kočo. Golaž, ki ga je pripravil gostinec Jure Repanšek, se nam je zelo prilegel, pa še odličen je bil. Seveda tudi brez pijače nismo ostali. Vse to je finančno podprla Občina Mengeš. Člani liste smo zadovoljni, da smo tudi mi prispevali nekaj svojega časa za urejeno in čisto okolje v Mengšu. Pa nasvidenje naslednje leto. Bogo Ropotar Lista za Občino Mengeš in njen razvoj Ob prazniku upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnemu prazniku dela, 1. maju, vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje! Lista za Občino Mengeš in njen razvoj OO SD Mengeš vsem občankam in občanom Občine Mengeš čestita ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ter 1. in 2. maju, prazniku dela. Martin Močnik Predsednik OO SD Mengeš Tina Železnik KULTURA 125 LET MENGEŠKE GODBE 29. - 31. maj 2009 petek, 29. maj • Ob 19.00 - Slavnostni koncert v KD Mengeš • Razstava - Scene na Mengeških marelah v preddverju • Ob 20.00 - Rajanje ob zabavni glasbi v šotoru pred banko Igra: MAMBO KINGS sobota, 30. maj • Ob 10.00 - Srečanje gasilcev veteranov • Ob 14.00 - Festival koračnic • Od 17.00 do 20.00 - Nastopi gostujočih skupin • Ob 19.00 - Nastop gostov z Madžarske • Ob 20.00 - Velika godbena veselica s srečelovom Igrajo: SLOVENSKI MUZIKANTJE nedelja, 31.maj • Od 10.00 do 13.00 - »Frišopen« z OKROGLIMI MUZIKANTI ob velikem zabavnem programu • Ob 14.00 - Velika povorka s skupinami iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Srbije in Hrvaške • Od 15.00 do 18.00 - Nastopi gostujočih skupin v šotoru • Ob 18.00 - Velika godbena veselica s srečelovom Igra: Kvintet DORI RAZSTAVE IN PRIREDITVE LIKOVNEGA DRUŠTVA V MARCU IN APRILU Zlata paleta Slovenije - Risba 2009 V terminskem planu izvedbe razstav v letu 2009 smo pričeli z risbo. Razstavo ZLATA PALETA - RISBA 2009 sta organizirali Zveza Likovnih društev Slovenije in Občina Prebold. Razstava je bila postavljena v Garni šport hotelu v Preboldu. Svečana otvoritev se je odvijala 27. marca, na ogled pa bo do 12. aprila. Na tematski razstavi je sodelovalo 12 likovnih društev iz Slovenije z 52 risbami. Tokrat široko zastavljena tematika upodobitve mostov Slovenije, ljudskih legend, žuželk in rastlin pod lupo je v risbi zanimiva možnost gledanja in izpeljave zahtevane teme. Risba nas spremlja od otroštva, vnašamo jo v naše običajne potrebe, industrijo, znanost, je pa tudi osnova za še tako vrhunske likovne dosežke. Sredstva za izdelavo risbe so različna: oglje, svinčnik, kreda, voščenke, kemični svinčniki, tuši, računalniki in ostali materiali. Vsekakor moramo pri risbi vedeti, kaj želimo doseči, včasih smo lahko hitri, včasih moramo biti potrpežljivi in natančni. Vsekakor si pod risbo zamišljamo črto, črtico, piko in nič drugega, le pri nekaterih risbah, kot je lavirana risba, lahko prelivamo tone. Za razstavo smo se pripravljali kar nekaj časa. Razčlenili smo zahtevano tematiko, naredili načrte, se medsebojno ocenjevali in na koncu izpeljali predizbor za razstavo. Sko- raj vsi smo naredili po dve risbi, razstavljamo pa lahko po eno. V presojo strokovni komisiji smo poslali risbe desetih avtorjev in se na razstavo uvrstili devetimi risbami. Razstavljene in nagrajene so bile naslednja risbe: Certifikat kakovosti: INA MALUS -Cvet evkalipta Certifikat kakovosti: VLADO FEJZIČ - Kranjski most Priznanje: DORA BLEJEC -Solkanski most Priznanje: MILICA TOMŠIČ -Ali se me bojite? Priznanje: HELENA TESTEN -Pletilec mreže Priznanje: HELENA REMS - Team Priznanje: ANA PAVLA KRAMAR -Kačji pastir Priznanje: MILOŠ DEKIĆ -PPZBM7 K11X-09 Priznanje: BARBARA RABIČ -Vinska mušica »In vino veritas«. Vsekakor smo veseli uspeha, saj nismo pričakovali tako množičnih nagrad. Dražba umetniških del 21. marca je v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, ob koncertu slovenskih filharmonikov in priznanih slovenskih glasbenikov - Jadranke Juras, Nuške Dra-šček, Skupine Katrinas, Janeza Dovšeta ter plesne skupine Tiuane Križman in otrok Viškega gaja - potekala dobrodelna dražba umetniških del. Izkupiček je namenjen zavetišču in hotelu za male živali Polone Samec v Horjulu. Koncert je organiziralo društvo Planet -Zemlja. Na dobrodelni dražbi je nastopal tudi član LD Mengeš, VLADO FEJZIČ, s svojo sliko Jadrnica - akril na platnu. Barbara Rabič NOVA ZGOŠČENKA MENGEŠKE GODBE V letošnjem letu mengeški godbeniki praznujemo 125-letnico delovanja. Jubilej bomo slavnostno obeležili 29. maja 2009, s koncertom v Kulturnem domu Mengeš, 30. in 31. maja pa še z različnimi prireditvami pod šotorom in veliko povorko prijateljskih godb iz Slovenije in tujine. Leta 2000 je godba izdala svojo prvo samostojno zgoščenko, s katero smo na mnogih prireditvah v Sloveniji in v tujini promovirali Mengeš, tokrat pa smo se odločili za izdajo druge, ki predstavlja presek našega dela v zadnjih dveh desetletjih. Zgoščenka je izšla 15. aprila, na njej pa je posnetih 19 skladb različnih žanrov (78 minut glasbe). Ovitek zgoščenke krasi slika našega godbenega doma, ki jo je narisal Mengšan Marjan Gabrilo. Skladbe večinoma niso bile snemane v profesionalnih tonskih studijih. Posnete so bile v Kulturnem domu Mengeš, v naši vadbeni sobi, Kulturnih domovih v Kamniku in Ilirski Bistrici, v studiu ORF na Dunaju, dvorani Tri lilije v Laškem _ Z njimi smo sodelovali na prireditvah in TV-oddajah, kot so: Marjanca, Po domače, Raketa pod kozolcem, Pod mengeško marelo, Dorijev večer, Musikantenstadl, Alpski večer, Na zdravje ipd. Objavljamo pa tudi posnetke z dveh državnih tekmovanj Zveze slovenskih godb, na katerih smo obakrat prejeli zlato priznanje. Na zgoščenki boste našli tudi štiri posnetke sekcije Veteranov Mengeške godbe, na kar smo še posebno ponosni, saj je bila ta, ob ustanovitvi leta 2000, prva veteranska godba v Sloveniji. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, donatorjem in prijateljem, ki ste nam v preteklosti, vsak na svoj način in po svojih najboljših močeh, pomagali. Za idejo in organizacijo izdaje zgoščenke se posebej zahvaljujemo Primožu Koscu, ki je tudi zbral in pripravil vse potrebne materiale, Zvezi kulturnih društev Občine Mengeš in Občini Mengeš pa se zahvaljujemo za finančno pomoč. Želimo vam prijetno poslušanje. Mengeški godbeniki Zgoščenko lahko naročite na spletnem naslovu www.mengeska-godba.si ali pri naših godbenikih. ŠPORT ALJAŽ PRAZNIK S TOPOLINA Z ZLATOM IN S POKALA ALPSKIH DRŽAV OPA S SREBROM Na prizorišču zaključnega dela Tour de Ski, v italijanskem Val di Fiemmu, je v dneh od 17. do 18. januarja potekalo 26. tekmovanje Trofeo Topolino 2009, na katerem je nastopilo dobrih 1100 tekmovalcev mlajših kategorij. Udeležilo se ga je tudi 78 slovenskih tekmovalcev iz osmih klubov, med njimi tudi Aljaž Praznik, TSK Jub Dol. Ker se tekmuje v kategorijah dveh letnikov, je Aljažu še premočno ostalo četrto mesto izpred dveh let, ki ga je izgubil v ciljni ravnini, ko sta ga »zaprla« dva italijanska tekmovalca, lansko leto, ko je tekmoval z leto starejšimi, pa je bil 6. To tekmovanje je prav posebno zaradi množičnosti in skupinskega štar-ta, kjer si priboriš dobro pozicijo takoj na začetku, ali pa ostaneš v množici. Za starejše kategorije poteka tekmovanje v prosti (skate) tehniki. Aljaž je začel silovito in se vseh 7 kilometrov držal v skupini 4-6 tekmovalcev. V ciljni ravnini je finiširal in premagal vse nasprotnike. V nemškem Baiersbronnu pa so konec februarja potekala tekmovanja mladih nordijskih športnikov iz sedmih alpskih držav, starih 15 in 16 let. Prvi dan so fantje nastopili s skupinskim štartom v klasični tehniki. Tudi tokrat je bil Aljaž uspešen, saj ga je prehitel le švicarski tekmovalec, in je tako prejel srebrno medaljo za drugo mesto. Konec marca se je zaključila zimska sezona, ki je bila za Aljaža uspešna ne samo na mednarodnem, pač pa tudi na slovenskem nivoju. Osvojil je naslov državnega prvaka, še pred koncem sezone pa si je zagotovil tudi skupno zmago v slovenskem pokalu Cockta, z maksimalnim številom točk (7 zmag). K takemu uspehu mu je zagotovo pripomogla poletna sezona, ko je v poletnih mesecih nekaj tednov gostoval v nemškem klubu SC Gefrees, kjer so mu nudili vso gostoljubnost in strokovnost. Ela Praznik zaključuje sezono s skupno 3. mestom v Pokalu Slovenije, kar je velik uspeh, saj se kosa z leto starejšimi tekmovalkami. Na Troffeu Topolino se je uvrstila med 10 najboljših, na 6. mesto. Lizi letos prve stopničke in to najvišje! Kaj pomeni, kosati se z leto starejšimi tekmovalkami? Aljaž z lovorjevim vencem Ela na prizorišču Tour de ski in Troffeo Topolino Liza na zmagovalnem odru Vsi trije tekmovalci so že dolgo smučarski tekači. Aljaž je pričel s treniranjem v sezoni pred sedmimi leti, v tretjem razredu OŠ. Zdaj obiskuje 1. letnik gimnazije v ŠCRM Kamnik. Ela trenira 6. leto in je začela v vrtcu, zdaj obiskuje 7. razred OŠ Mengeš, Liza pa 3. leto in sedaj hodi v 5. razred OŠ Mengeš. Liza se je letos udeležila tudi Prvenstva osnovnih šol in dosegla 5. mesto med kategoriziranimi tekmovalci od 1. do 9. razreda. Tekst: A.V. Foto: Arhiv družine Praznik , ^muiarskd^kakaini MENGEŠ ïub ^ Zavrti 2, p.p. 17, 1234 MENCES Po zares uspešni tekmovalni sezoni se zdi, da so se v klubu stvari nekako ustavile. A ni čisto tako. Tekmovalci vadijo naprej, le več poudarka dajo na kondicijskih in akrobatskih treningih, tako da bodo novo poletno sezono pričakali kar se da najbolje pripravljeni. Njihovi starši in ostali člani ter simpatizerji pa so krepko zavihali rokave. Tako kot je že vsa leta običajno, so se v velikem številu udeležili čistilne akcije, ki jo vsako pomlad organizira občina, skupaj s turističnim društvom. Tako so tudi skakalci prispevali za lepše in urejeno bi- V SSK LE NAVIDEZNO ZATIŠJE MED SEZONAMA valno okolje v kraju. Še posebej so se potrudili in uredili okolico in tudi sam skakalni center na Zalokah pod Gobavico. So pa obilo truda vložili tudi v dela na samih skakalnicah. Še posebej so si dali opravka okoli nove, 35-metrske naprave, da bi bila do začetka poletne sezone nared za redne treninge in tekme. Položili so izolacijo in mreže, na katere bodo kasneje pritrdili plastično oblogo. Prekrili so tudi sodniški stolp in dokončali varovalno ograjo ob skakalnici. Tečejo že tudi priprave na dan odprtih vrat, ki ga bodo priredili v mesecu maju, v upanju, da pridobijo nekaj novih mladih tekmovalcev. Zato naj tudi v tem sestavku povabim vse, ki jih ta športna panoga zanima in veseli, naj se pridružijo ostalim in morda zapolnijo nekatere vrzeli v določenih kategorijah. Veseli bomo vsakega nadebudneža. Vabimo pa tudi ostale Mengša-ne, naj se nam pridružijo in si ogledajo kak trening ali kake druge aktivnosti pod hribom. Aja, še to! Tudi letos so se člani podali v zibelko smučarskih poletov, legendarno Planico. Bili so bučni in zelo prepoznavni navijači naših slovenskih orlov. Žal je veliki met uspel le Robiju Kranjcu. A uspeh je le uspeh, samo, da je naš. Tekst in foto: Jože Trplan Podrobnosti in fotografije najdete na http://skakalni-klub-menges.s5.net. ŠPORTNI PORTRET IMAM VELIKO ŽELJO USPETI V ŠPORTU, KI MI JE VSE - Matic Janežič, nogometaš Tokrat sem na klepet povabila 14-letne-ga Matica Janežiča, odličnega učenca in bistrega sogovornika, ki že deset leta trenira nogomet. Zgovoren in izredno simpatičen fant že zdaj kaže potencial zvezdnika, kakršen bo morda postal v naslednjih letih. Matic, veljaš za enega najbolj perspektivnih mladih nogometašev v klubu. Kdo in kdaj te je navdušil za to najbolj popularno igro z žogo na svetu in kje treniraš? Trenirati sem začel pri petih letih, verjetno sta me navdušila oče in starejši brat, ki tudi trenira. Do 10. leta sem treniral v Mengšu, potem pa so stvari začele postajati bolj resne, postal sem starejši, zato sem se pridružil NK Domžale. Zdaj igram v ekipi starejših dečkov (do 14 let). Dosegli smo že kar lepe rezultate, trenutno pa smo 6. na lestvici 1. slovenske zahodne nogometne lige starejših dečkov. Kako izgleda tvoj dan? Verjetno zelo veliko časa posvetiš treningu? Tako je. Treniramo petkrat na teden, ob nedeljah pa imamo tekme. Moj dan se začne zelo običajno, saj se zjutraj odpravim v šolo in sem tam do dveh, treh popoldne. Ob petih popoldne se s kolesom odpeljem v Domžale na trening, domov pa se vrnem šele ob osmih zvečer. Po napornem treningu nimam več prav veliko energije, zato pogledam še televizijo in se počasi odpravim spat. Verjetno ob takem tempu nimaš veliko časa za šolo in učenje, kaj šele za pro-stočasne dejavnosti? Na srečo se mi ni treba veliko učiti, domačo nalogo pa naredim takoj po pouku ali naslednji dan pred poukom (smeh), pa kljub temu dosegam odličen uspeh. V jeseni si želim priti na Gimnazijo Bežigrad, na športni ali matematični oddelek. Nogomet je moj hobi in moja velika želja, zato mi ni težko hoditi na treninge in svojega prostega časa preživeti na nogometnem igrišču. Nogomet verjetno ni samo razkazovanje prelestnih izboklin igralcev (kar je sicer čisto dobrodošlo za ženski del občinstva) in tekanje za usnjeno kroglo ^ Bi nam zaupal, kaj vse je treba početi na treningu, da postaneš dober nogometaš? (Smeh) Ne vem, kaj je s temi ženskami in zadnjicami nogometašev ^ Boš ti bolje vedela (smeh). Seveda, nogomet ni tako preprosta igra, kot je to morda videti na televiziji. Predvsem moramo biti igralci zelo dobro kondicijsko pripravljeni, zato veliko tekamo po igrišču, včasih pa gremo tudi na daljši tekaški trening izven igrišča. Potem je tu še tehnika pa ravnotežje, akcije, pospeševanja, šprinti. Naš trener zna zelo dobro razporediti treninge, zato pred težko tekmo nikoli ne tratimo dragocene energije. Veliko se naučim tudi kot pobiralec žog na članskih tekmah in ko gledam nogometne tekme po televiziji. Reprezentančne tekme si zelo rad ogledam tudi v živo. Nogomet je zelo naporen šport, vanj je treba vložiti ogromno časa in energije, a jaz sem močno motiviran in to delam z veseljem. Kaj pa denarni vložek? Kot vemo, je nogomet eden »najbogatejših« športov na svetu. Je tudi drag? V mojem primeru zaenkrat to ni tako drag šport. Enkrat do dvakrat na leto si kupim nove kopačke, ki pa seveda niso prvovrstne kvalitete (niso šivane, ampak lepljene), kakršne nosijo profesionalni nogometaši, zato tudi niso tako zelo drage. Za drese in rekvizite poskrbi klub, obleka za vadbo pa je lahko tudi navadna trenirka, ki prav tako ne stane veliko. Pri financah me podpirata starša, še posebej ati in mami (smeh), za kar se jima zahvaljujem. Tudi sicer mi družina vedno stoji ob strani. Ko sva že pri slavnih nogometaših in njihovih še bolj slavnih izjavah _ Imaš kakšen zgled, vzornika? Seveda navijam za slovensko reprezentanco, od slovenskih igralcev pa najbolj občudujem Korena, všeč pa mi je tudi igra Zahoviča. Navijam za ekipi Manchester United in Barcelono, od posameznikov pa mi je zelo všeč igra Messija, Ronaldinja in Christiana Ronalda. Nasploh se mi zdi, da je Južna Amerika celina, kjer se rojevajo najboljši nogometaši na svetu. Imajo nek nenavaden, izrazit talent za igre z žogo. So daleč pred vsemi drugimi. Kako pa gledaš na navijaštvo in na navijaške skupine, ki svoje poslanstvo jemljejo zelo resno, včasih krvavo resno? Nisem pristaš nasilnega vedenja med navijači, še posebej mi ni všeč, ko navijaška skupina postane tolpa zmešanih razgrajačev, ki nimajo z nogometom nobene zveze. Tudi alkohol in druge opojne substance ne sodijo na nogometno tekmo. Sploh sem zelo proti takšnemu načinu življenja, zato sam ne kadim in ne pijem. Všeč pa mi je glasno in bučno navijanje, ko se stadion napolni s silno energijo in je pravi užitek biti del tega vzdušja. Zelo cenim navijače Liverpoola, ki svoje poslanstvo jemljejo zelo resno, a niso nasilni. Kaj bi počel, če se ne bi ukvarjal s športom? Imaš še kakšne druge hobije? V šoli sem del odbojkarske ekipe, ki ja prav tako zelo uspešna. Zelo rad igram odbojko, a nimam časa, da bi se ji bolj posvetil. Včasih sem treniral tudi namizni tenis, a sem kmalu odnehal. Šport mi je vse, ne znam si predstavljati življenja brez njega. Če ne bi treniral nogometa, bi prav gotovo treniral kaj drugega. Če se ne bi ukvarjal s športom, bi ležal doma in gledal v strop. Pri tem ne bi dolgo zdržal in bi šel na Trim malo teč (smeh) ^ Tudi ko gremo z družino na dopust, vsak dan tečem in brcam žogo. Maticu želimo, da bi vedno ohranil veliko ljubezen do športa in da bi se mu uresničile sanje o uspehu. Morda pa čez par let zopet opravimo z njim pogovor, takrat kot članom slovenske reprezentance _ Mojca Volkar RAZVEDRILO HOROSKOP ZA MESEC MAJ 2009 Oven (21.03. - 20.04.) Meseca maja boste zelo komunikativni, odprti in zgovorni. Znali boste na pravilen način reči bobu bob. Razrešite nekaj, kar je vezano na preteklost. Ljudje vas bodo v osnovi občudovali, toda vsaka pomoč ima svoje meje. Finančno si boste opomogli. Od sebe oddajate neko magnetično energijo in sreča se vam bo nasmehnila v ljubezni. Odprle se vam bodo nove poti in odlične priložnosti. Bik (21.04. - 20.05.) Maj je mesec ljubezni, prijetnih trenutkov in čas za zabavo. Seveda se boste vsega lotili s posebno energijo in pridobili pozitivne rezultate. Odzvati se bo potrebno klicu narave. Če imate svoj vrtiček, se bodo pokazali prvi pridelki. Vsekakor bo za vas to obdobje mistično in čas, da spoznate svojo osebno legendo. Finančno boste nekoliko bolj nihali. Večja sreča vas čaka v ljubezni. Dvojčka (21.05. - 20.06.) V prvem tednu tega meseca boste blesteli v komunikaciji in pri intelektualnih zadevah. Postali boste zelo direktni in odšli pogumno naprej. Na delovnem mestu se bo potrebno poglobiti v aktivnosti. Vračali se boste nazaj v preteklost, po že prehojeni poti, in razreševali tisto, kar bo potrebno. Spremljale vas bodo odlične iztočnice v pogledu prijateljstva, kjer boste vi, bo tudi vesela in živahna družba. Rak (21.06. - 22.07.) Največkrat se boste zbudili ob jutranji zarji in ogledovali lepoto sončnega vzhoda. Pred vami je zelo priden in natančen mesec. Vsekakor greste korak za korakom naprej in na delovnem mestu se vam bodo odpirala nova obzorja. Morali se boste poslušati v intuitivnih signalih in tako odkrili vašo pravo pot. Odlične iztočnice je razbrati v ljubezni, edino pretirane občutljivosti se izogibajte. Lev (23.07. - 22.08.) Uživali boste in se predajali lepotam življenja. Pozitivna energija, ki je skrita v vašem srcu, bo zelo blizu ljudem in zaradi tega bodo v vaši družbi dobro počutili. Svoja znanja boste krepili in uvideli, kaj je za vas smisel življenja. Napredek bo razbrati tako na osebni kot duhovni ravni. V ljubezni vas bo spremljala oaza hrepenenja. Naravna oblika meditacije bodo sprehodi po gozdu in pri poslušanju petja ptic. Devica (23.08. - 22.09.) Tudi če bo obveznosti manj, kot ponavadi, si jih boste znali poiskati. Čas bo namenjen raziskovanju in prijetnosti se bodo dogajale v službi. Pravzaprav bo ugodno dejstvo, da vas bo zaznamovala diplomacija. Radi boste raziskovali tisto, kar vam ostaja neznanka. V ljubezni bo precej pestro in harmonično. Pogovori v sebi skrivajo magični ključ rešitve. Športne aktivnosti bodo blagodejne. Tehtnica (23.09. - 23.10.) Družili se boste z zanimivimi ljudmi. Istočasno vam bodo tako učenci, kot učitelji. Na mnoge zadeve bo potrebno pogledati drugače. Zanimivo bo, da boste sami tisti, ki imate v rokah škarje in platno. Notranji nemir premagate s tem, da se opazujete in da si pišete svoje lastne občutke. V ljubezni bo zelo prijetno in vladala bo strast. V poslovnosti se bodo kocke usode zasukale v vašo korist. Škorpijon (24.10 - 22.11.) Na delovnem mestu najdete srečo in izpolnjenost. Resnica bo ta, da boste s svojim nastopom in notranjo držo znali prepričati druge ljudi k akciji. Pred vami je obdobje ko lahko uživate in si privoščite veliko. Vendarle bo ugodno, da si postavite meje. Privlačile vas bodo skrivnosti in blesteli boste v raziskovalnem delu. Po finančni plati bo nekoliko negotov čas, zato bolj uporabljajte intuicijo. Strelec (23.11. - 21.12.) Meseca maja je razbrati, da vas bo spremljala kreativna energija. Tako se boste lahko ustvarjalno lotili tistega, kar vam bo pomenilo izziv. Blesteli boste na delovnem mestu in se umetniško udejstvovali. Globoko v sebi prebudite notranjega otroka in tako boste našli moč za prihodnost. V ljubezni bo veliko romantike in prijetnih trenutkov. Imeli boste več priložnosti, da se sprostite. Kozorog (22.12. - 20.01.) Spremljala vas bo resna in delavna energija. Znali boste ohraniti trezno glavo in se vračali nazaj v preteklost. Odločili se boste, kaj morate še spremeniti in stvari podati na svoje mesto. Čas je ugoden za vse priložnosti, ki so vam tako ali drugače izziv. V drugi polovici meseca vas označuje jeklena volja in povečana samozavest. V ljubezni se bosta meseca maja cedila med in mleko. Prijetno bo. Vodnar (21.01 - 18.02.) Odločili se boste in sledili svojim sanjam. Globoko v sebi bo čas za romantiko in kreativnost. Po razpotjih življenja greste pogumno in okrepila se vam bo samozavest. Omenjeno se bo občutilo na delovnem mestu. Našli boste tudi možnost, da se dokažete. Partnerjevi namigi bodo v vašem primeru dobrodošli, proste urice bosta preživela skupaj. Napredovali boste v komunikaciji in intelektualnih zadevah. Ribi (19.02 - 20.03.) Koristila vam bodo znanja, ki jih nosite v svoji duši. Poglobljeno se boste lotili raziskovanja in napredovali v pogledu duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Pravzaprav bo to čas, ko zgradite trden most tudi v materialnem svetu. Zdelo se bo, da se lahko tudi preproste stvari, ki so na videz nepomembne svetijo kot zlato. V ljubezni bo čas, ko morate razčistiti nekaj, kar je vezano na vašo preteklost. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Tadejev znakoskop za mesec MAJ ljubezen posel denar zdravje Oven V © © € € € * * * Bik V v v © © € € * Dvojčka v © © © € € € * * Rak v v © € € * * * Lev v © © © € * * Devica v v v © € € * * * Tehtnica v v © © © € * * Škorpijon v v v © © € € € * Strelec v © © © € € € * * Kozorog v v v © © € * * * Vodnar v v © € € € * Ribi v © © © € € * * * 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 14. maja 2009 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 15. maja izžrebali nagrado in tolažilno nagrado. Nagradi podeljuje gostinstvo na Mengeški koči. Glavno nagrado prejme Breda Martinčič, Mengeš, tolažilno pa Žan Bergant, Topole. Nagrajenca bosta o nagradi obveščena po pošti. Čestitamo! Ime......................... Priimek.................... Naslov..................... Pošta....................... PISMA BRALCEV Spoštovani bralci! Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala. APRIL IN MAJ - MESEC NOVEGA ŽIVLJENJA Najprej v uvodu si bom sposodil besede, ki mi jih je oče večkrat položil v misel, ko sva hodila skupaj po gozdu : » V gozdu, naravi hodi počasi in previdno in z vsem spoštovanjem. Opazuj, poslušaj, uči se od narave in nikoli ne pretrgaj njene tišine! Bodi neopazen, kajti ti si v go-steh, ti se moraš primerno vesti. Samo tako ti bo narava pokazala tiste skrite čare, ki jih je namenil le redkim^.«. V aprilu, ko vse ozeleni, se živali, divjad pripravlja za rojstvo novega življenja. Spletajo se nova gnezda, divjad iščejo prostore, kjer bo polegla svoje mladiče. Njihova glavna zahteva je po miru, tišini. Smo pripravljeni, da se vsaj v tem obdobju obnašamo po zgornjih besedah? Obljubimo, da ne bomo vpili v gozdu, da bomo hodili samo po označenih poteh, da psov ne bomo spuščali z vrvice ( tako v gozdu kot na polju!),ne bomo prijemali mladičev, do bomo otrokom pokazali prave in pravilne poti do največjih skrivnosti narave? Vendar poskrbimo tudi za druga opravila, ki ogroža življenje. Pri tem v prvi vrsti mislim na škropljenje od sadnega drevja do zemljišč in posevkov. Mnogo ljudi se ne drži predpisov, ne načinov tako časa in kraja škropljenja kot obdelave zemljišč. Zakaj ne slišimo več petja škrjančka, preletavanje prepelic, prib, smrdokavre? Zakaj je pomrlo toliko čebel, pa tudi čmrljev in drugih koristnih žuželk? Se morda to vsaj kdaj vprašamo, ko gremo k tem opravilom. Naj nas te vrstice spomnijo, da nismo sami z svojim egoizmom na tem svetu. Pustimo naravi, da zacveti in rodi. Z vso pazljivostjo ji prisluhnimo in pustimo, da v miru rojeva novo življenje od katerega smo soodvisni tudi sami - kajti, če njih ne bo, potem tudi nas in naših potomcev kmalu več ne bo! Kako čudovita narava pa še v teh besedah: na Finskem od-lovljeno in obročkano lastovko so ornitologi ponovno odlovili na samem južnem koncu Afrike, v Južnoafriški republiki. Lastovka, katere telesna masa znaša okoli 17 g, je tako preletela več kot 10.000 km. Jože Vahtar JE NOVA MODA REKREACIJE VARNA? Ko pride pomlad in sončni dnevi, oživijo tudi naši hormoni in sla po sprehodih, kolesarjenju, teku, hoji in predvsem rolkanju, kar je vsekakor zelo dobrodošlo za človekov organizem in zdravje. Nisem pa prepričan, da je rolkanje s psom na vrvici in z otrokom v vozičku varno početje. In tega je vse več videti na naših cestah in pločnikih. Tudi če je dovoljeno po prometnih zakonih(?), se sprašujem, kaj o tem mislijo starši teh majhnih bitij, ko se z njimi vozijo med toliko avtomobili ali jih celo zaupajo v takšno »varstvo« mlajšim osebam. Pri vseh mogočih nesrečah, o katerih dan za dnem beremo v časopisju, poslušamo po radiu in gledamo po TV ter v katerih so žrtve največkrat nedolžni ljudje oz. otroci in ne tisti, ki nesrečo povzročijo, bi pričakoval, da se znamo bolje odločati o svojem početju. Saj vendar vemo, da je prav populacija zgoraj naštetih najbolj ogrožena v prometu. Žal na cesti največkrat ne odločajo predpisi, temveč zakon močnejšega. In kaj nam pomaga najti krivca, če smo za vse življenje zaznamovani z nesrečo, morda invalidnostjo ali smrtjo. Zaman so solze, ki nikogar ne prikličejo v življenje, in zaman sodišča, ki zgolj praznijo naše žepe. Zato mislim, da bi bilo dobro in pametnejše, če bi se zase malo bolj bali in šli na rekreacijo tja, kjer ne bi ogrožali samih sebe in svojih otrok. Jože Brojan ODGOVOR NA ČLANEK MOJCE VOLKAR Kar nekaj časa sem premišljevala ali naj se odzovem na članek gospodične Mojce Volkar, ki je bil objavljen v marčevski številki Mengšana z naslovom: 22.marec - svetovni dan voda. Spoštovana gospodična sprašujem se ali je to vaš način zavajanja bralcev Mengšana ali zgolj sprenevedanje? Glasovali ste proti najbolj demokratični obliki izražanja volje občanov - referendumu na katerem bi se občani sami odločili ali se res prekine krvavški del vodovodne povezave in preide na zajetja pod mengeškim poljem. V marčevski številki pišete o pomembnosti vode za nadaljne generacije, žal pa niste naredila nič v bran dobri vodi za Mengšane izpod Krvavca. Mar lahko temu rečem kratkovidnost, ko povdarjate svet, Unicef in ZN, problem vode pa imate dobesedno na domačem dvorišču. Dokler bomo v Mengšu svoje toaletne školjke splakovali z pitno vodo in s strani Občinskega sveta oz. vas svetnikov ne bo nobene pobude o pametni uporabi vode in o alternativnem pridobivanju in koriščenju vode vas prosim, da vsaj delate v skladu s tem kar govorite in podpirate. Problem površinskih voda v občini je le površen primer, kaj vse je narobe z našim ravnanjem z vodo. Podtalnica na našem področju je sicer, po bioloških raziskavah, še v mejah normale, vendar so vse vrednosti škodljivih primesi na zgornji meji. Le vprašanje časa je kdaj bodo vrednosti to mejo prestopile. Potrebno bi bilo prepovedati uporabo škodljivih pesticidov in umetnih gnojil, ki se uporabljajo brez nadzora in količinske omejitve, prepoved raznoraznih izpustov čistil in stranjskih produktov raznoraznih podjetij in obrnikov. Vse to uničuje tako površinske vode kot podtalnico, ki jo bomo, tako vsaj kaže po sklepih občinskega sveta, kmalu pili. Namesto tega bi morali takoj ukrepati za zaščito vseh voda, ne samo z čistilnimi napravami in nadzorom nad divjimi odlagališči ampak s osveščanjem prebivalcev in kaznovanjem tistih, ki se zakonov ne držijo. To pa se ne bo zgodilo prav kmalu, vsaj dokler bodo tisti, ki so izvoljeni od ljudstva delali v korist tistim, ki onesnažujejo in ne bodo upoštevali demokratičnih poti odločanja. Kako se lahko nekdo odloči o tako pomembnem vprašanju, brez da bi se posvetoval s krajani? Marija Vesna Sešek KRES ZA USTAVO IN PRAVNO DRŽAVO Čeprav so tradicionalni prvomajski kresi šele pred nami, smo bili letos priče poskusu prireditve največjega v zadnjih stoletjih. V zbiranje deščic in butar so se vključili, od podmladkov piromanskih političnih strank, pravnih »strokovnjakov« in političnih trobil, ki več kot 20 let vlagajo ves svoj napor in intelektualni potencial, da bi prepričali slovenski narod, da kres nujno potrebuje. Počakati so morali na naslednico Marije Čašarikove (zadnje čarovnice v Sloveniji, ki naj bi umrla na grmadi), da bi jo skupaj z, po njihovem mnenju, neobstoječimi izbrisanimi zažgali v najvišjem domu slovenskega naroda. V preteklosti so se na grmadah znašla navadno lepa in mlada dekleta, ki so razmišljala s svojo glavo in se niso pokorila zahtevam in pričakovanjem ostalih. Razen o lepoti, ki je stvar subjektivne presoje, Katarina Kre-sal ustreza vsem normativom. Z gorečim, brezkompromisnim PISMA BRALCEV zastopanjem spoštovanja ideje o ohranitvi temeljev slovenske pravne države, človekovih pravic, človeškega dostojanstva, etike, mednarodnega prava, enakosti, ki nam je vsem Slovencem samoumevna, splošno sprejemljiva, si Katarina Kresal po mnenju novodobnih izganjalcev zaslužil največji kres, ki bi v primeru realizacije pomenil kres ustave in pravne države. Inkvizicijski proces, ki ga je v slovenskem parlamentu vodil desna roka prvaka opozicije, ki je znan po svojih populi-stičnih idejah, teorijah zarote, referendumskih pobudah (ali je podobnost z mengeškim prvakom zgolj naključna?) in po obljubi o boljši javni RTV, je potekala po znanem, že vnaprej določenem scenariju. Prvo mesto, pred argumenti, ustavo sta dobila populizem in ločevanje ljudi. Slednje je za stranko, ki v svojih programih omenja krščanstvo, milo rečeno nedopustno in zavajajoče. Ob tem se mi postavlja vprašanje ali je Sveto pismo samo eno ali pa si nekateri besede Svetega Pavla: »Ni ne Grka in ne Juda, ni ne sužnja in svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske«, tolmačijo po svoje. Zgodba o izbrisanih je zgodba o izključevanju, odvzemu pravic, delitvi na vaše in naše, o najbolj množični kršitvi slovenske ustave po osamosvojitvi, o kolektivnem zanikanju, politični manipulaciji in negiranju pravne države.Interpelacija je bila namenjena nadlegovanju političnih nasprotnikov in vzbujanju javnosti. Predlagatelji so znova in znova ponavljali ene in iste netočne informacije in polresnice ter govorili o agresorjih, špekulantih in osebah, ki jih sploh ni v Slovenije. Ko se našteto izkaže za neresnično, so posegli po odškodninah in demagogiji o ogrožanju slovenskih delavcev in izgubi pravic na račun izbrisanih. Interpelacija pa je dala možnost Katarini Kresal, da pokaže svoj potencial, svojo držo in načelnost. Njeno ravnanje je manifestiralo neko drugo redko dobrino v slovenski politiki: poštenost, tudi za ceno izgube lastnih volivcev in širše podpore. Take politike danes žal skorajda več ni. Predsednica LDS si je zastavila cilj pridobiti politične simpatije na edini moralno sprejemljiv način: z zavezo spoštovanja demokratičnih in pravnih pravil, kjer so najvišje postavljene ravno človekove pravice. Tak način delovanja bi moral biti zgled vsem, zato je neuspešna interpelacija tudi moralna in ne le pravna zmaga neke oblike politike - politike, ki jo in jo bo zastopala Liberalna Demokracija Slovenije. Boštjan Marinko VPRAŠANJA OBČINSKEMU SVETU ALI G. ŽUPANU 1. Podjetje prodnik odvaža odpadke v Celje namesto v Dob, kjer ima še kapacitete za 20 let. S tem imamo najdražji odvoz smeti v državi. To je bilo ugotovljeno na državni ravni. Pričakujemo, da storite vse, v imenu vseh občanov- vrnitev v stanje pred letom 2007. 2. Povišanje cen 18. 12. 2008 -Občinski svet na zahtevo doma starejših občanov, in sicer nego na domu kar za 60 procentov, ki jo plačuje oskrbovanec sam. Kako je to povišanje mogoče? 3. Izdelava cestnih ovir v naselju Loka - bolj normalnih kot so plastični. Mislimo, da so nekje normativi za to. 4. Regulacija Pšate v naselju Loka - kdaj? Mislimo, da ni potrebno čakati na naslednje poplave. 5. Gasilski dom v Loki popolnoma zgrešen za potrebe kulture, kjer se udeležujemo občani na raznih prireditvah, nekateri ne morejo hoditi v 2. nadstropje. Očitno so ga gasilci zgradili za sebe, a pri tem niso pomislili še na druge dejavnosti - volitve, zbore občanov in tudi dostop invalidom. Še nadalje bo služila cerkev v Loki za razne kulturne prireditve. Mnenje krajanov je: boljši je bil stari dom v 1. nadstropju. Prosim za odgovor v javnem glasilu Mengšan, da preberemo vsi, ki smo prizadeti. Milan Kralj OBVESTILA, ZAHVALE POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESEC MAREC Ponedeljek, 23. marec 2009 Ob 18.41 je zagorelo pod kozolcem na mengeškem polju v smeri Kamnika. Gorela je trava na površini približno 15 m2, ki so jo pogasili gasilci iz PGD Mengeš in Loka. Materialna škoda ni nastala. Torek, 24. marca 2009 Ob 8.30 so v drevesnici ob Prešernovi cesti v Mengšu v zajetju vode za zalivanje našli tri mrtve lisice. Iz vode so jih odstranili gasilci PGD Mengeš, na kraju pa je bila tudi policija in higienska služba, ki je poskrbela za odvoz poginulih živali. Gasilska zveza Mengeš Glasbena šola Domžale na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur. l. RS 81/2006) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. l. RS 44/2001) objavlja RAZPIS ZA VPIS UČENCEV V ŠOLSKO LETO 2009/10 Vse podrobnejše informacije v zvezi z razpisom so dostopne na spletni strani Glasbene šole Domžale, in sicer: http://domzale.glasbenasola.org/ O rezultatih sprejemnih preizkusov (in sprejeti o vpisu) boste obveščeni po pošti. Dodatna pojasnila o rezultatih sprejemnih preizkusov bodo možna izključno v ponedeljek, 15. junija, in v torek, 16. junija, med 8. in 12. uro (tel.: 01/724-14-19) oz. v navedenem času osebno pri ravnatelju šole. Lepo vabljeni! Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) PONOVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora v najem, na Slovenski cesti 28 v Mengšu. Razpisna dokumentacija ter ostale informacije v zvezi z razpisom so dostopne na spletni strani Občine Mengeš: www.menges.si. Številka: 3520-1/2009 Datum: 16. 4. 2009 Občina Mengeš Franc Jerič, župan S KOLESOM NA DOBENO 2009 Po uspešno izvedeni lanskoletni akciji S kolesom na Dobeno smo se tudi letos odločili za njeno ponovitev. Vabimo vse športno-rekreativne kolesarje in pohodnike, da se ponovno čim večkrat povzpnejo na Zgornje Dobeno in tam pridobijo kontrolni žig. KONTROLNI ŽIG Kontrolni žig se nahaja v gostilni Kmečki turizem Pri Blažu, Dobeno 9, 1234 Mengeš, telefon: 01/ 7237-454, ktblaz@siol.com. PRIJAVE: Za sodelovanje se udeleženci prijavijo na kontrolni točki (Kmečki turizem Pri Blažu), kjer dobijo kontrolni kartonček. Dodatne informacije: 0 40/87 0-874 (Jani) ali jani. muha@guest.arnes.si. ČAS TRAJANJA Pričetek: 1. april 2009 Zaključek: 18. oktober 2009 Zaključna prireditev: 7. november 2009 CENA Cena vključuje: kontrolni kartonček, spominsko kolajno, zaključno prireditev s srečelovom in kosilom ter pijačo. Plača se samo prvi kartonček, vsak naslednji je brezplačen. Cena kartončka je 15 €. PRIZNANJA IN NAGRADE • za 10 opravljenih vzponov - bronasta medalja; • za 20 opravljenih vzponov - srebrna medalja; • za 30 opravljenih vzponov - zlata medalja in majica; • za največje število vzponov pri udeležencih in udeleženkah - praktična nagrada; • za najstarejšega udeleženca in udeleženko - praktična nagrada; • za najmlajšega udeleženca in udeleženko - praktična nagrada; • družina z največjim skupnim številom vzponov - praktična nagrada. Najvec izgubljenih kilogramov - ob prijavi se udeleženec/ka stehta in vpise težo v prijavni list. Končno tehtanje bo na zaključni prireditvi. Tekmovanje je razpisano za udeležence in udeleženke akcije. Vsak udelezenec bo sodeloval pri žrebanju bogatih praktičnih nagrad. ŠD Skirca in Kmečki turizem Pri Blažu mali oglasi mali oglasi mali oglasi V najem za dlje časa vzamem manjšo njivo za vrt. Miro, tel.: 041/716-753 Kako te čakam, o, kako te čakam! Ko pride v hišo gost moj, črni mrak, poslušam, ali čujem tvoj korak. (A. Gradnik) Zahvala Na pragu pomladi je mnogo prezgodaj za vedno zatisnil trudne oči naš dragi Martin Belentin Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, za vse izraze sožalja, cvetje in sveče. Zahvala gospe dr. Marti Rižnar Bregar, sestrama Simoni in Majdi za lajšanje bolečin in pomoč pri negi, zahvala gospodu župniku Janezu Avseniku, pevskemu kvartetu Krt ter izvajalcu poslednje žalostinke. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in njegovim nekdanjim sodelavcem Alpine Žiri za vso pomoč in tolažilne besede. Žena Marija in sinova Robi in Matevž z družinama ZAHVALE Zelo težko je to potovanje ... Zahvala V 89. letu nas je zapustila naša draga Ana Gorjan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v zadnjih dneh ob njej in z nami ob dnevu slovesa - še posebno Mengeški godbi. Vsi njeni Z' Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. Zahvala Svojo življenjsko pot je sklenil Mihael Knez iz Loke pri Mengšu Ob težkih trenutkih nenadnega slovesa od dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem sosedom, gasilcem iz Loke in vseh sosednjih društev za izražene besede ob slovesu in izkazane časti ter praporščakom in organizaciji Zveza borcev. Zahvala velja sodelavcem tovarne Filc in Onkološkega inštituta. Hvala dr. Kovačevi in sestri Vandi za skrb ob času njegove nenadne bolezni. Hvala tudi vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tople besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Zahvala V 98. letu se je poslovil od nas dragi ata, dedek, pradedek in stric Alojz Jamšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem, društvu upokojencev, zvezi borcev in pevcem. Hvala za skrb in nego osebju v Domu počitka Mengeš. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Avseniku za opravljen obred in ganljive poslovilne besede. Vsi njegovi AMD in Moto klub Mengeš vabita na 5. tradicionalno PRVOMAJSKO BUDNICO. Zbor je 1. maja, ob 5.40, na dvorišču AMD Mengeš. Poskrbeli smo tudi za brezplačno jedačo, vi pa prinesite le obilo dobre volje. VLJUDNO VABLJENI! Udeležba v budnici in vožnja v sprevodu je na lastno odgovornost. Vsa vozila morajo biti tehnično brezhibna. Upoštevati je potrebno navodila redarske službe za varno vožnjo in varnost ostalih udeležencev. Za morebitno nastalo osebno in materialno škodo Moto klub Mengeš ne odgovarja. Upravni odbor Moto kluba Mengeš ^^ _ -