»Znanje preliti v prakso« Prav o kadrih govorimo v Iskri v zadnjem času vse več, o naložbah v ljudi, o izobraževanju in 'stimuliranju, o velikanskem številu tistih naših sodelavcev, ki nimajo poklica, izbruhnilo pa je tudi to, kar smo si najmanj želeli, pričakovali pa že nekaj časa, to pa so presežki delavcev v marsikateri naši tovarni. Pri vsem tem, ko mislimo, da je izobrazbena struktura v Iskri še vedno precej prenizka za osvajanje novih visokih tehnologij, pa ne moremo mimo dejstva, da imamo v Iskri kar velik kapital v znanju — več kot 12.000 Isk-rašev ima najmanj srednješolsko izobrazbo, imamo skoraj 3000 inženirjev in nekaj manj kot 200 tistih z akademskimi nazivi, kar pa je skoraj polovica vseh magistrov in doktorjev v slovenski industriji... Vprašljivo pa je, ali so ti strokovnjaki tudi ustrezno zaposleni in ali jim omogočamo tudi ustrezen strokovni in osebni razvoj. Tudi nagrajevanje znanja in z njim povezana fluktuacija sta razred zase v teh odnosih, dogaja pa se nam celo to, da nas zapuščajo tisti delavci, ki so Iskri najbolj potrebni, najnižja pa je ta fluktuacija pri delavcih z nižjo izobrazbo. In vzrokov za to ne smemo iskati samo v Iskri pač pa v celotnem sistemu gospodarjenja, ko skušamo izenačiti pekarno z opekarno ali pa mikroelektroniko... Toda tudi sami imamo vse preveč masla na glavi. »Zakaj v Iskri neprestano govorite o pomanjkanju strokovnih kadrov, ko pa z njimi delate skrajno malomarno in neodgovorno. Nikakor namreč ne morete biti ponosni na preštevilna podvajanja razvojnih in proizvodnih programov,« se je po nedavnem srečanju Iskrinega vodstva s predsedniki skupščin in izvršnih svetov občin, kjer ima Iskra svoje tovarne, čudil eden izmed udeležencev. Lado Drobež Iskra SOZD Osma seja KOS SOZD Iskra Bolj preudarna poraba sindikalne članarine Sindikalna članarina, o kateri tudi v Iskri vse več govorimo, mora biti namenjena predvsem za osnovno dejavnost sindikata. Vse ostale aktivnosti, ki so plansko opredeljene pa morajo delovne organizacije financirati iz virov rednega poslovanja kot ostale poslovne aktivnosti. Na petkovi seji Koordinativnega odbora sindikata so sklenili, da sindikat ne bo več pristajal na nenamensko porabo članarine, saj le to pomeni resne motnje v rednem sindikalnem delovanju. Že na letošnjem poreškem srečanju sindikalnih aktivistov so bile dane pobude za proučitev delitvenega razmerja sindikalne članarine. Pobude in predlogi so se nanašali predvsem na takšno politiko razporeditve, po kateri bi večji delež članarine ostal v osnovnih organizacijah. Tudi na osmi seji KOS so njegovi člani nadaljevali z razpravljanjem o delitvi članarine, ob tem pa so poudarili, da sama članarina ni toliko sporna, saj je avtonomnost sindikata nedvomno pogojena z njegovim samofinanciranjem. Veliko bolj pomembna je učinkovitost in vloga sindikata v teh kriznih časih, predvsem pa zaupanje članstva v sindikalno organizacijo. Tako so v razpravi člani Koordinativnega odbora večkrat nakazali na neke vrste protislovnost sindikata, ki soglaša z bistvenimi sistemskimi ukrepi za obvladovanje in premagovanje krize, na drugi strani pa se srečuje z argumenti nezadovoljnih delavcev, ki se spopadajo s temeljnimi eksistenčnimi problemi. Zato so na seji še enkrat poudarili, da, če si hoče sindikat povrniti zaupanje svojega članstva, mora stati za interesi delavca in predvsem delavca. Ob tem je potrebno pregledati tudi Program zagotavljanja socialne varnosti, ki ga je na nedavni seji predsedstvo republiškega sveta ZSS dalo v javno presojo in čim prej posredovati pripombe in stališča glede Programa na predsedstvo Koordinativnega odbora. Po razpravi so prisotni sprejeli naslednje sklepe: 1. KOS je ugotovil, da je glede na različne poglede o višini in načinu porabe članarine nemogoče poenotiti stališča sindikata v sestavljeni organizaciji, zato naj osnovne organizacije opredelijo stališča glede članarine glede na razmere v posameznih sredinah. Nesporno je, da je potrebno članarino sindikata racionalnejše uporabljati, zato bo sindikat na vseh ravneh organiziranosti še nadalje aktivno deloval za znižanje članarine in spremembo sedanje strukture porabe v korist osnovnih organizacij. 2. Člani Koordinativnega odbora sindikata so se opredelili glede vprašanja, katere aktivnosti se financirajo iz članarine. Sklenjeno je bilo, da mora biti članarina namenjena predvsem za osnovno dejavnost sindikata kot so akcije izobraževanja sindikalnih aktivistov, administrativni stroški delovanja, sindikalne socialne pomoči ipd. Vse aktivnosti, ki pa so plansko opredeljene, se morajo financirati iz virov rednegajposlovanja kot ostale poslovne aktivnosti. Take aktivnosti so: dan Iskre, športno-manifestativne prireditve, ki so opredeljene v planih OZD, planirane oblike izobraževanja, pomoč pri regresiranju letovanj in aktivnega oddiha delavcev ipd. KOS je sklenil, da sindikat ne bo več pristajal na nenamensko porabo članarine, saj to pomeni resne motnje v rednem sindikalnem delovanju. 3. KOS je ob analizi vloge in načina delovanja sindikata ugotovil, daje nujno potrebno doseči spremembo v sedanjem sindikalnem delu. Najpomembnejše je, da se sindikat bolj odziva na potrebe delavcev in deluje predvsem kot zaščitnik delavčevih interesov. V tej smeri se bo Iskrin sindikat zavzemal za utrditev vloge branžnih sindikatov. V nadaljevanju seje so se prisotni seznanili tudi s tremi različnimi izračuni osebnih dohodkov, ki jih predpisujejo nedavno sprejeti linearni ukrepi in s težami pri izplačevanju osebnih dohodkov, s katerimi se nekatere Iskrine delovne organizacije že srečujejo. Pri tem so znova nakazali na problem likvidnosti v Iskri, ki je na robu obvladljivosti in, da sindikalni aktivisti zahtevajo od strokovnih služb, da delavce pravočasno obveščajo o morebitnih problemih pri izplačilu osebnih dohodkov, ki lahko nastanejo zaradi slabe likvidnosti. Ob tem pa bo potrebno začeti sistematično iskati oblike motivacij tako, da bi vzporedno s projektom spremljanja razvoja kadrov tekel tudi sistem materialne stimulacije kadrov. In ena izmed glavnih nalog sindikata v bodoče bo morala biti usmerjena v poenotenje modela in metod stimulativnega nagrajevanja v Iskri, predvsem pa v usposabljanje vodij, ki so plansko obvezni in odgovorni za individualno nagrajevanje. Na petkovi seji so tudi dokončno uskladili predloge za odbore in komisije delavskega sveta SOZD Iskra, pregledali udeležbo na letošnjem dnevu Iskre, ocenili potek razprav o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, ki morajo biti zaključene do 20. junija in pregledati dnevni red seje naslednjega delavskega sveta. Ob koncu seje so sprejeli tudi predlog športne komisije za nagrade nekaterim posameznikom. Tako bi Marjan Obrezar iz Te-lematike in Andrej Pehar iz Iskre Commerce prejela spominske grafike za aktivno večletno delovanje na športnem področju, Franc Stržaj, Cvetja Ograjenšek, Janko Šilar in Marko Banovec pa diplome za športno udejstvovanje. VŽ 1$ Iskra Soriška planina ’88 Množično na Soriško planino! Organizacijski odbor za pripravo proslave dneva Iskre 88 vas želi seznaniti s pripravami na proslavo, da boste v vaši delovni organizaciji lahko ukrenili vse potrebno za čim številnejši obisk in dobro počutje udeležencev: — prireditev bo v soboto, dne 2. julija 1988 ob 10.30, — prireditev bo na prostoru športno-rekreativnega centra Soriška planina, do katere je mogoč dostop z avtobusi In osebnimi avtomobili. Režim prevoza na prireditev bo posebej objavljen v glasilu Iskra, — organizacijski odbor sprejema prijave do vključno 9., junija 1988. Prijave pošljite na naslov: DO Iskra Elektromotorji Železniki, Otoki 21, 64228 Železniki (Marjan Thaler). Upoštevane bodo samo prijave, za katere bo nakazan denar v višini 10.000.— din za paket. Denar je plačljiv na žiro račun: Iskra Elektromotorji Železniki 51510-601-16198, — po poteku roka oddanih prijav ne bomo mogli upoštevati, ker bodo predhodne prijave osnova za dokončno naročilo paketov, — vabila s kuponi bomo razdeljevali v Ljubljani, Trg revolucije 3, v prostorih DPO etaža 11, dne 23. junija 1988 od 8. do 15., — dodatne Informacije v zvezi s prireditvijo daje Marjan Thaler, telefon: 064 — 66-441, Int.: 229. [1 Iskra Commerce, Elementi, Videomatika, Avtomatika Pogodbi s poljskimi partnerji za prihodnje leto Predstavniki štirih Iskrinih delovnih organizacij — Commerca, Elementov, Videomatike in Avtomatike so minuli teden v Varšavi podpisali dve pogodbi o sodelovanju v prihodnjem letu, eno s poljsko zunanje-trgovinsko firmo Unotro, drugo pa s Polkolor-jem, z njim pa so podpisali tudi aneks o podaljšanju kooperacijske pogodbe za naslednjih deset let. Vodilne Iskrine delavce je sprejel tudi poljski minister za industrijo Jerzy Bilip. Vrednost menjave med Iskro in poljsko zunanje-trgovinsko firmo Unitro bo v prihod-niem letu v obe smeri znašala 14 milijonov 850 'isoč dolarjev. Pogodbo o tem so minuli teden v Varšavi podpisali predstavniki Iskre Commerce, Elementov in Avtomatike. V to pogodbo so z Iskrine strani vključeni Polprevodniki, KEKO, Elektroliti, Hi pot, Upori in Orodjarna iz Avtomatike, s poljske pa tovar-na keramičnih kondenzatorjev Cerad, tovarna elektrolitskih kondenzatorjev Elwa, tovarna integriranih vezij in tranzistorjev Čemi, tovarna polprevodnikov (močnostni program) Lamina, proizvajalec uporov in potenciometrov Telpod, proizvajalec odklonilnih tuljav °iazet, proizvajalec kaskad Pamiflex in Proizvajalca radiokasetefonov Eltra in ZRK. Kot že rečeno je vrednost pogodbe nekaj manj kot 15 milijonov dolarjev. Iskra bo izvažala predvsem elektronske elemente in opremo za proizvodnjo elementov ter orodja, s Poljske pa bomo dobivali elemente in suro- vine za proizvodnjo elementov ter radiokasetofone. Drugo pogodbo, s Polkolorjem, tovarno TV ekranov in televizorjev, sta podpisali Videomatika in Iskra Commerce. Vrednost te pogodbe je 3,2 milijona dolarjev menjave v obe smeri. Iskra kupuje pri Polkolorju barvne in črno-bele televizijske ekrane, izvaža pa mu barvne televizorje v delih. S Polkolorjem so podpisali tudi aneks h kooperacijski pogodbi za naslednjih deset let. Iskrine predstavnike je v Varšavi sprejel tudi poljski minister za industrijo Jerzy Bilap. Seznanili so ga v Iskrino ponudbo in možnostmi za povečanje sodelovanja s poljskimi partnerji, zlasti na področju telefonije. K izredno uspešnemu obisku Iskrinih predstavnikov na Poljskem je mnogo prispevala angažiranost Iskrinega predstavništva v Varšavi. Slovesnosti ob podpisih pogodb in samih podpisov so se z Iskrine strani udeležili Janez Vipotnik, Dominik Pflaum in Bojan Novak iz Iskre Commerce, Zoran Polič in Adi Peitl iz Elementov, Jurij Butina in Franc Anžič iz Videomatike, Tone Rauh iz Avtomatike in Tone Modic iz Iskrinega predstavništva v Varšavi. Lado Drobež Iskra Commerce GORNJA RADGONA m ' VI. MEDNARODNI SEJEM EMBALAŽE, TEHNIKE PAKIRANJA, MARKETINGA IN SKLADIŠČENJA GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE - POSLOVNA ENOTA POMURSKI SEJEM 2. SEMINAR ZA EMBALAŽO INPAK88 6.-10. VI. 1988 STROKOVNI PROGRAM v*. Tudi tokrat Oskarji za Iskro? Na mednarodnem sejmu embalaže, tehnike pakiranja, marketinga in skladiščenja v Gornji Radgoni — sejem je vsaki dve leti — je Iskra leta 1986 prejela kar dva Oskarja kot naivišie odlikovanje te prireditve in tri priznanja za embalažo. Tokratni že šesti INPAK bo od 6. do 10. junija na Sejmišču v Gornji Radgoni. Udeležila se ga bo tudi Iskra, v Inženiringu za embalažo v Marketingu Iskre Commerce pa si tudi letos za nekaj svojih izdelkov obetajo visoka, če ne kar najvišja priznanja. Nekateri trdijo, da embalaža prodaja izdelke in Iskrini izdelki so bili vedno lepo oblečeni. Veliko tudi po zaslugi Inženiringa za embalažo v Marketingu Iskre Commerce. Na bližnjem INPAK-u v Gornji Radgoni bo Iskra med drugim predstavila tudi novost, in sicer serijo modelov novih zabojev iz domačega zaščitenega sistema »Zaboji iz zložljivih elementov.« Avtorja te inovacije sta vod- ja Inženiringa za embalažo v IC Franc Perčič in zunanji sodelavec Anton Škrinjar. Poleg samostojne stojnice se bo Iskra na sejmu predstavila tudi skupaj z dvema proizvajalcema embalaže, in sicer ZLIT-om iz Tržiča ter EGP-jem iz Škofje Loke. LD Nagrade za diplomske in magistrske naloge Na slovesnosti v poslovni stavbi v Ljubljani smo v Iskri tokrat že petič podelili nagrade za diplomske in magistrske naloge, to je dela, ki uspešno razrešujejo problematiko z različnih področij Iskrinega delovanja. Na razpis je prispelo 24 nalog, opravljenih na različnih visokošolskih ustanovah, od tega največ na ljubljanski elektrotehniški fakulteti. Naloge so obravnavale naslednja razpisana tematska področja — program in proizvodnjo, informatiko in organizacijo, ekologijo, tržništvo in zunanje-trgovinsko dejavnost ter kadrovsko -izobraževalno področje. Največ jih je obravnavalo prvi dve področji. Podobno kot prejšnja leta, je Komisija za nagrajevanje teh nalog določila ocenjevalce, ki so diplomska in magistrska dela ovrednotili z vidika koristnosti naloge za Iskro, izvirnosti in praktične uporabnosti ter tam, kjer je smotrna in tudi možna zamenjava tujih materialov in opreme z domačimi. Pri svojem delu je komisija upoštevala tudi stopnje in področja, s katerih so naloge. Prijetne slovesnosti so se poleg nagrajencev udeležili tudi predsednik poslovodnega odbora SOZD Iskra Franc Šifkovič, člana odbora Rado Faleskini in Jože Godec, predsednik komisije Nace Pavlin, namestnik predsednika delavskega sveta celotne Iskre Milan Osredkar, ki je nagrade tudi podelil, kot tudi številni mentorji in ocenjevalci nalog. Na predlog komisije je delavski svet SOZD Iskra nagradil naslednje naloge oz. njihove avtorje: MITJA BORKO, magistriral na VŠOD z nalogo Raziskovanje funkcije preskuševališča v modelu integriranega upravljanja kakovosti v SOZD Iskra. Magistrsko delo je vsekakor pomembna in koristna vzpodbuda vgrajevanja preskušanja v SOZD iskra. Pomembno je prav gotovo dejstvo, da je funkcija preskuševališča vpeta v modelu integralnega upravljanja kakovosti sistema Iskre kot celote. V boju za izboljšanje kakovosti pa ima izredno pomembno mesto ravno preskušanje, kar delo tudi poudarja. Mogoče bi bilo smiselno še bolj izpostaviti strategijo sodelovanja osrednjega preskuševališča Iskre v IKM in posameznim DO, ki imajo tudi pooblaščene laboratorije. Magistrsko delo je tako lahko uspešen vodnik v smeri izboljšanja stanja na področju kakovosti v ISKRI in bo koristen pripomoček pri vzpostavljanju integralnega upravljanja kakovosti tudi v posameznih DO. Praktično bi to pomenilo tudi sistematično urejevanje te problematike kot celote (ali pa po segmentih). Kriterij zamenjave tuljave tujih materialov in opreme z domačimi je v tem primeru ocenjen posredno. Vsekakor pa je pomembno mednarodno udejstvovanje strokovnjakov Iskre in medsebojno priznavanje rezultatov preskušanja in izenačenost kriterijev ter medsebojna primerljivost, zato je uporaba mednarodnih standardov nujna. Prav na tem področju pa je potrebno storiti še kak korak dalje, kar delo tudi nakazuje. Mentor: dr. Andrejčič Radovan Ocenjevalca: Pogačnik Anton in Jerončič Ivo Avtor je zaposlen v Inštitutu za kakovost in metrologijo (IKM). MARJAN MARKELJ, magistriral na Fakulteti za elektrotehniko z nalogo Enostavno sporazumevanje z grafično postajo za vodenje elektroenergetskih procesov. Magistrsko delo Markelj Marjana predstavlja pomemben prispevek k posodobitvi sistema Tl 30 na uporabniškem in aplikativnem nivoju. Za preprostejše in hitrejše prilagajanje dialoga med grafično postajo in človekom različnim aplikacijam avtor na originalen način uvaja uporabo diagramov prehajanja stanj, ki jih predhodno zaradi nekaterih pomanjkljivosti dopolni v razširjene diagrame prehajanja stanj. V nadaljevanju magistrskega dela s to metodo obravnava dialog za vodenje elektroenergetskih sistemov, pri čemer uporablja jezik končnih avtomatov, ki so med seboj povezani ali vgnezdeni. Predvidevamo, da je mogoče z uporabo nove tehnike programiranje uporabniških postopkov bistveno skrajšati čas dizajniranja uporabniške programske opreme kategorije »vmesni človek — stroj«, ki pri aplikacijah sistemov vodenja predstavlja programsko najobsežnejši sklop. Mentor: dr. Gyergyek Ludvik Ocenjevalca naloge: dr. Lenart Lado in mag. Grilc Bojan Avtorje zaposlen v Iskri Avtomatik . BORIS ŠVAB, magistriral na Fakulteti za elektrotehniko z nalogo Avtonomna diagnostika mikroračunalniškega sistema. V magistrskem delu avtor sistematično obravnava in pojasnjuje napake v digitalnih sistemih, opiše diagnostične metode za testiranje gradnikov mikroračunalniških sistemov, glavni poudarek pa nameni avtonomnemu testiranju sistemov in možnosti uporabe mikroproce-sov v ta namen. Z praktičnim primerom uporabe obdelanih metod dokaže, da se kvaliteta in zanesljivost sistemov dvigne na višji nivo brez večjih dodatnih materialnih stroškov, saj se problem v glavnem rešuje s programsko opremo. Uporaba rezultatov naloge je lahko zelo koristna za večino DO SOZD Iskra, ki se ukvarjajo z izgradnjo sistemov v katerih uporabljajo mikro in mini računalnike. Mentor: dr. Pipan Ljubo Ocenjevalca naloge: dr. Šantl Ivan in mag. Panič Nikola Avtorje zaposlen v Iskri Kibernetiki. JANA ČERNE, diplomirala na FNT — kmetijska tehnologija z nalogo Termična imobilizacija mulja iz kalilnice. Problematika posebnih odpadkov v SR Sloveniji in dosedanje aktivnosti v smeri celovite razrešitve teh problemov na republiški ravni so vzpodbudili iskanje in izvedbo rešitve za ekološko neškodljivo odlaganje — obdelavo galvanskih muljev. V to kategorijo sodijo tudi nevarni odpadki — mulji iz termične obdelave jekla v kalilnicah. V diplomski nalogi so v vsakern poglavju na visoki strokovni ravni analizirani problemi, ki so potrjeni z ustreznimi raziskavami in meritvami. To še posebej velja za določevanje cianidov v odpadnih vodah in mulju in za analize opeke z dodatkom mulja. Na osnovi pregleda ugotavljamo, da je ideja »Termična imobilizacija mulja iz kalilnic v alumosi-likatih uspešno, raziskovalno potrjena v obsegu, ki je bila postavljena v diplomski nalogi. To je doprinos k praktični širši uporabi v industriji in v Iskri na področju razreševanja akutnega ekološkega » to 17' /- d r. i- 3 3 f/ I- e t- r ta tel de ial sk tik ds Č ni V( & D 0 k s n C s 8 ll r ( i i Pešno. Na programsko volilni kon-6renci mladinske organizacije Pol-TOvodniki, ki je bila v mesecu garcu, smo izvolili sedem novih ^anov, na prvi redni seji, pa novo 'Odstvo in naredili program dela. r6gledali pa smo tudi delovanje , ase mladinske organizacije v pre-aklem obdobju in realizacijo plana. d Naša mladinska organizacija je I afovala na širšem področju. Ukvar-st' Srno se s Pr°blemi stranovanj-■T6 problematike, kadrovske police, ekologije in nagrajevanje po I alu, ki so bile glavne postavke de-Pvanja in angažiranosti mladih. d6Prav so rezultati minimalni, se J® smemo s tem zadovoljiti, tem-dec moramo nadaljevati s takšnim slom, ker nam bo le dolgotrajno in ‘kajno delo na tem področju prišlo sadove. , Velika aktivnost predsedstva na-6 00 ZSMS se je kazala tudi v ®°vezovanju z občinsko konferen-1° ZSMS Trbovlje. Zaradi eko-°skih problemov v celotni regiji ®to se povezali z ekološko skupi-ki je pričela delovati v okviru kljub realizaciji mnogih nalog, T10 skupno s starim predsed-™9m ocenili, da bi bilo potrebno "Virati in pridobiti čim več mladih bili pripravljeni delovati v naši -v,, aU| uuijsega m lažjega dela V 0 ZSMS smo se odločili za »edbo komisij: komisija za kulturo, eiovne akcije, informiranje, ki bi bi-B odgovorne za določene naloge. n mladinske organizacije v asi DO pa vabimo k skupnem so-, siovanju in izmenjavi izkušenj, ki ^Pripomogle k boljšemu delu ce- Miran Pungerčič, predsednik n|adih v Industrijski elektroniki: .“V osnovni organizaciji je 70 v adincev, kar predstavlja 40% aon zaposlenih. Ta podatek nam Sve, da je v osnovno organizacijo I Kliučenih 80% vseh mladih do 27 J starosti. Z delom osnovne orga-‘acije v preteklosti ne moremo bi-ta|b0vsem zadovoljni. Vzroki za tiv ° Sxanie 80 objektivni in subjek-d f11 Številčna organizacija še ne Dgle garancije za dobro delovanje, luip Pa nieno delovanje lahko ocen-njjf^o po aktivnosti posameznih . lanih članov. Osnovna organizaci-je prizadevala za izvajanje svojega programa dela, ki je zajemal organiziranje prireditev ob zveznih in republiških praznikih, sodelovanje na športnih tekmovanjih, organiziranje raznih delovnih akcij v okviru TOZD-a, spremljanje gospodarjenja v TOZD, DO in SOZD ter sodelovanje z ostalimi DPO. Pomembna novost v delu osnovnih organizacij Dolenjskih TOZD-ov ISKRE je organiziranje srečanj mladih. Osnovna organizacija je skušala biti s svojim delovanjem prisotna pri razreševanju vseh vprašanj, ki neposredno zadevajo delo in življenje ne samo mladih ampak celotnega kolektiva. Zavedamo se, da smo se v zadnjem času vse premalo vključevali v razprave o vprašanju našega samoupravnega sistema in nastale ekonomske situacije. Čas, ki ga živimo, zahteva od nas vseh, da še z večjo delovno vnemo zagotovimo čim uspešnejše poslovanje TOZD-a, oziroma DO, s tem pa tudi našo socialno varnost. V bodoče želimo, da bi naše delo bilo še bolj učinkovito, da bi s skupnimi predlogi in sugestijami prispevali svoj delež k skupnim naporom, tako pri poglabljanju samoupravnih odnosov, reševanju ekonomskih vprašanj, kakor tudi vsega ostalega, kar zadeva delo in poslovanje tako naše temeljne organizacije, kot tudi celotne delovne organizacije.« Srečko Šuštaršič, predsednik mladine v HIPOT: »V naši tovarni je od 687 zaposlenih le 207 mladih. Lani je imelo predsedstvo 12. sej, redno pa smo se udeleževali tudi sej koordinacijskega sveta na ravni delovne organizacije Elementi in novomeške mladinske občinske konference. Na področju mladinskega prostovoljnega dela ugotavljamo, da nam lani m uspelo evidentirati niti enega mladinca v mladinske delovne brigade. Štipendijo prejema v letošnjem šolskem letu 82 naših štipendistov, ki so tudi člani naše 00 ZSMS. Enajst jih obiskuje poklicno, 27 srednjo, 44 višjo in visoko šolo. Tu-di pri dodelitvi štipendij za to šolsko leto smo se zavzemali, da so na podlagi učnega uspeha pa tudi socialnega položaja dobili štipendijo predvsem mladi iz bližnje okolice Šentjerneja. Srečko Šuštaršič Bojan Fuchsjager Tudi izobraževanje ob delu je bolj zaživelo. V tem šolskem letu obiskuje študij ob delu 16 naših delavcev. Pripravništvo je v preteklem letu v naši TOZD opravilo 8 pripravnikov, od tega tudi 1., ki ni bil naš štipendist. Imeli smo tudi skupni sestanek pripravnikov s predsedstvom 00 ZSMS. Na športnem področju lahko ugotovimo tudi zadovoljivo aktivnost naših mladincev. Redno se udeležujejo tako zimskih, kot tudi letnih športnih iger ISKRE. Poleg tega smo navezali tudi tesnejše stike z ostalimi dolenjskimi TOZD-i DO Elementi.« Fani Vide, predsednica mladih v Uporih: »V naši TOZD predstavljamo mladi 22,4% zaposlenih. Članov v mladinski organizaciji je 65. vemdar jih je od tega aktivnih le kakih 30%. V preteklem obdobju smo se pri našem delu srečevali z vrsto problemov. Bistvena sta splošna apatija mladih do raznih aktivnosti ter kronično pomanjkanje finančnih sredstev. Kljub težavam smo uspeli v preteklem obdobju realizirati športna srečanja z mladimi iz drugih TOZD, izlete, očiščevalno akcijo, praznovanje novega leta, plesni in kuharski tečaj, sodelovali smo z DPO in ostalimi organi v TOZD, vključevali Božo Gašperič smo se v razprave ob spreminjanju temeljnih aktov Iskre, iz naše sredine smo evidentirali kandidate za DS in 10 00 ZS. Redno smo se udeleževali sej OK ZSMS Novo mesto in KS ZSMS Elementi, redno smo se udeleževali tudi konferenc mladih na nivoju DO in SOZD. Organizirali smo tudi pogovor s pripravniki ter skupaj z mladinci v Hi-pot ustanovili planinsko sekcijo Iskra in pripravili program izletov za leto 1988.« Mojca Sirk, predsednica mladih v DSSS: »Problemi v delovni skupnosti skupnih služb Elementov so kljub specifičnosti podobni kot v tovarnah, eden izmed naših ciljev pa mora biti vsekakor najtesnejše sodelovanje med osnovnimi organizacijami na ravni Elementov in celotne Iskre.« V poznejši obširni razpravi so mladi spregovorili predvsem o številnih problemih, o katerih smo pisali že uvodoma, ob zaključku konference pa so izvolili svoje novo vodstvo — za predsednika Boža Gašperiča in Polprevodnikov, za njegovo namestnico Tatjano Petelin iz Uporov in za sekretarja Janija Železnikarja iz Feritov. Programske smernice za delovanje v obdobju 1988 — 1990 bodo sprejeli na bližnjem zasedanju KS ZSMS DO Iskra Elementi. Dr Fani Vide Mojca Sirk _____________________Iskra Avtomatika Pod planskimi predvidevanji Iskra — Avtomatika sodi med tiste delovne organizacije, ki so kljub relativno ugodnim poslovnim rezultatom ob zaključku preteklega leta, v prvem trimesečju 1988. leta poslovale z izgubo. Prav obravnavi in sprejemu poročila o poslovanju v omenjenem obdobju, s predlogom programa ukrepov za sanacijo stanja, je bila namenjena osrednja točka dnevnega reda 12. zasedanja delavskega sveta delovne organizacije, ki je bilo v četrtek, 19. maja, na 3. redni seji pa jo je 26. maja obravnavala tudi konferenca osnovnih organizacij sindikata in v torek, 31. maja pa tudi mladinska organizacija Avtomatike. Zakaj je tako, kje so vzroki in kaj narediti za saniranje stanja? Povrnimo se v december 1987. leta, na potek priprav in sprejem letnega plana. Kot prvo je potrebno spomniti na nekatere bistvene predpostavke: čeprav v tem obdobju niso bili poznani ukrepi tekoče ekonomske politike za 1988. leto, smo predvidevali, upoštevali in vgradili širša družbena predvidevanja kot so: gibanje stopnje inflacije, zmanjšanje povpraševanja po investicijskih dobrinah na domačem trgu, omejitev uvoza itd. V končni fazi usklajevanja smo tako dobili ciljne usmeritve, ki zajemajo 5% fizično povečanje proizvodnje, zaokrožitev celotnega izvoza na 50 mio $, povečanje prodaje na domači trg za 101 % upoštevaje inflacijo znižanje skupnega števila zaposlenih in druge, ki so predstavljali dokaj solidno ekonomsko osnovo za izpolnitev planskih obvez. In kakšno je dejansko stanje po prvih treh mesecih? Fakturirana realizacija je bila v primerjavi z letnim planom dosežena 14%, prodaja na domačem trgu s 13% in skupni izvoz s 15%. Glede na pomembnost izvozne realizacije je potrebno dodati, da je za devizno poslovanje v prvem trimesečju značilno nadaljevanje omejitev, ki so veljale že lani. To pomeni, daje razpolaganje z deviznim prilivom omejeno na 50%, z deležem Iskre Commerce pa na 45,2%. Neizpolnjevanje planskih obveznosti, ki se jim po drugi strani pridružuje še visoka zadolženost ob še vedno prevelikih zalogah repromateriala, nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov, je zahtevala izredno hitra ukrepanja vodstva delovne organizacije, ki je na skupnem sestanku poslovnih organov ter predsta-vikov družbeno-političnih in samoupravnih organov delovne organizacije, 11. aprila posredovalo v sprejem in izvajanje restriktivne ukrepe za področje financ. Le-ti so se v grobem rečeno nanašali na zaostreno kontrolo pos- lovanja temeljnih organizacij, predvsem tistih, ki so izkazale izgubo, ustavitev vseh investicijskih naložb in s tem povezano delovanje Posebne finančne službe v delovni organizaciji. Drugi del ukrepov pa se je vsebinsko zaokrožil na izdelavo, sprejem in izvajanje sanacijskih programov v TOZD, ki so poslovale z izgubo. Med najpomembnejšimi ukrepi so: povečana aktivnost za pridobitev novih naročil, tako za domači trg, kot v zvezi povečanja izvoza (kar je bil v preteklem obdobju tudi eden od bistvenih razlogov, da delovna organizacija, oz. njene TOZD niso izpolnile pričakovanih rezultatov), dvig produktivnosti, povečanje koeficienta obračanja zalog in s tem posredno dvig akumulativ-nosti. Poleg ukrepov finančne sanacije in po zakonu o sanaciji OZD izdelava sanacijskih programov pa je bil na omenjenem sestanku poslovodnih organov sprejet še poseben sklop ukrepov, neposredno vezanih na poslovanje TOZD skupnih dejavnosti — TOZD Razvojni institut, TOZD Trženje in Delovno skupnost za skupne zadeve. Omenjeni subjekti morajo zmanjšati obveznosti do proizvodnih TOZD iz naslova svobodne menjave za mesec april, maj in junij zal 0%, povsem morajo zaustaviti zaposlovanje novih delavcev z izjemo zaposlovanja softweristov VII/1 stopnje, pregledati in analizirati vse kooperacijske pogodbe itd. Predvidevanja, ki so se potrdila ob četrtletni bilanci, so imela za posledico tudi znižanje osebnih dohodkov. Kakšne so možnosti za saniranje stanja? Delegati delavskega sveta delovne organizacije Avtomatika so na omenjenem zasedanju sprejeli poročilo o poslovanju z vzroki za izgubo, opredelitvijo odgovornosti in dali soglasje k ukrepom za izboljšanje poslovanja, vendar po vsej verjetnosti to ne bo dovolj. Ne samo delegati delavskega sveta, družbeno-političnih organizacij in drugih samoupravnih organov delovne organizacije in TOZD, temveč prav vsi delavci v Avtomatiki se moramo zavedati resnosti položaja in, če je potrebno tudi vplivati na vodstva v svojih delovnih sredinah, da v prvi vrsti: — dosežemo takšno proizvodnjo in prodajo, ki bosta pokrivali vse stroške posameznih subjektov in odvajali tudi nekaj akumulacije — v največji možni meri znižamo raven zadolženosti — in kot predpogoj, skupno z ustreznimi službami v Iskri Commerce pridobimo nova naročila. Š. D. ti l tek od- blii ta izc nič s ti iu on za be bi: 9c vs Pr Pr m ot VP Pr ni Ši 2! Pi 9; ol n, rr sl P ti' d 4 P Avtomatika pokrovitelj I. delovno-proizvodnega tekmovanja kovinarjev občine Šiška Dosedanja praksa delovnih 'skrnovanj kovinarjev, ki so se Odvijala na mestni in repu-i'iški ravni je pokazala, da le-a doprinesejo k osebnemu '2obraževanju in dviganju teh-n'šne kulture tekmovalcev ter 8neposredno k povečan-'u in produktivnosti dela. Po 0r9anizacijski izvedbi pa je Zahtevala določene spremem- be v načinu tekmovanja, ki naj drugačnim pristopom omo-9°čil množično udeležbo iz Vseh delovnih sredin, ki v svoj broizvodni proces vključujejo Profil kovinarja. Prav ta spre-^omba, tekmovanje v okviru °bčin kot prva raven, je bila vPeljana z letošnjim letom. Tako je bilo I. delovno — Proizvodno tekmovanje kovi->a_rjev občine Ljubljana — ^ška, ki je potekalo od 22. do 25. aprila, organizirano pod Pokroviteljstvom delovne or-9anizacije Iskra Avtomatika in °očinskega sveta ZS Ljublja-na — Šiška. Skupno je tekmovalo 29 tekmovalcev v skupinah: orodjarji v delovnih Prostorih Iskra — Videoma-'k rezkalci v TOZD Orodja dolovne organizacije Avtoma- tika, strugarji, kovinostrugarji, ključavničarji in RO varilci pa že po tradiciji v prostorih Srednje šole tehniških strok Franc Leskošek Luka. Iz delovne organizacije Iskra — Avtomatika, oz. njene TOZD Avtomatske in varilne naprave sta se v skupini strugarji uvrstila na šesto, oz. osmo mesto Vojin Dokič in Daniel Nartnik, v skupini rezkalci Tomaž Lavrih na drugo, v skupini orodjarji Franci Satler na drugo in Marjan Bergant na šesto in v skupini kovino-strugarski ključavničar pa Igor Šuštaršič in Jože Šinkovec na drugo, oz. tretje mesto. Pet najboljših v vsaki poklicni skupini, ki so tekmovali v okviru občin, se je na to v dneh od 12. do 16. maja udeležilo Vlil. proizvodnega tekmovanja kovinarjev Ljubljane, kjer so imeli možnost, da se preizkusijo kar v osemnajstih poklicih. Tudi tokrat so Avtomatiko zastopali le delavci TOZD Avtomatske in varilne naprave, od katerih se je naj- Soriška p|anina ’88 «•»«*> »«T LJuauAM-ttM pooeuvjE ■ 41 ZAHVALO IS.KJ9LA AVTOMATIKA /}*> bolje uvrstil Boštjan Grum, ki je v skupini obratni elektrikarji zasedel drugo mesto. Svoje znanje in spretnost bo prei-skusil tudi na republiškem tekmovanju kovinarjev, ki bo od 16. do 18. junija v Mariboru. Izkušnje in razmišljanja, ki se porajajo po vsakoletnem tekmovanju, so se tudi tokrat strnila v oceno: dosedanja tekmovanja kovinarjev v Ljubljani so opravičila svoj prispevek k večji motiviranosti delavcev, ki se s svojim delom potrjuje v vsakodnevnem proizvodnem procesu ter s svojim zgledom in sposobnostjo širijo krog tistih, ki tekmovalno razpoloženje prenašajo v svoje delovne sredine. Tako se je v letih od 1981 do 1987. leta udeležilo tekmovanja na mestni ravni kar 1065 kovinarjev. Vendar pa se v zadnjih dveh letih skozi številke odraža precejšnja razlika med prijavljenimi tekmovalci in tistimi, ki se dejansko udeležijo preizkusa znanja. V nekaterih organizacijah združenega dela pa se celo poraja mnenje, češ, da pri njih ni kadrov in zainteresiranosti za sodelovanje. Pa je temu res tako? Ali si v današnjih gospodarskih razmerah resnično lahko privoščimo, da ne izkoristimo vseh in kakršnihkoli oblik za pridobivanje in utrjevanje lastnih potencialov znanja, ki ga moramo izrabiti za razvoj proizvodnih programov, zasnovanih na zahtevnih tehnoloških postopkih? Razmislek velja tudi Iskrinim organizacijam, saj število udeležencev in osvojena mesta na tekmovanju verjetno niso tista prava izkaznica kvalitete dela naših kovinarjev. Š. D. Iskra Mikroelektronika Ob protestnem zboru delavcev Mikroelektronike Ali bo vstopila Iskra v prihodnje tisočletje brez Mikroelektronike Pred kratkim, natančneje 17. maja, so se zbrali na izrednem zboru delavci DO Mikroelektronika z eno samo točko dnevnega reda: trenutni položaj kolektiva v zaostrenih gospodarskih pogojih. Na zboru so sprejeli vrsto sklepov in zahtev, med katerimi je vsekakor na prvem mestu odločna zahteva in protest zaradi neureditve statusa njihove delovne organizacije, ki onemogoča normalno poslovanje. Nesprejemljivo je, daje DO Mikroelektronika že polnih enajst let delovna organizacija v ustanavljanju. Še do danes pa nista urejena, niti njen status, niti zagotovilo, da bo lahko normalno poslovala. V nadaljevanju zbora so ugotovili, da prav neurejeni status DO povzroča stalno poslovanje z motnjami in izgubami. Posledica vsega tega je nenehni pritisk na zniževanje osebnih dohodkov. To se najjasneje kaže v trenutni situaciji, ko je bila v letošnjem prvem trimesečju izkazana izguba, ki jo spremlja še trenutna nelikvidnost, posledica vsega tega pa je 35% znižanje že tako nizkih osebnih dohodkov. Tako je prišlo do zmanjšanja osebnih dohodkov na mesečno povprečno 420.000 dinarjev kljub visoki strokovni kadrovski strukturi v tej DO, saj ima kar 30% vseh zaposlenih višjo in visoko izobrazbo. Posledica tega bo beg strokovnjakov iz DO, kar bo vsekakor ogrozilo njihovo nadaljnje delo, ki sodi med visoke tehnologije v sodobnem svetu. Zato ni nič čudnega, če so ob tem dejstvu delavci zahtevali, naj v okviru SOZD zagotovijo nepovratna sredstva za izplačilo normalnih osebnih dohodkov. Poglavje zase so investicije. V Mikroelektroniki ugotavljajo, da že od leta 1980, torej polnih osem let, ni bilo nikakršnih investicij v opremo za proizvodnjo. Posledica tega je zastarela oprema, ki je že kar 80% odpisana. Znano je, da prav v mikroelektroniki proizvodna oprema zelo naglo zasta-reva, saj prihaja povprečno v svetu vsaka tri leta nova generacija opreme, ki jo je treba zamenjati vsaj približno vsakih pet let. To je nujen pogoj za vštricno hojo s tovrstno proizvodnjo v svetu. Spričo kratke amortizacijske dobe pa je seveda potrebna visoka produktivnost, ki mora v najkrajšem času amortizirati opremo. Tako pa sedanja zastarela proizvodna oprema pogosto odpoveduje in ni zanjo niti več rezervnih delov, to pa resno ogroža nadaljnjo proizvodnjo. Zato so delavci na zboru zahtevali takojšen začetek uresničevanja minimalnega in- li Iskra Soriška planina ’88 vesticijskega programa v vrednosti 4 milijone dolarjev za obnovo opreme. Ta program leži v predalih že več kot tri leta. Če prenova njihove opreme ne bo opravljena še letos, grozi zaustavitev proizvodnje že v prihodnjem letu. Nadaljnja upravičena zahteva je ureditev statusa DO Mikroelektronika, ki naj bi se konstituirala kot delovna organizacija skupnega pomena v SOZD Iskra-Center za mikroelektroniko. Čeprav že poteka postopek uskla- ditve za sprejem predlaganega samoupravnega sporazuma, se tudi tu kaže zapletenost, nemoč in počasnost našega sistema. Zato je logično, da so delavci zahtevali ureditev statusa svoje DO najkasneje do 30. junija, kar bi omogočilo polletni obračun poslovanja brez izgub. Zbor je predlagal in hkrati zahteval sklic problemske konference Zveze komunistov v SOZD Iskra, ki naj bi razpravljala o problematiki nadaljnjega razvoja mikro-elektornike v Iskri in vloge ter statusa te delovne organizacije. Zbor je tudi zahteval, naj o tej problematiki obvestijo širšo družbeno politično javnost in uporabnike njihovih izdelkov. Ko smo o tej problematiki in zboru delavcev povprašali predsednika osnovne organizacije sindikata DO Matjaža Koželja, nam je takole-le dopolnil zgoraj zapisane sklepe, zahteve in trenutno stanje: »Ta hip je za nas najpomembnejši likvidnostni položaj, ki ogroža našo normalno proizvodnjo. Za zdaj je še moč nadzorovati položaj, toda kaj kmalu je lahko pričakovati kritičen položaj, ki utegne sprožiti vrsto neugodnih in nevarnih posledic. Te pa so predvsem ustavitev proizvodnje in ne samo njen padec, prekinitve dela in socialno ogroženost in eksistenca zaposlenih. Z ustavitvijo proizvodnje ne bomo prizadeti samo mi, temveč tudi nekateri vitalni deli Iskre, katerih sistemski izdelki vsebujejo naše komponente, kar bo verižno povzročilo znižanje, ali celo izpad proizvodnje in izvoza v nekaterih sistemskih Iskrinih delovnih organizacijah.« Ko ob koncu razmišljamo o vseh navedenih težavah in zahtevah, se ni mogoče izogniti zaključku, da nereševanje statusa DO Mirkoelektronika najbolj ustreza vsem delovnim organizacijam v SOZD Iskra, ker v takem neurejenem stanju ne prevzemajo nobene odgovornosti, zahtevajo pa, da jim DO Mikroelektronika nudi vse usluge pod pogoji, ki jih same zahtevajo. To je tudi vzrok za nenehno sprenevedanje m odklanjanje rešitve, ki jo predlaga DO Mikroelektronika, da bi se organizirala kot DO skupnega pomena in, da se z ustreznim samoupravnim sporazumom opredelijo obveznosti in odgovornosti delovnih organizacij SOZD Iskra v nadaljnjem razvoju, uporabi in obnovi tovarne Mikroelektronika. I________Iskra Kibernetika ______________ Naloge Kibernetike v robotizaciji Uporaba robota v elektroindustriji je še za marsikoga vprašljiva, češ dela na tem področju so za delavce lahka in prijetna, pri velikih serijah pa je umestnejša namenska avtomatizacija. Resnica pa je drugačna: — delo v elektroindustriji je skupek monotonih del, v veliki meri organiziranih z diktatom tekočih trakov, — dela so izredno natančna z izjemno obremenjenostjo čutil in celodnevno prisilno držo, — dela z uporabo nezdravih postopkov in materialov (lepila, spajkalne paste in druge kemikalije, ultrazvok itd.), — v velikih serijah izdelkov je običajno skrita vrsta inačic, ki zahtevajo fleksibilna delovna sredstva. Prednosti robotizacije v elektroindustriji (storilnost, kakovost, humanizacija dela) so prvi spoznali Japonci. Ob 96.000 robotih, instaliranih do leta 1986, jih je 40% namenjenih za montažo, z velikim deležem v elektroin- Montažni robot ROKI 200 dustriji. Tudi v ZRN namenjajo temu veliko pozornost. V zadnjih štirih letih je bil prirast robotov 40% letno, pri montažnih delih pa so imeli 90-odstotni prirast, prav tako z velikim deležem elektroindustrije. Pri nas je stanje v elektroindustriji podobno kot na drugih področjih dela. Uporaba robotov je še v povojih, ob obliki ekonomskih, tehnoloških in socioloških zadržkov, ki jih bomo lahko premagali le z vztrajnim strokovnim delom na vseh Področjih. Dosedanji dosežki v Iskri Kibernetiki Z roboti in robotizacijo se srečujemo v zadnjih petih letih, ko smo uvrstili robotizacijo v temeljne tehnološke in tržne cilje. K temu [)as sili programska preobrazba pa tudi ve-^ka izvozna usmerjenost. Zavedamo se, da bomo težko priborjeni položaj na svetovnem trgu lahko obdržali le s pravočasnim vključevanjem v sodobne tehnološke tokove. Ob 'zkušnjah s prvimi kupljenimi roboti smo se opogumili za lasten pristop k robotizaciji, pri čemer smo izbrali področje, ki ga tehnološko obvladujemo, to je elektroindustrijo. Menimo, da imamo pri tem naslednje prednosti: ~ obvladovanje elektronskih in strojnih tehnologij, potrebnih za izdelavo robotov, . — več desetletne izkušnje pri avtomatiza-C|ji obdelovalnih in montažnih postopkov s specialnimi in fleksibilnimi napravami, — lastna baza kakovostnih strojnih in električnih enot in elementov, vključno z mikroelektroniko, — dobre kadre in vpeljano sodelovanje s fakultetami in inštituti, — velike potrebe po robotiziranih celicah in linijah v lastni prozvodnji itd. Pri delu nismo ostali brez rezultatov. Omenimo lahko naslednje dosežke: — uspela uporaba kupljenega robota pri raziglanju ogrodij števcev z lastno periferijo in inženiringom, — razvoj in izdelava numerično krmiljenega vstavljalnika elektronskih komponent, ki uspešno dela v Iskri Telematiki, — razvoj in proizvodnja vrste različnih manipulatorjev kot cenejših nadomestkov za robote pri strežnih delih, — projektiranje in izdelava strežnih linij iz manipulatorjev — (npr. globoki vlek pokrovov za števce) idr., — razvoj in izdelava prototipov montažnih robotov. — Roboti Roki 200, vključno s krmiljem in programskimi jeziki ter njihovo vključevanje v robotizirane celice za tiskanje s tamponom in za montažo miniaturnih ležajev. V izdelavi je poskusna serija 10 robotov ob hkratnem projektiranju celic in linij. — razvoj in proizvodnja novih krmilnih in delovnih enot, potrebnih v robotskih perifernih (prostoprogramabilni krmilniki IRK, kon-taktorji, senzorji, računalni tampotiski, dozir- niki lepil, obdelovalne enote itd.). Razvoj dela pri tehnološko izredno zahtevnih izdelkih smo opravili v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Kompleksnejše robotizirane celice in linije smo projektirali predvsem za lastno proizvodnjo, velik del komponent in elementov pa je ob nekaterih fleksibilnih avtomatskih napravah že postal del rednega tržnega in izvoznega programa Iskre Kibernetike. Razvojne namere Pri nadaljnjem delu bo težišče naših prizadevanj na naslednjih aktivnostih: — dopolnjevanje izbora in kakovosti robotov za najizrazitejša dela v elektroindustriji z novimi tipi, vključno z razvojem potrebnih prijemal, delovnih orodij, senzorjev in programskih jezikov ter novih strojnih in električnih enot širše robotske periferije — standardizacija, — izpopolnjevanje znanj s področja oblikovanja izdelkov, ustreznih za robotizirano obdelavo in montažo ter izpopolnjevanje ro-bptskega inženiringa, — investicijsko vlaganje in pridobivanje delavcev za povečano tehnološko usmerjeno in konkurenčno proizvodnjo robotov in inženiringa, — trženje robotov, krmilja elementov periferij ter robotiziranih celic in linij na domačem in tujem trgu. Zavedamo se, da bomo te razvojne, proizvodne in tržne cilje težko dosegli sami, zato se bomo povezali z našimi fakultetami in inštituti, predvsem pa z jugoslovansko elektroindustrijo v okviru začetih nalog. Numerični vstavljalnik elektronskih komponent Iskra na sejmu Olimpiye Letošnji Britanski Teden Elektronike je bil znova največji dogodek v britanski industriji. Kaže pa, da v tej industrijski veji ni toliko vitalnosti kot drugod po zemeljski obli. Bilo je le malo novih razstavljalcev, zato pa je Iskra nastopila na kar treh ločenih stojnicah kot veliki na tem svetu. Pojavili smo se v halah cone E za elektronske elemente in podsestave, v hali cone G za močnostne izvore in še s stojnico v coni G s tehnologijo optičnih vlaken. leto 1987, kar smo dosegli v prejšnjem obdobju v dveh letih. Želeli bi dolgoročnejšo pogodbo, saj vlagamo v trg ves naš profit,« je strnil svoje težave Peter Gray, lastnik firme. »Pa tudi informacijski servis bi bil lahko bistveno hitrejši. Pogosto izgubljamo posle, ker na odgovore čakamo predolgo,«je dodal Graham Parker, direktor prodaje Iskra se je močno potrudila, da si utrdi dober image, ki ga ima na angleškem trgu. Pred samim glavnim vhodom so stali raznobarvni panoji z napisom Iskra Reflecting Quality, na njih pa so bili predstavljeni naši elementi. Ves elektronski teden je trajal na sejmišču Olimpiya v sredini novejšega dela Londona komaj tri poslovne dneve in je bil posvečen strogo profesionalnem delu. Pri tem se nisi mogel otresti občutka, da je elektronika samo moška zadeva in, da so dekleta v njej zgolj za dekoracijo. Zato sejma, ki je takega pomena, ni kot drugod odprl ministrski predsednik, oz. tu pričakovana predsednica vlade Tea-cherjeva pa tudi elektronika ne dobiva državne moralne in drugih zakonskih vzpodbud kot na primer v Franciji, Španiji, ZFt Nemčiji, na Japonskem, v Južni Koreji in ZDA pa še kje, denimo v Srbiji. Zato tudi v elektronski industriji Anglije še vedno kljub letošnji konjunkturi izginevajo včasih zelo znana imena, ki so postala plen in integralni del evropskih velikih koncernov, ali pa Japoncev. Po 78 letih Mullarda ni več v elektroniki. Pretvoril se je v Philips Components. No, pa tudi Elcoma Danska menja ime in francoski RTC in Valvo v ZRN. Združujejo se razvoji, združujejo se marketinški pristopi in vzpostavlja image le enemu velikemu imenu Philips. Evropska industrija elektronskih elementov se povezuje med seboj. Veliki trije francoski Thompson, holandski Philips in nemški Siemens začenjajo z logiko, da se je treba boriti proti azijskim napadom skupno in z istimi orožji. Izredno draga zrobotizirana oprema naj dela elemente kot na japonskem 168 ur tedensko, to je 24 ur na dan, sleherni dan v tednu; zopet je potrebno žensko nočno delo ter sobotno in nedeljsko. Roboti delajo enako hitro v Evropi kot na Daljnem vzhodu, za ljudi je 42 ur na teden velik del ključa do konkurenčnosti neke družbe. Kdor ne sledi, se mora umakniti, izgine. Najbolj pade v oči agresivnost japonske firme za elektronske elemente Murata. Na sejmu je nastopala na več mestih pa še prek distributerjev. Ti so imeli lastne razstavne stopnice. V vseh strokovnih časopisih je polno pisanja o dosežkih, tehničnih novostih, širjenju distributerske mreže v Angliji in šolanju komercialnih tehnično visoko usposobljenih kadrov, da nudijo aplikacije po potrebah potencialnih kupcev. Firma Murata ima skoraj identičen program kot iskra Elementi. V zadnjih dveh letih si je pridobila potrebne certifikate o kvaliteti po Britanskih standardih IECQ in CECC approval in obseg njene prodaje seje v enem letu povečal kljub višji ceni kar za 58%. Obseg proizvodnje čip keramičnih kondenzatorjev je povečala kar na 2.000 mio kosov mesečno. Ter niti ne preseneča, saj je v enem TV barvnem aparatu cca 200 takih elementov in na primer tisti, ki jih proizvede 500.000 letno porabi 100 mio kosov le čip kondenzatorjev. Kljub temu, da je v Angliji še nekaj ločenih specializiranih sejmov za elektorniko, na primer Con-trol & Instrumentation v Manchestru in specializirani sejem le ža elemente za tehnologijo površinske zaščite v Brixtonu, je nastopilo na Britanskem tednu elektronike kar 1000 razstavljavcev iz vsega sveta. Za Iskro DO Elementi je Anglija drugo največje tržišče na razvitem zahodu in temu ustrezno smo nastopili. na stojnici, ki jo je pripravila Iskra Limited London. Poudarek je bil na vtistih, ki jih je obiskovalec pridobil že na poti k stojnici, na informacijah z velikimi svetlečimi barvnimi slikami na stenah in na vitrinah z elementi, ki so bili prikazani kot nekaj dragocenega pa tudi strokovna ekipa iz Jugoslavije je bila v močnem sestavu. »Zasledujemo cilj, da bo Iskrino ime v Angliji sinonim za kvaliteto proizvodov in storitev ter tak vtis sistematično poglabljamo. Le tako je mogoče doseči višji cenovni razred,« je izjavil Bill Murphit, vodja ekipe petih sodelavcev Angležev, ki se ukvarjajo le s plasmanom Iskrinih elementov v Iskri Limited. Med Iskrinimi distributerji elementov je najhitreje rastel izvoz k firmi Peter Gray Electronics. »Izvoz bi bil lahko še večji, če bi razčistili nekatera vprašanja z Iskro Limited. Kljub veliki rasti tržišča smo v enekem vakumu glede dobav. Naš cilj je, da povečamo naš plasman elementov Iskre za 50% glede na pri PGE. »Za prodajo žičnih uporov smo si. naredili kovčke z eksponati za demonstracijo. Fotografije vam bomo poslali« je zaključil. Prikazali smo tudi nekatere Iskrine novosti, ki bodo v proizvodnji konec leta na uporovnem programu in pri 10 in 15 mm Cermet potenciometrih. Vsekakor se angleška proizvodnja elektronike še naprej umika iz široke potrošnje. Tu so Azijci agresivnejši, s seboj pa pripeljejo poleg tehnologije tudi svoje elemente. Iskra se tako mora obrniti k visoki kvaliteti in profesionalizmu ter mora postopno obnoviti svoj železni program elementov.. »V letu 1988 začenja nekaj velikih angleških proizvajalcev uvajati tehnologijo z elementi za površinsko montažo. To so firme, ki proizvajajo celularni mobilni (za vgradnjo v avtomobil) radiotelefon in radijske primopredajnike v zelo velikih količinah. Tak radiotelefon stane ki Is ul di Is Vi k P k i s t r \ t t v s 1 i' v t \ < i' iondonu iJPko čez 1000 funtov,« je poročal ol:.rin uslužbenec Denis Jones na Jsku pri distributerski firmi Polar, Jr dela stari znanec Iskre g. John Hm' >>®eclai ima lskra šanse,« je I dal. Padla so vprašanja, ali bo *ra dobavljala usmerniške diode i 'laste oblike za SMD montažo °dec 1.1988. Orpri seimiščnem delu, kjer so i odstavljali močnostne napajalni-■ Srno srečali sodelavce iz Iskre je v enakem ohišju kot LCD osciloskop in požela vrsto priznanj za prikazano funkcionalnost. Obiskovalci so se zanimali še za lasersko napravo za akupunkturo, optična vlakna itd. Obiska je bilo v tem času več kot pri sosednjem velikanu iz Japonske, firmi Kyochera, ki jo največkrat srečujemo pri keramičnih materialih. Nemški Hoecst je propagiral komunikacijsko mrežo z optičnimi ff^atike, TOZD Tenel; Tudi tu '0Pa|6Arazličnih distributerjev nas-riisJ1 Azijci in tudi zastopstvo Ame-> r°v ni manjkalo, voz 6 le,i imamo zagotovljen iz-b0ri'^a.,retie Pa se je treba dodatno opravičeval nastop direk-vdi:i aic iz Novega mesta. »Kjer je onkurence, je tudi velik trg,« rojevala možnosti Iskre jedr°... ^ za transformatorska SffSSt_____________ v°d^tre in močnostne elemente, lan p Dranžnega oddelka prodaje Ij^ite^ 'n 2Pros,ron 'z lskre dslko S6imiš^u elektrooptičnih iz-Vnr-^v 80 se vrtela vsa strokovna CE^anja okrog ing. Žiberne iz j6nt skra Center za elektrooptiko st0Pila z novim detektorjem, ki vlakni v vozilu, kjer 60 metrov poli-metilnega metakrilatnega vlakna nadomešča tisoče metrov bakrene žice. Mrežo upravlja en glavni modul z dvanajst moduli sužnji za zvezo s 150 bit/sec z IBM ovim osebnim računalnikom. Tandy je prikazal kompaktni disk, ploščo, ki briše, ponovi in zapiše glasbo, ali podatke. Doslej je bilo na trdem disku možno le enkrat zapisati glasbo, ali podatke, seveda v ogromnem obsegu, ki ga Omogoča laserski zapis. Murata zagotavlja, da novi 10x zmogljivejši čip kondenzator lahko nadomesti elektrolitske kondenzatorje dosti višjih kapacitet v močnostnih napajalnikih. Ti so podvrženi staranju, temperaturnim in THE BRFilSH ELECTRONICS WEEK Maskota britanske elektronike frekvenčnim omejitvam. Ekvivalentna serijska upornost čip kondenzatorja je 100x manjša in tako nadomesti 25 x manjši 33 mfd 25V čip kondenzator napr. 3300 mfd elektrolitski kondenzator. Na sploh je potekal Sejem britanske elektronike v znamenju izbiranja največjih britanskih inovacijskih dosežkov. V končni izbor za angleške »Nagrade Tobi« so prišli na primer področni ročni radiotele-foni nafrekvenci 890—960 MHz ter 3,5 inčna antena za celularni mobilni radiotelefon, ki je odporna na pranje vozila in rezonančne vibracije vetra. Plessey Semiconductors je ponudil kompletno lastno rešitev za kodiranje in dekodiranje komunikacijskih sistemov iz optičnih vlaken. Pilkington Communication Sys-tems pa je dobavil zgradbi finančne firme Shearson Lehman Brothers v New Yorku sistem s 5000 km optičnega kabla z 12.700 oddajno-sprejemnimi moduli in 5000 moduli za podatke. Sistem ima v tej zgradbi 36.000 spojev z optičnimi vlakni. Za elemente leta so nominirali Marconijev 16 besedni x1 bitni statični RAM s silicijem, na osnovi tehnologije s safirjem. Čip je izredno točen. Eno napako bi naredil v treh letih, če bi imel 1 Mbytni spomin. Nominiran je bil tudi Mc Mur-dov konektor za povezavo 11 plošč tiskanega vezja. Nagrajen projekt pa je bila tudi varčna povezava sistema za sprejem satelitske televizije za kraje s cca 20.000 prebivalci na 1 —2 km razdalje. Prihranek je kar 80%. Lahko bi še naštevali novosti kot na primer Roxbourghove 12—24 V zelo glasne močnostne piezoke-ramične sirene z 110 dBA na 1 m razdalje, ali pa visoki dosežek Hi-tachija prvi SRAM na svetu, ki kombinira pri 1 Mbitu spomina dostopni čas 70 ns. V mirovanju porabi le milioninko ampera. Je zgrajen v 0.8,umm CMOS tehnologiji (v Iskri prehajamo iz 5 mikronske na 4 mik-ronsko) in dovoljuje kakih 6.400.000 tranzistorjev in uporov na čipu velikosti 88 kvadratnih milimetrov. Tudi pri tehnološki opremi je bilo mnogo zanimivega. Kljub vsemu z našim nastopom in povečanem plasmanu v Angliji nismo bili zadovoljni. Direktorju Iskre Limited ing. Petru Cudermanu smo omenili, da smo pogrešali pravih stikov tehnično zahtevnejše narave s firmami končnimi potrošniki. Taki stiki so bistveno pripomogli k hitri rasti izvoza elementov v Skandinaviji. Naš plasman v Angliji za tehnično tržno zahtevnejše elemente, ki jih uspevamo plasirati drugam, je preskromen. Najbolj nas je motilo nekaj drugega. Zaman smo iskali jugoslovanske proizvajalce, ki jih srečujemo na domačem trgu in na vzhodu, ki bi se poleg Iskre borili na angleškem elektronskem trgu. Za trdno in trdo pridobljeno devizo se bodo rajši borili pri delitvi »Devizne pogače« na domačih tleh v obsegu »Potrebnih deviz«, da si omogočijo izvoze na vzhodu z dvomljivimi vrstami protiplačil, s še bolj čudnim blagom. Za pretvorbo le-tega v dinar mora država lansirati novo emisijo, mi pa naj se sprašujemo odkod izvori inflacije. Vladimir Murko Leto 1988 — kakovost ko* Ob konferenci trženja na Brdu smo leto 1988 dokaj sramežljivo »razglasili« za leto kakovosti ne da bi po tem segli bistveno dlje od deklarativne opredelitve, da nam tako izdelčna kot poslovna kakovost in kultura pojmovanja kakovosti upadata. Leto kakovosti narekuje bistveno večjo stopnjo operacionalizacije modernih metod in modelov za merljivo izboljšanje kakovosti, kajti tržna konferenca je nedvomno opredelila nujo po neizogibni ofenzivni izvozni naravnanosti. Takšna usmeritev je seveda kaj več kot le poziv k branju japonske literature o kakovosti. Čeprav se v ozkih strokovnih krogih, ki se ukvarjajo s področjem kakovosti v Iskri, nedvomno prizadevno ukvarjajo s to problematiko pa za pravo mobilizacijo, ki bi hkrati pomenila tudi širše uveljavljanje kakovosti kot korporacijske kulture, ne moremo trditi, da se je pričela. Zavedanje o kakovosti prav gotovo ne bo seglo dlje od besednih deklaracij, če ji v letu kakovosti ne namenimo organizirane in usmerjene pozornosti tudi internega glasila Iskre in odmevnosti skozi ostale medijske aktivnosti (oglaševanje, publicistika, posveti itd.). Posamezne Iskrine DO se v svojih izvoznih prizadevanjih že srečujejo z modernimi metodami svojih inozemskih partnerjev pri integralnem pojmovanju kakovosti v poslovnih procesih, ki jih pogosto karakterizirajo točnost dobav (JU = just in time), ali kontinuiteta proizvodnega procesa (CFM = Continious flow ma-nufacturing), TQS (Total quality system) ipd. Tradicionalne metode vrednotenja dobaviteljev se umikajo modernim računalniškim modelom, ki obsegajo širok spekter kriterijev in njihovo ponderiranje v odvisnosti od ciljev, ki jih odjemalec zasleduje — dobavljivost in servis, finančni parametri, tehno-loško-proizvodne zmogljivosti, cena, celovito obvladovanje poslovnega procesa, statistična kontrola procesa (SRC), specifikacije kot so ničelna raven odpovedi (zero defect level), število odpovedi PPM (parts per million), itd. Če smo včasih poznali le sprejemljivi nivo kvalitete AQL (ac-ceptable quality level) in še recimo vmesni čas med odpovedmi (MTBF = mean time between fai-lures) je današnja teorija in z njo tudi (mednarodna) praksa obogatena s številnimi novimi izhodišč, ki Iskrinim strokovnjakom niso tuja, čeprav je dostopnost podobne literature še precej skromna. Kot smo omenili, tudi v vsakodnevni praksi že zasledimo povsem konkretne zahteve odjemalcev, ki podrobno ocenjujejo Iskrine DO-dobaviteljice na osnovi izdelanih modelov in kriterijev vrednotenja (zahteve VVesting-house, IBM, itd.). Značilna je profesionalnost pristopa, saj se odjemalci takšnega profila zavedajo pomembnosti tesnega sodelovanja s svojim dobaviteljem, posebej v medor-ganizacijskem industrijskem trženju. Njihov interes ni v enkratnih nakupih, ali samo v nizkih cenah, ipd. namen je aktivno sodelovati pri usposabljanju dobavitelja za dosego takšne ravni kakovosti izdelkov in storitev, ki bi zagotavljal stabilnost odjemalčeve proizvodnje ob maksimalnih ekonomskih učinkih, a hkrati omogočil tudi »dihanje« dobavitelju — če slednji ne »zdrži« zahtevnosti takšnega sodelovanja in tudi sam nima vsaj minimalnih ekonomskih učinkov, posredno tudi odjemalcu ne bo nudil potrebne gotovosti! Že res, da je kupec zaščiten tudi s tem, da ima praviloma več dobaviteljev, a ta »praksa« drži nabavo in ob vse tesnejših povezovanjih od^malec-do-bavitelj večje število dobaviteljev izgublja svoj strateški pomen. Iz nekaj takšnih dokumentov skušamo strniti nekaj izhodišč, ki bi naj orisala zgoraj navedene misli (modelov in virov ne bomo navajali, saj so po eni strani del poslovne politike naših partnerjev, ki jih želijo aplicirati zgolj na bilateralne partnerske odnose). Ničelni nivo odpovedi (ZERO DEFECT) Nabava po načelu AQL (pro-centno izražen sprejemljivi nivo kakovosti) je po današnjih standardih predraga, predstavlja precejšnjo izgubo časa in poraja konflikte ter prepire. Tudi pristop, ko dobavitelj trdi, da bi prehod iz AQL na model ničelne odpovedi povzročil, da bi bil prisiljen dvigniti ceno, ne drži. Za začetek si moramo odmisliti »defekt« v naši mentaliteti — namreč, da so defekti v procesu neizogibni, nekakšno nujno zlo. Takšno raz- mišljanje vodi pogosto v skrajnostni oportunizem in podzavesten odpor do uveljavljanja modela ničelne odpovedi. Skušajmo identificirati probleme, jih anticipirati in načrtovati njihovo eliminacijo — recimo takole: (1) Določimo čas za prehod od AQL na ZD. Dobavitelji naj vedo od kdaj pričakujemo spremembo — pa tudi to, da bomo (odjemalci) tesno pripravljeni sodelovati z njimi v obojestransko korist. (2) Obiskali bomo naše dobavitelje in razčistili vsa odprta vprašanja glede zahtev, tehničnih specifikacij, merilnih metod in postopkov. (3) Znotraj naše organizacije (odjemalec!) bomo poskrbeli, da sami natančno razumemo vso specifiko zahtev, parametrov, toleranc in, da te izsledke delimo z dobaviteljem. (4) Določimo čas, v katerem ne bo več aneksov ali ti. prepus-tov v proizvodnjo materialov in izdelkov, ki odstopajo od dogO' vorjenega. Prav ti so potuha in na »majhna vrata« pogosto vstopaj0 »velikei« slabosti, ki ne omogoča* jo formalnega zasledovanja ods* topanj. Po drugi strani bi to izučil0 naše dobavitelje, komu naj počil* jajo »drugo raven kvalitete« naši konkurenci ne pa nam! (5) Naše službe (tehnične tiste za kakovost) naj obvezn0 zagotovijo povratno informacij0 dobavitelju. Razvite imamo mo* dele, ki povezujejo rezultate in analizirajo vzročno povezanost odpovedi v eksploataciji, ali ob prevzemu, oz. v proizvodnem procesu. Te analize smo pripravi* jeni deliti z dobavitelji, kar pogos; to ni primer, saj mnogi odjemalk nimajo dovolj relevantnih infoj* macij, ki bi bile na razpolago tud' dobavitelju. Naše izkušnje: & vsako enoto denarja vloženo v preventivo zagotavljanja kakovo* sti, je verjetnost, da bo poplačan3 s 7—10 krat nižjimi stroški v eksploataciji, oz. v samih stroških kontrole! Takšno miselno ozadje (poza* bimo na hip na same sistemsk3 ukrepe) bo pomagalo premag3t| trdovratnost in zakoreninjenost AQL metode, ki ima »vgrajen0 okvaro, da so okvare neizogid' ne«. Duhovitež bi dodal še nov° Ameriško soočenje z resnico »Made in USA« je bilo nekoč zaščitno znamenje uspešnega prodajnega argumenta — danes se je obrnilo v svoje protislovje in postalo »močan prodajni argument« — za Japonce!! Kajti na žalost »Made in USA« ne pomeni več dobre kakovosti. Pred časom publicirani izsledki raziskave so pokazali, da na 70 napak na ameriških proizvodnih trakovih pride le ena japonska. Hkrati študija navaja, daje zanesljivost tehničnih izdelkov v prvem letu obratovanja izražena s številom servisnih posegov, kar 17 krat slabša, ko gre za primerjavo ameriških in japonskih izdelkov. To je osnovni razlog erozije konkurenčnosti ameriške industrije. Grenko ceno je potrebno plačati, tako z ugledom, kot z znižanim profitom. Pri tem pa je zlasti ironično spoznanje, da potemtakem izdelava kakovostnejšega proizvoda pravzaprav manj stane, kot izdelava slabega! Poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da celotni stroški zagotavljanja kvalitete na Japonskem znašajo polovico manj, kot samo stroški odpovedi pri ameriških korporacijah! Od tod tudi nesporno dejstvo, da se je »kulture kakovosti« potrebno učiti zlasti na japonskih primerih in metodologiji. o o ^ f me// podjetniške kulture? r ia jo 3' Iskrina resnica 5- 10 il- r in st ib n I- !' ;i r- ji a v r a i' h 3 li it 3 3 Iz Iskrinega poročila o reklamacijah za I. 1987 povzemamo le nekaj temeljnih ugotovitev: (1) že peto leto zapored (1983—1987) strmo narašča vračilo blaga zaradi neustrezne kakovosti! (2) od skupnega števila zavrnjenih pošiljk, se jih kar 94% nanaša na področje razvitega zahoda, kar samo po sebi pomeni, da je ofenzivna tržna naravnanost na zahodna tržišča implicitno pogojena s temeljito spremembo miselnosti glede celovitega zagotavljanja kakovosti! (3) podatki, ki jih obravnava poročilo kažejo, da TP v IC ugotavljajo, da je dejansko stanje, kot ga izkazujejo podatki uprave carin, v resnici precej bolj neugodno, saj ta metodologija še zdaleč ne zajema številnih »drugih oblik« reševanja reklamacij. (4) poročilo opozarja, da je celotna metodologija spremljanja vseh direktnih in indirektnih stroškov v zvezi z neustreznostjo blaga, še vedno zelo pomanjkljiva, zato »uradni podatki« ne kažejo, kako kritična je izdelčna kakovost v Iskrinih DO, še manj pa opominjajo na slabšanje Poslovne kakovosti! Upamo lahko, da bo poročilo širše odmevalo v Isk-h ter pozvalo k odgovornejšemu oblikovanju modela za spremljanje in ugotavljanje izdelčne in poslovne kakovosti v Iskri. Vse premalo se zavedamo, da Postaja Iskrina kakovost omejilni dejavnik dostopa do tujih trgov in, da prav zaradi nje plačujemo davek skozi (praviloma) nižje cene kot bi jih sicer utegnili dosegati. Nekaterim tudi niso poznani podatki, da vsak dinar ali $ vložen v preventivo, dobimo 7—10 krat povrnjen skozi nižje stroške, izražene z reklamacijami, vračili, penali, povečanimi servisnimi stroški, ipd. J^aksirno za ZD — »Ničelna ra-en odpovedi — zakaj bi se trudil Se za več!« Ocena zmožnosti dobavitelja dobave in servis ^ Točnost dobav. Rednost do-av- Servis, komunikacije, infor-acije. Neustreznost pogojem aročila (manjko, pakiranje, spre-tok3 dokumentacija, ustreznost oničnim zahtevam) itd., itd. Tinačno poslovni pokazatelji Del podatkov je za interno rabo ojemalca. Podatki presodijo tudi oeležbo materiala in dela v izde-0’ nabavne vire, oz. poddobavi-jp ,e’ stroške režije, oz. nadgradn-v oceno profita, ki ga ima obavitelj, stroške razvoja ipd. 6na je v ocenjevanju dobavitel- ja ponderirana z ne več kot 20—30%, ostali del ocene se nanaša na presojo drugih kriterijev! Tehnične zmogljivosti Ocene produktivnosti, kapacitet, osposobljenosti izvajalcev, stanje opreme, konsistentnost medod, urejenost delovnih mest, kvaliteta vodenja, organizacija, uporaba statističnih metod, itd. itd. Postopek izbora dobavitelja (FAZE) Obvezen obisk dobavitelja. Dobavitelj izpolni poseben vprašalnik. Interna evaluacija dobavitelja (ustreznost zahtevam, konsistentnost — ponovljivost min 60%, polna centrificiranost pomeni, da dobavitelj pošilja izdelke v prozi-vodnjo odjemalca brez vmesnih zalog in vhodne kontrole, štetja, prepakiranja). Ponudba (obvezuje dobavitelja, daje v celoti sprejel vse specificirane zahteve in protokole odjemalca). Dobava in fakturiranje (popolna ustreznost naročilu). Spremembe zahtev (le ob polnem predhodnem soglasju). Vzorčenje. Postopki obvladovanja celotnega procesa — SPC statistični model. Končna inšpekcija in testiranje (samokontrola — izloča potrebo po posebnem prevzemu pri odjemalcu). Pakiranje in ravnanje z izdelki, označevanje. Reklamacija-postopek in korektivni ukrepi. Poročila (oblike, vsebina, frekvenca, shranjevanje, časovni potek). Komunikacije (obli- ke, pogostnost, način). Splošne zahteve in standardi (priloge, reference). Čas in prostor ne dopuščata podrobnosti, vendar pa zaključimo, da so modeli, ki jih uvajajo naši partnerji, lahko kar iztočnica za pripravo lastnih kodeksov in pravil integralnega zagotavljanja kakovosti, katerih cilj je merljivo izboljšanje poslovne in izdelčne kakovosti Iskre. Alternative ni, je samo izpad iz konkurenčne tekme in le trenutno je rešitev plačilo z bistveno nižjo ceno. Kot vidimo pa danes ta še zdaleč ni edini kriterij, s katerim nas presojajo (resni) partnerji. Brane Gruban Iskra Iskra Avtomatika razpisuje NAGRADE dr. Bratislava Bedjaniča Delovna organizacija ISKRA — AVTOMATIKA že vrsto let razpisuje in podeljuje »Nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča«, ki so namenjene doktorjem, magistrom in diplomantom elektrotehniških fakultet za njihova doktorska, magistrska in diplomska dela s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike. V študijskem letu 1987/88 bomo že 19. podelili: — eno nagrado za doktorsko disertacijo v znesku 900.000.— din — dve nagradi za magistrska dela v znesku 600.000.— din — pet nagrad za diplomska dela v znesku 360.000.— din Predlog za razpisane nagrade posredujejo fakultete in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v študijskem letu, za katerega je razpis objavljen. Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko delo z mnenjem fakultete. Vsaka fakulteta lahko poda največ (tri) predloge za diplomska dela. Predlagatelje opozarjamo, da lahko za nagrade predlaga le tiste kandidate, ki do sedaj še niso prejeli nagrade dr. Bedjaniča. Komisija nagrajenih del ne vrača! • Komisija za nagrade dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 1988. Vsak predlog za podelitev nagrade mora vsebovati tudi točen naslov kandidata ter ime in priimek mentorja, z naslovom. Po sprejemu sklepa o podelitvi nagrad, komisija o sprejetem sklepu obvesti vse predlagatelje. Nagrade bodo podeljene decembra 1988 ob obletnici smrti dr. Vratislava Bedjaniča. Nagrajenci prejmejo poleg denarne nagrade tudi pisno priznanje. Prijave z vso potrebno dokumentacijo je potrebno posredovati na naslov: Predsednik »Komisije za nagrade dr. Vratislava Bedjaniča« prof. dr. Anton OGORELEC Fakulteta za elektrotehniko, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 25 Komisija za nagrade dr. Vratislava Bedjaniča prof. dr. Anton OGORELEC Predsednik delavskega sveta delovne organizacije: Vladimir PIRC Še nobeno tekmovanje doslej ni minilo brez udeležbe Iskrašev. Torej so tudi letos dostojno zastopali barve Iskre tekmovalci iz Avtoelek-trike Nova Gorica in Rotomatike Spodnja Idrija. Žal pa moramo tudi letos napisati nič kaj prijetno ugotovitev, da za tovrstna srečanja strokovnjakov raznih poklicev ni zanimanja v tolminski in bovški Iskri. Daleč naokrog pa je znano, da so strokovnjaki tudi iz teh dveh temeljnih organizacij Iskre Avtoelek-trike sposobni doseči najboljše rezultate... Letošnja udeležba tekmovalcev je bila glede na prejšnja leta nekoliko slabša, kljub temu pa je merilo moči v teoretičnem in praktičnem znanju 115 strokovnjakov. Orodjarji so tekmovali v novogoriški Iskri Avtoelektriki, kovinostrugarji in ključavničarji v Gostolu Nova Gorica, kovinobrusilci v TIK Kobarid, kovi-norezkalci v ETA Cerkno, varilci MAG in REO v Vozilih Šempeter ter avtomehaniki diessel in OTTO v Avtoprometu Gorica. Naloge so bile težke, priloženi kos obdelovanca je bilo potrebno obdelati točno po merah na risbi, v večini primerov so določale tisočinke milimetra. Seštevek teh točk, torej praktičnega dela in seštevek točk teoretičnega dela, ki je bilo dan prej, je določil tekmovalčevo uvrstitev. Teoretični del je zahteval odgovore iz varstva pri delu, samoupravljanja in stroke, za katero so tekmovali. Najboljša dva iz vsake panoge bosta zastopala regijo na republiškem tekmovanju, ki bo letos v Mariboru. Slavnostna razglasitev rezultatov je bila v soboto, 28. maja zvečer, po končanem tekmovanju v prostorih hotela Sabotin. Zbranim strokovnjakom, pretežno mladim, kar moramo še posebej poudariti, je spregovoril Stanislav Bačar, sekretar medobčinskega komiteja ZK za severnoprimorske občine in med drugim dejal: »Živimo v času izjemnega razvoja tehnologije in tehnike vseh vrst, tako hitrega razvoja, da mu včasih težko sledimo. Pogovarjamo se o računalniško vodenih strojih in robotih, morda pa pri tem preveč pozabljamo na tiste, ki so vse to ustvarili in izdelali. In ne glede na razvoj, ali pa prav zaradi njega, je še pomembnejše, da imamo ljudi — mojstre svojega poklica, ki znajo na pravi način pogledati v drobovje pogonskih in drugih strojev in naprav, odkriti in odpraviti morebitno napako. Kovinarski poklici so bili vedno med temeljnimi v delavskem razredu. To so tudi sedaj in najbrž lahko brez tveganja rečemo, da bodo tudi v prihodnje. Zato je tekmovanje Evgen Besednjak _ Iskra Avtoelektrika Letos nekoliko slabša udeležba in uvrstitev Iskrašev Ze trinajsto leto zapored so se srečali kovinarji iz raznih delovnih organizacij severnoprimorskih občin Idrija, Ajdovščina, Tolmin in Nova Gorica na delovnem tekmovanju kovinarjev, ki je imelo letos še posebno vsebino. Živimo namreč v času, ko usmerjamo vse naše sile v borbo za večjo produktivnost in kvalitetnejše gospodarjenje v vsaki organizaciji združenega dela, ko bijemo eno najtežjih bitk v borbi za ekonomsko stabilizacijo našega gospodarstva, predstavljajo tovrstna srečanja kovinarjev — strokovnjakov prave oblike ustvarjalnega dela, ki bi moralo postati del našega vsakdana. tako pomembno, ko se strokovnjak — specialist spoprime s strojem, orodjem in materialom, spoprime tudi sam s sabo, saj preizkuša tudi sebe ter sebe primerja z znanjem in sposobnostjo nasprotnika v tekmovanju , toda sotovariša po stroki. Kovinarji iz severnoprimorske regije ste vedno dokazovali, da vrhunsko obvladate svoj poklic. To ste že večkrat dokazali, zato želim najboljšim, da tako kot doslej, častno zastopajo našo regijo na višjih tekmovanjih«, je zaključil slavnostni govornik. Sledil je najslavnostnejši trenutek — podelitev diplom in darilnih denarnih bonov najboljšim trem uvrščenim tekmovalcem iz posameznih poklicev. Razumljivo je, da seje nemirnost stopnjevala, saj tekmovalci niso vedeli vse do tega trenutka, na katero mesto so 'uvrščeni. Za to je seveda poskrbela ocenjevalna komisija in, ko smo že Zvonko Kavčič pri komisijah, moramo omeniti tudi spremljevalne in druge člane komisij, ki so vsekakor močno pripomogli, da tekmovanje lahko v celoti ocenimo kot uspešno. Ob zaključku povejmo, da bo barve Iskre iz severno-primorske regije zastopal na republiškem tekmovanju orodjar Marjan Penko iz Avtoelektrike, tovarna delovnih sredstev, ki je zasedel odlično drugo mesto. Ostale uvrstitve Iskrašev iz Avtoelektrike in Rotomatike so bile povprečne, namesto navedbe uvrstitev pa smo pripravili krajšo anketo med tremi tekmovalci in predsedujočim v eni izmed komisij. Evgen Besednjak je po poklicu orodjar, zaposlen v tovarni delovnih sredstev v Avtoelektriki deseto leto. »Tovrstnih tekmovanj se rad udeležujem, saj sem meril letos preizkus teoretičnega in praktičnega znanja že petič. Zal nas je letos tekmovalcev občutno manj kot pre- jšnja leta, iz Avtoelektrike sva prijavljena le dva, zato bi predlagal, da bi bilo tekmovanje na dve leti, ker bi bilo vsekakor zanimivejše pa tudi udeležba drugih sodelavcev bi bila gotovo številčnejša. Z letošnjo uvrstitvijo pa sem tudi zadovoljen, čeprav sem tik za las zgrešil drugo mesto, ki še pelje na republiško tekmovanje.« Zvonko Kavčič, je prišel v Av-toelektriko 1980. leta in dela v tovarni delovnih sredstev kot kovino-rezkalec. »Letos sem se že četrtič po vrsti udeležil te manifestacije, ki je po mojem mnenju kot nalašč za pregled teoretične in praktične usposobljenosti nas neposrednih proizvajalcev. Hkrati je to priložnost, ko se srečaš z drugimi tekmovalci, se z njimi pomeniš o delu, o novih strojih in napravah itd. Nenazadnje pa vidiš strojno opremljenost izven Iskre, jaz sem imel to priložnost tokrat v cerkljanski ETI, kjer je potekalo tekmovanje nas, kovinorezkalcev.« Valter Pahor, v tovarni delovnih sredstev v Avtoelektriki opravlja dela in naloge kovinostrugarja, zaposlen pa je od leta 1983. »Lani, ko sem se sploh prvič seznanil in prijavil na tekmovanje, sem bil med 40 tekmovalci mojega poklica enajsti. Zato sem sklenil, da se prijavim tudi letos, saj je to najlepša priložnost, da se proizvajalci spoznamo s sodobno organizacijo dela, s tehnologijo in dosežki na posameznih področjih, tudi v drugih DO, kjer smo tekmovali. Takšna tekmovanja odpirajo tudi možnosti večjega spoznavanja in sodelovanja med organizacijami združenega dela, saj jih spremljajo tudi strokovnjaki iz gospodarstva. Na primer, strokovna ekipa Iskrašev je bila na dan tekmovanja v TIK Kobarid, njihovi so bili pri nas itd.« Edvin Grižnik, tehnolog v tovarni delovnih sredstev v Avtoelektriki, je letos predsedoval komisiji za organizacijo tekmovanja v poklicu orodjar. »Na vprašanje, zakaj je letos manj prijavljenih tekmovalcev kot prejšnja leta ni težko odgovoriti. Posredi je nekakšna naveličanost, zanimanje upada, saj je vsakoletno tekmovanje res prepogosto. Zato je usklila prenekatera pobuda, da bi bilo potrebno razmišljati o organizaciji tekmovanja na primer vsaki dve, ali celo na vsaka štiri leta. Tako bi tekmovanje dobilo večjo težo in tudi udeležba ne bi bila vprašljiva. Iz naše DO sta letos na primer tekmovala le dva orodjarja, vseh nastopajočih pa je bilo le sedem, kar je pravo razočaranje nasproti udeležbi iz prejšnjih let.« Marko Rakušček Edvin Grižnik Iskra Invest servis Malemu gospodarstvu spet veljavo V razgovoru z državnikom Naserjem je nekoč maršal Tito dejal, da je največjo napako naredil tedaj, ko je nacionaliziral obrtnike. In res. Več kot 40 let po končani vojni se jugoslovansko obrtništvo — ali kakor ga sedaj imenujemo s skupno besedo malo gospodarstvo — ni moglo opomoči. »Umreti« so morali vsi stari revolucionarski nazori, da je ta veja gospodarstva vsaj deklarativno zaživela, do njene polne uresničitve na sodobno raven pa bo moralo preteči še veliko, veliko vode. Vzemimo za primerjavo Japonsko, ki je doživela po vojni svetovni gospodarski razcvet. Na Japonskem — tako piše Gospodarski vestnik — je skupaj 6,7 mi-^ionov podjetij. Od tega jih je 6,6 bilijonov takšnih, ki zaposlujejo ^anj kot 200 delavcev. Z drugimi besedami to pomeni, da v to kategorijo sodi kar 99,7% vseh Podjetij. V japonskem gospodarstvu dela 54 milijonov delavcev, °d tega jih je 45 milijonov zaposlenih v podjetjih z manj kot 200 zaposlenimi. Te sicer suhoparne številke zelo dobro ilustrirajo dejstvo, da so prav podjetja majhnega^ in srednjega obsega tista, ki drže pokonci gospodarski razvoj države. Najmanjša podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi delavci — še upoštevamo jugoslovanski Maksimum zaposlenih delavcev Ph zasebnih podjetjih — preds-tavljajo v japonskem gospodar-stvu kar 84,4% vseh podjetij — 5.6 milijonov podjetij zaposluje torej manj kot deset delavcev, skupaj 31,4% vse zaposlene de-l°vne sile. Za večino teh delav-cev pa je delovni dan precej dal-iši kot osem ur, deset ur in pri nekaterih celo 12 ur. . V avtomobilski tovarni Toyota le zaposlenih 47 tisoč delavcev, 'oliko kot jih je zaposloval Rolls noyce. V ameriškem General Motorsu pa dela 670 tisoč delav-Cev. V Toyoti se zdaj trudijo, da bi obseg prodaje, oz. dohodek pre-Segel tistega, ki ga ustvari 670 tisoč delavcev pri General Motor-su. Toyota se krčevito bori, da bi Postala prvi proizvajalec avtomobilov na svetu. Toda skrivnost njenega uspeha je v resnici v 'em, da zanjo dela 40 tisoč malih Podjetij v pogojih ostrega konku-renčnega boja, kjer na spodrsljaj jakega malega dobavitelja ča-1(3 vrsta kandidatov, ki bi bila pri-Pravljena prevzeti njegovo mes-°- Zato si Toyota lahko privošči, oa v dobavnem roku ne določi samo dneva v mesecu, ampak udi uro. V Toyoti je izdelanega samo 27% vsega dokončnega proizvoda, 73% pa ga izdelajo mali dobavitelji. Tak način dela pa ni značilen samo za proizvajalce avtomobilov, ampak so ga osvojile tudi druge vodilne japonske firme: elektronski Hitachi, avtomobilski Mitsubishi itd. Imejmo pred očmi tudi to, da sodobno tehnološko razvita industrija z vrhunsko avtomatiziranim izdelovalnim postopkom — ki je pogoj za konkurenčnost serijskih izdelkov — potrebuje vse manj ročnih delavcev, odpira pa nekaj več strokovno zahtevnejših delovnih mest. V vsakem primeru se skupno število v veliki industriji zaposlenih razmeroma zmanjšuje. Znano je, da se v razvitih državah delež v industriji zaposlenega prebivalstva v celoti vse bolj manjša, medtem ko se povečuje delež prebivalstva, ki se ukvarja z delom v neovirano se razvijajočem drobnem gospodarstvu. V jugoslovanskem drobnem gospodarstvu je bilo koncem leta zaposlenih komaj približno 600 tisoč delavcev, torej okrog desetine vseh zaposlenih. Leto dni poprej jih je bilo 567 tisoč, delež drobnega gospodarstva pa se je sukal pri 5,3%. V Sloveniji je delež malega gospodarstva iz leta v leto skoraj nespremenjen. Kolikor je novih podjetij, toliko starih umre, čeprav bi rabili letno po republiških podatkih vsaj sedem tisoč novih družbenih podjetij. Poglavitna razvojna cokla malega gospodarstva je neprimerna porazdelitev kapitala, oz. da je vsa usmerjena v velika in srednja podjetja. Težnja političnih struktur, od zvezne pa tja do občinskih, so veliki projekti, oz. podjetja, kajti take je laže kontrolirati, poleg tega pa strukturam zagotavljajo večjo moč in politično legitimnost. Liberalizacija gospodarstva in s tem prehod na tržne razmere pa pravzaprav čez noč ukinja nerentabilno ekstenzivno gospodarstvo. Samo v Sloveniji bo izgubilo delo v naslednjih mesecih 150 tisoč delavcev. Ker delovnih mest ne bo na voljo zaradi upadanja investicijske dejavnosti in pomanjkanja sredstev, predvsem deviznih, se bodo morali zaposliti le v majhnih in konkurenčnih podjetjih, ali pa v obrtništvu. Na vidiku je nov slovenski obrtni zakon, o zveznem pa še razpravljajo. Novi zakon daje velike možnosti malemu gospodarstvu. Tako bo lahko absorbiralo odvečno delovno silo. Sam predsednik ZIS Branko Mikulič je dejal, da bo obrtnik 15 dni po tem, ko bo oddal občini vse dokumente za izdajo obrtnega dovoljenja, lahko pričel delati ne glede na to, da mu občinske strukture ne bodo izdale obrtnega dovoljenja. Vse kaže, da bo nov veter zavel pri politiki ustanavljanja podjetij malega gospodarstva. Pri tem se bo poznalo tudi v Iskri. Z doslednješim uvajanjem tržnih zakonitosti po meri razvitega zahoda bo treba ukinjati mnoga delovna mesta — koliko jih bo, ta hip še ni znano. Zaradi opuščanja starih proizvodnih programov in uveljavljanja novih bo potrebno tudi manj delovne sile. Slej ko prej bo treba slediti zgledu razvitih držav, kjer je znano, da približno 80% vseh elementov proizvodov, ki jih vdelavajo v sisteme, izdelujejo mala zasebna podjetja, medtem ko se velika podjetja ukvarjajo predvsem z razvojem in konstrukcijo sistemov, z marketingom in s proizvodnjo samo tistih sestavnih delov, ki so množični, zahtevajo izredno draga proizvodna sredstva in terjajo zapleteno tehnologijo. Torej, odvečna delovna sila se bo lahko zaposlila le v malem gospodarstvu, ker je preprosto kot »gastarbajtarje« ne moremo več poriniti čez mejo. Po drugi strani pa bo nov obrtni zakon aktiviral veliko današnjih zdomcev, da bodo ustanavljali doma mala podjetja, vložili vanje kapital in pridobljeno znanje, ki pa ne bi bilo po pravilu tehnično. Zadostovalo bo, da bo le eden izmed zaposlenih tehnično ustrezal proizvodnemu delu. Vse ostalo bi prepustili konkurenčnemu boju. Iz navedenih razlogov Invest servis dejavnost inženiringa predlaga, da SOZD Iskra sproži pobudo za organiziranje dejavnosti za potrebe proizvodnje Iskre. Organizacijo in uresničitev te pobude bi prevzel inženiring s tem, da bi bil koordinator dejavnosti malega gospodarstva za celotno Iskro. Tako bi pridobival lokacije, organiziral investicijske zahtevke in skrbel za programe v naših tovarnah in jih predal ustreznim podjetjem malega gospodarstva. Preskrbel bi tudi morebitne bančne in druge kredite za posamezne dejavnosti. Inženiring bi organiziral tudi uvajanje tehnologije za izbrane proizvodne programe s pomočjo tehnoloških kadrov posameznih tovarn Iskre, ki bodo dale program na osnovi pogodb z bodočimi kooperanti. Kot prva priložnost se ponuja Magos, poslovna skupnost malega gospodarstva, Magos je poslovna asociacija, ki združuje male organizacije združenega dela, pogodbene organizacije in obrtne zadruge. Do konca leta bo štela 180 do 200 organizacij in obrtnih zadrug z več kot 200 tisoč zaposlenimi delavci ter nekaj tisoč zasebnih obrtnikov. Magos bi posredoval informacije o novih programih dela, kooperaciji itd. Pri tem bi poiskal ustrezne organizacije, ali zasebne obrtnike prek svojih obrtnih zadrug, ki so sposobni in pripravljeni nastopiti kot kooperanti pri določenih izdelkih, ali polizdelkih. Seveda pomeni to specializirano delitev in izhodišča za nadaljnja dograjevanja poslovnega povezovanja znotraj celotnega gospodarstva. Za sedaj je to šele predlog Invest servisove dejavnosti inženiringa, o katerem bo potrebno še razpravljati. Marjan Kralj __________________________________ Drugi o nas « Gospodarski vestnik piše o DO Iskra Zmaj in o kvaliteti njihovih baterij. Po velikih problemih, ki jih je imel kolektiv pred leti zaradi slabe kakovosti, zdaj ugotavljajo, da so uspeli vrniti kvaliteto svojih baterij na evropsko raven. Gre seveda za Leclanchejeve baterije. Sicer pa si prizadevajo, da bi baterije povsem zaprli pred iztokom (jih hermetizirali). Naloge se lotevajo z lastnim znanjem in načrtujejo, da bodo prve takšne baterije trgu ponudili že letos jeseni. Poleg tega pa so po sanacijskem programu v Zmaju usmerjeni tudi v litijeve baterije in zanje pravijo, da je to program prihodnosti. Te baterije so namreč namenjene profesionalnemu tržišču, zlasti na področju elektronike. • Delo je objavilo krajšo informacijo o podelitvi Iskrinih nagrad delavcem Iskre za uspešne diplomske in magistrske naloge. Na letošnji Iskrin razpis za te naloge, ki z novimi pristopi rešujejo probleme z različnih področij Iskrinega delovanja, je prispelo 24 nalog iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Beograda. Naloge obravnavajo teme s področja proizvodnje, informatike in organizacije, ekologije, trženja in zunanje-trgovinske dejavnosti ter kadrovsko in izobraževalno problematiko. Od prispelih nalog jih je komisija deset predlagala za nagrado. • Dolenjski list piše o aktivnostih razvojno-tehničnega centra v semiški Iskri. Večino strojev za proizvodnjo o tem kolektivu skonstruirajo sami v tem centru, kjer je zaposlenih 115 ljudi in kjer so združene vse tehnične službe delovne organizacije kondenzatorji. Vodja sektorja Janez Štefančič pravi, da ima sektor več oddelkov: razvoj kondenzatorjev, naprav za kompenzacijo, konstrukcija opreme, konstrukcija elektronskega dela opreme, kontrola kakovosti z laboratorijem ter oddelek za tehnično dokumentacijo. »Pri konstrukciji seveda najbolj obvladamo program kondenzatorjev, kjer gradimo izključno na domačem razvoju«, je poudaril Janez Štefanič. »Proizvodnja kondenzatorjev je zelo zahtevna, saj izdelujemo kondenzatorje, ki tehtajo nekaj gramov pa tudi take, ki tehtajo po 100 kilogramov. Do sedaj za naše stroje nismo kupili nobene licence. Na zahtevnih zahodnih trgih, kamor izvozimo več kot pol celotne proizvodnje, so naši kondenzatorji konkurenčni tudi glede kvalitete in imajo ateste tujih strokovnih institucij.« • Več časopisov je objavilo informacijo o desetletnici Iskre Delte. V zvezi s tem piše Ljubljanski dnevnik, da je Iskra Delta teh deset let dobro izkoristila, saj se je iz mini podjetja razvila v giganta z več kot 2000 zaposlenimi. Predvsem pa je vtem času s pretežno lastnim znanjem in sredstvi razvila računalnike, ki se lahko merijo s podobnimi v razvitih državah. Na slavnostni akademiji ob 10. obletnici je spregovoril tudi Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SRS, ki je skoži različne vidike poudaril pomen us- pešnega razvoja Iskre Delte in elektronike. Med drugim je dejal, da je elektronika danes simbol epohalnega razvoja in preloma, ki ga doživljamo in, ki je znanilec jutrišnjega dne. Razvoj elektronike in uspeh Iskre Delte sta zgleda tudi za prenovo našega celotnega gospodarstva, ko naj bi se znanstvena dognanja sproti vključevala v proizvodnjo. Elektronika je hkrati tudi dejavnost, kjer se element podjetništva uveljavlja drugače kot v drugih panogah industrije, kjer je tržnost bistveni element uspeha in vključevanje v mednarodno menjavo dela življenjsko nujno. Vse to so po Stanovnikovih besedah elementi, ki bi jim morali v Jugoslaviji sedaj posvetiti največjo pozornost. Direktor Iskre Delte Janez Škrubej pa je ob jubileju dejal: »Deset let je kratko obdobje v razvoju neke dejavnosti, a tudi veliko, če se hitro razvija in če je treba nadomestiti velik zaostanek.« • Kot poroča Delo sta pred nedavnim v Moskvi v navzočnosti vrste sovjetskih zveznih ministrov in večjega števila generalnih direktorjev veleposlanik SFRJ v ZSSR Milan Vereš in predsednik PO SOZD Iskra Franc Ši-fkovič predstavila bogato raznoterost gospodarskega in tehnološkega sodelovanja med obema državama in v tem okviru še zlasti vlogo Iskre. Predstavniki Iskre so se v Moskvi pogovarjali v ministrstvu za industrijo orodnih strojev in v drugih vsezveznih združenjih, s katerimi Iskra posluje že dobrih dvajset let. Govorili so o dveh možnih skupnih podjetjih in sicer za izdelavo merilnih letev (elektronskih merilnih sistemov) ter trifaznih električnih števcev. Sovjetska stran je segla po Iskrini tehnologiji, ker je prilagojena zahodnoevropskim standardom. Sovjetski partnerji bodo prispevali v skupna podjetja kapital in infrastrukturo, naša pa tehnologijo in znanje. Pogovori tečejo tudi o vrsti drugih zanimivih skupnih aktivnosti. V zvezi s tem med drugim moskovski dopisnik Dela Anton Rupnik komentira, da postajajo pogovori s sovjetskimi partnerji po svoje vse težji, ker imajo Sovjeti po eni strani izredno velike potrebe po vrhunski tehnologiji, kot jo ponuja prav Iskra, po drugi plati pa nimajo preprosto s čim plačevati. Poleg neurejenega financiranja se v sovjetskih zunanje-trgovinskih organizacijah kažejo tudi še ne povsem rešeni kadrovski problemi, vprašanja pristojnosti. Komentator zaključje, da gre kljub vsemu vrsta manjših poslov naprej. • Gorenjski Glas piše, da je sindikalna organizacija iz Iskre-Elektro-motorji Železniki prejela visoko priznanje — Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Nagrajenca je predlagal škofjeloški občinski sindikalni svet za zasluge na različnih področjih dela, posebej pa pri združitvi treh kolektivov v enotno tovarno s 1500 zaposlenimi, pri skrbi za boljše življenjske in delovne pogoje delavcev ter pri spodbujanju njihovih kulturnih in športno-rekreativnih nagnjenj. Zanimivosti Supraprevodnost Velik korak na področju supra-prevodnosti je uspel po poročilu ameriškega podjetja General Electric njegovi razvojni skupini. Silicij so »preoblekli« s filmu podobno snovjo, pri čemer je postal silicij supraprevoden že pri temperaturi tekočega dušika. Poskusi pri — 186°C so pokazali, da je kovina izgubila sleherno upornost. Omenjena temperatura je pri suprapre-vodniških raziskovalcih nekak zvočni zid, ker je tekoči dušik relativno poceni hladilno sredstvo. Do sedaj so delali znanstveniki z mnogo nižjimi temperaturami in uporabljali tekoči helij, ki pa je bil približno stokrat dražji. Ko se bo znanstvenikom posrečila supraprevodnost pri nekako »normalni« temperaturi, bo to za elektriko največje tehnično odkritje doslej. Ludolfovo število Pi, Ludolfovo število, ki ga pišemo s 16. črko grške abecede in s katerim izračunamo med drugim obod kroga, je bilo v ospredju računalniških raziskav. Znanstveniku Vasumasi Kanadi s tokijske univerze se je posrečilo izračunati to iracionalno število na 201,326.000 decimalk. S tem je podrl dosedanji rekord za 130 milijonov decimalk. Kot poroča Science News je uporabil za računanje Hitachijev super računalnik, ki je potreboval za izračun samo šest ur. Prejšnji izračun so opravili z NEC SX super računalnikom v 36 urah. S tem so tudi dokazali, da Hitachijev računalnik dela mnogo hitreje. Izračun števila Pi pa ima tudi praktičen pomen. Supernatančni Pi ponuja možnosti primerjave različnih računalnikov. Če za decimalno vejico samo ena številka ne ustreza, pomeni to, da računalnik dela z napako, ali pa ni v redu računalniški program. Vasumasa Kanada pa ni zadovoljen z rezultatom. Še letos namerava natančno izračunati število Pi na najmanj 400 milijonov decimalnih mest. Racionalizacija na Kitajskem Na Kitajskem so se cene v prvem trimesečju letošnjega leta povečale za 11 %. Zaradi tega so v Pekingu racionalizirali različno blago, da bi zadržali nadaljnje naraščanje cen. Racionalizirali so nekatero deficitarno blago in izdali nakaznice. Tako dobi vsak Kitajec na mesec zavitek toaletnega papirja, kos mila, za gospodinjstvo pa pet škatel vžigalic. Z racionalizacijo želijo zavreti povpraševanje in zaustaviti inflacijo. V kitajskih velemestih so porasle cene živil za 24%, zelenjava pa je celo za 48,7% dražja kot lani v istem obdobju. Kaj pa bomo k temu rekli mi? Ločene spalnice Po nalogu nemške tekstilne industrije za posteljno perilo so sociologi raziskali navade v nemških spalnicah. Presenečeni so ugotovili, da mladi zakonci, predvsem tisti pod tridesetimi leti, rajši spijo ločeno kot pa skupaj. Samo ena postelja v spalnici jim namreč ponuja pravo identiteto. Kljub zakonskim dolžnostim hočejo imeti trenutke samote. S tem, trdijo sociologi, se odnosi med zakonci celo izboljšajo. Ljubezen do živali Ameriški znanstveniki raziskujejo psihološke učinke domačih živali na človeka. Znano je, da imajo Američani v svojih domovih 52 milijonov psov, 56 milijonov mačk, 250 milijonov okrasnih rib in še druge domače živali. V tem pogledu so svetovna sila. V Ameriki smejo prebivalci v domovih za ostarele vzeti s seboj poleg navednih živali še opice in celo danske doge. Zaprti domovi, kot npr. v Limi, zvezna država Ohio, delujejo kot kmetije. Na travnikih se pasejo ovce, koze, gosi, mimo kokoši in zajcev. V zaporu Gig Harbor v zvezni državi VVashington izučijo zaporniki pse za vodenje slepih in prizadetih. Tako npr. pri epileptičnih bolnikih pes z laježem opozori na napad. Tudi v nemških domovih za ostarele vladajo podobne razmere. Celo v nemških zaporih imajo lahko jetniki zlate ribice in nekatere vrste ptičev. Britanski zoolog James Serpell z univerze v Cambridge ugotavlja, da imajo otroci, ki živijo z živalmi, več sočutja kot drugi otroci. V primeru požara v stanovanju bodo rešili rajši žival kot pa družinski televizor. Ameriška biologinja Erika Fried-mann je zasledovala potek bolezni pri 92 srčnih bolnikih in ugotovila, da so ljubitelji živali živeli dlje od bolnikov, ki so bili brez njih. Zdravniki sklepajo, da živali pripomorejo k boljšemu počutju bolnikov in zato vsestrasko pozitivno vplivajo na človeka. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Podlistek Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Naš sogovornik Vladimir Logar Zadovoljivi poslovni uspehi Iskre v letu 1972 Ko je uredništvo našega glasila maja 1973. leta spraševalo našega sogovornika o oceni poslovanja Isk-re v letu 1972, je Vladimir Logar takole ocenil poslovanje Iskre: Letni obračun kaže, da smo kljub Mnogim problemom v letu 1972 s Poslovanjem v ZP nekako zado-Vo|jni. Seveda je stvar zelo različ-na; imamo namreč tovarne, ki so 'Počno presegle postavljene planike postavke, in take, ki so ostale Pokaj pod planom. Obstaja pa tudi tavama, ki zadanih nalog v veliki [Pori ni izpolnila oz. je celo ustvarja-'a 'zgubo. Moram reči, da so lani, ko spio sprejemali gospodarski plan, Postajala celo mnenja da bi v teku 'eta napravili rebalans plana glede na še ne sprejete instrumente okonomske politike, vendar je bilo Kasneje sprejeto stališče, da osta-Psmo prj sprejetem gospodarskem Pianu za leto 1972 in da bomo med tatom ugotavljali odmike od postavljenih postavk. Glavno odstopanje je predvsem V tem, da nismo realizirali postavko ^voza (12% pod postavljenim pla-D0rP), čeprav smo lani presegli rea-» predlanskega izvoza za a4%. Plan uvoza je bil prekoračen *a 1,5%. Jo je negativen trend, ki Pmvt°ramo v Prihoclniih letih P°" o ^ proizvodnji smo lani dosegli A plana, predlanski plan pa pre-®e9li za 23%. Lani smo zelo dvignili Produktivnost dela, kar smatram ^ot zelo pozitivno. Če vzamemo .anos porasta proizvodnje s poras-orn števila zaposlenih, je produk- tivnost porastla za 17%, kar je zelo velik dosežek v našem poslovanju. Ko že govorimo o racionalnem poslovanju, lahko ugotovimo tudi to, da so lani zelo porasli stroški poslovanja, vendar ne v taki meri materialni stroški, pač pa stroški iz ostalega poslovanja, kot so npr. povečane obresti pri najemanju kreditov za obratna sredstva; to je zelo visok porast, kar seveda vpliva na zmanjšanje dohodka. Mi računamo, da se bodo letos, glede na nove instrumente ekonomske politike, stroški iz kreditov v večji meri zmanjšali, zato je moč računati na večji dohodek. Kar zadeva politiko osebnih dohodkov, lahko rečem, daje bilo prisotno racionalno poslovanje, in da v našem podjetju ni bilo ekscesov. Porast je bil približno 17% na enega zaposlenega; smatram, če seveda upoštevamo tudi porast življenjskih stroškov, da realni osebni dohodki niso v taki meri porasli. V vseh naših proizvodnih, pa tudi ostalih delovnih organizacijah je bila prisotna misel, da je treba umno gospodariti, da je treba ustvarjati čimvečji dohodek in tudi ustvarjati potreben delež za razširjeno reprodukcijo. To kaže tudi delilno razmerje: približno 3/4 od ustvarjalnega dohodka je šlo za osebne dohodke, 1 /4 pa za sklade, kot ostanek dohodka. Lani smo v veliki meri okrepili naš poslovni fond iz ustvarjalne akumulacije, vendar še v premajhni meri. Čeprav je bil lani dosežen večji dobiček kot je v letu 1971, seveda še, če upoštevamo povečanje amortizacije, ne smemo biti zadovoljni. Dobiček se je tudi znižal, zlasti s povečanjem materialnih stroškov in tudi stroškov samega obratovanja. S tem ni rečeno, da v združenem podjetju ne obstajajo rezerve, in to na vseh področjih. Menim, da imamo še vrsto neizkoriščenih kapacitet, čeprav gremo intenzivno vizgradnjo novih. Prvenstveno bi morali te zmogljivosti maksimalno izkoristiti, mogoče v večji meri v drugi izmeni. Prav gotovo bi se to odražalo na ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Tudi slaba organizacija v poslovanju, večkrat neupravičeni ali delno upravičeni zastoji v proizvodnji, kar je večkrat odraz slabe organizacije dela, planiranja, nabave materiala, prav gotovo negativno vpliva na ekonomičnost poslovanja. Vrsta posameznih organizacij postavljajo kot razlog pomanjkanja obratnih sredstev, kar prav gotovo tudi drži, vendar trdim, da imamo marsikje prekomerne zaloge zlasti v zalogah repromateriala, nedokončani proizvodnji, pa tudi v gotovih izdelkih. Najhujši problem je še vedno v terjatvah do naših kupcev. Res je, da je to splošen jugoslovanski problem in se tudi skuša rešiti z določenimi ukrepi ekonomske politike, vendar smatram, da mi tu še nismo dovolj dosegli, nismo napravili vsega, kar bi lahko, mogli in morali. Kljub vsem problemom, ki so v Iskri prisotni, moram reči, da rezultati, ki smo jih lani dosegli, niso majhni, saj je znano, da se konku- Vse to kaže, da je bila pred leti spre- renčna podjetja iz naše branže na- j eta poslovna politika Iskre pre- hajajo v dokajšnji ekonomski krizi, vilna. Iskra Iskra ZORIN, tozd CAOR, Trg revolucije 3 61000 Ljubljana (Brijona Krajnc) Tel. 213-213 int. 3474 V mesecu juniju bomo organizirali teden predstavitev interaktivnih računalniških paketov za računalnike VAX. Vse predstavitve bodo v Iskrini poslovni stavbi, Trg revolucije 3, Ljubljana, v veliki dvorani—pritličje, ob 9. uri. PROGRAM vseh predstavitev: 6. 6.1988: PMPS — Proizvodni materialni planski sistem 7. 6.1988: VOS — Vzdrževanje osnovnih sredstev 8. 6. 1988: KRIS — Knjigovodsko računovodski informacijski sistem 9. 6. 1988: PRODAJA 9. 6. 1988: EKONOMIKA PMPS — proizvodno materialni planski sistem. Vas zanima paket z največ inštalacijami v SRS? Predstavitev je namenjena predvsem vodstvenim delavcem, vodjem in organizatorjem proizvodnje, planerjem, delavcem v AOP in organizatorjem računalniških procesov v OZD. Prikazali bomo, kako se računalniško lotevamo: — prevelikih zalog — pregleda nad potekom proizvodnje — preračunavanja lastnih cen in planov — dokumentiranja izdelkov VOS — vzdrževanje osnovnih sredstev — nujno potreben pripomoček vsem kapitalno-intenzivnim OZD in vsaki službi za vzdrževanje v OZD. Predstavitev je namenjena predvsem vodstvenim delavcem, vodjem proizvodnje, vodjem vzdrževalnih služb, organizatorjem računalniških procesov v OZD... Obsega: preventivno in intervencijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, rezervnih delov; ekonomsko analizo, amortizacijo osnovnih sredstev. KRIS — knjigovodsko računovodski informacijski sistem. Predstavitev je namenjena predvsem vodstvenim delavcem, finanč-pim, knjigovodskim in računovodskim delavcem, organizatorjem računalniških procesov v OZD... To je interaktivni programski paket, ki omogoča ažurno in enkratno evidentiranje poslovnih dogodkov in sprememb o finančnem stanju, o ustvarjenem dohodku, delitvi in uporabi sredstev, vodenje glavne knjige z ekonomsko analizo in spremljanje analitike finančnega in poslovnega dela, kakor tudi vodenje saldakontov. PRODAJA — Predstavitev je namenjena: vodstvenim delavcem, komercialnim službam, analitikom, vodjem prodaje... Paket obsega: evidentiranje in spremljanje pogodb in naročil, fakturiranje, vodenje saldakontov, količinske in vrednostne reklamacije ter prodajno statistiko. EKONOMIKA — Predstavitev je namenjena: vodstvenim delavcem, plansko analitskim službam,... Je programski paket, ki omogoča interaktivno spremljanje do 2400 poljubnih podatkov poslovanja OZD s področja proizvodnje, prodaje, celotnega prihodka, investicij,... VSTOP PROST Bil sem v Hannovru in obiskal razstavo Partnerland Kaj pa je to takšnega, če si bii, boste rekli dragi bralci, saj je bilo na sejmu v Hannovru več kot 500 Iskrašev, kar je res in videli boste, da se bo pri poslovanju Iskre to močno poznalo... Ne bom vam pisal o sejmu, to ste že prebrali v časnikih, lahko pa preberete tudi naše poročilo. Jaz vam bom pisal o naši posebni nalogi, ki sem si jo izbral sam in to z vidika družbene samozaščite. Marx je nekje zapisal, da kapitalisti in proletariat ne morejo doseči skupnega jezika po mirni poti; prej bos prepričal kačo, da te ne bo pičila kot pa kapitalista, da ti bo dal svoj kapital. Torej mora nekdo borbo izgubiti, če sta si nasproti kapitalist in proletariat. Zato sem sklenil, da bom pogledal, kdaj bodo kapitalisti propadli in bo končno zmagala diktatura proletariata. Nemci so nas letos na sejmu v Hannovru sprejeli za deželo — partnerja in nam dodelili veliko razstavno halo 20. To mi je bil pravi dokaz, da se nas bojijo in seveda dokaz njihove hvaležnosti. Mi smo Nemcem doslej že večkrat pomagali, saj smo jim pomagali izgubiti vojno in tako imajo še sedaj nižje stroške za oborožitev, odpovedali smo se vojni odškodnini. Na delo k njim smo jim poslali veliko dobrih de- lavcev in strokovnjakov in del njihovega standarda in dosežkov, ki so jih razstavili na sejmu, je tudi delo naših ljudi, torej smo lahko partnerji. Nemci nam sedaj v zahvalo za vse to nudijo nakup akustične tehnike in računalnikov ter nas oskrbujejo z materialom. Sedaj so pričeli nagovarjati naše delavce, naj se na starost vrnejo domov in v miru preživijo starost s kapitalom, ki so ga zaslužili pa naj odprejo kakšno gostilnico. Marke, ki jih bodo pri tem zasluži- Iskra Iskra ZORIN, TOZD CAOP, Trg revolucije 3 61000 Ljubljana (Brijona Krajnc) Tel. 213-213 int. 3474 Od 13. 06. do 15. 06. 1988 bomo organizirali izobraževanje na temo: Vodenje projektov s pomočjo računalnika Program: 13. 06.1988: Uvod v vodenje projektov 14.06.1988: Osnove dela s SUPER PROJECT PLUS in SUPER PROJECT EXPERT — paketoma za vodenje projektov na osebnih računalnikih 15. 06. 1988: Osnove dela s CA-TELLAPLAN in CA-TELLAGRAF — paketoma za vodenje projektov na velikih računalnikih (IBM, VAX). Predavalo bo več strokovnjakov ob podpori računalnika in projiciranja z Iskrinim grafoskopom LCD CP 1 (proizvaja Iskra Vega). Vsak udeleženec bo dobil strokovno gradivo. Izobraževanje je namenjeno predvsem vodstvenim in vodilnim delavcem, vodjem projektov, vodjem proizvodnje, planerjem,... Organizirali ga bomo neposredno pred začetkom I. mednarodnega seminarja strokovnjakov s področja vodenja projektov, ki bo 16. in 17. 06.1988 v Kulturnem domu Ivana Cankarja in kjer bodo med drugim tudi razstavljeni produkti, ki so predmet tega izobraževanja. Predavanja bodo v poslovni stavbi Iskre, velika dvorana-pritličje, Trg revolucije 3, Ljubljana in sicer vsak dan od 8.15 do 13. Cena izobraževanja za posamezen dan je 33.000 din; za dva dni je 10% popusta, za tri dni je 15% popusta! VLJUDNO VABLJENI! H, naj zopet vlagajo v nemške banke, kjer jih lahko dvigneš, kadar želiš (in to brez pištole) ne pa kot pri nas, kjer jih lahko dvigneš samo 300 na dan. Na sejmu sem videl, da gre Nemcem že precej za nohte. Imajo veliko kvalitetne robe, ki jo ponujajo na vse mogoče načine. Tudi v vojaškem smislu so na tleh. Mlade ljudi vabijo v vojaške poklice kar na sejmu in to na zelo atraktiven način. Točno ti povedo, koliko boš imel plače npr. kot podoficir, celo v prospektu imajo navedene npr. enote tankovske divizije, kjer bo mlad podoficir v službi, navedene so tudi telefonske številke, da se lahko najaviš na obisk. (Dvomljivcem lahko pokažem prospekt). V uvodu sem že omenil, da smo bili Jugoslovani letos na sejmu partner (Partnerland) in Nemcem smo se lahko postavili ob bok in predstavili kaj smo v Jugoslaviji dosegli. Po našem mnenju pa smo pokazali, česa nismo dosegli. Ko sem prišel na to na kar prazen prostor, je na tleh sedelo veliko mladih, ki so jedli sendviče in pili coca-colo. Očitno je bilo samo v naši hali toliko prostora, da jih nihče ni motil. Dva sta celo malicala v našem zelo uspelem Jugu. Vendar o tem avtomobilu m bilo nobenih podatkov, npr. koliko stane in kje ga lahko kupiš. Uniš iz Sarajeva je razstavljal predpotopno kolo. Na pultih so bile cele skladovnice prospektov, ki so vabili turiste k nam. Ni pa bilo prijaznih hostes (v kopalkah), ki bi te prospekte razdelile obiskovalcem. Vse prisoten tovarišice so bile precej okrogle, verjetno smo želeli pokazati, da imamo v Jugoslaviji dovolj deklet in poceni hrane, kar je bilo za Nemce vedno vabljivo. No, da ne bom predolg, moram povedati, da sem s sejmom zelo nezadovoljen pa ne zaradi predstavitve Iskre, ki je bila po moji oceni dobra, ampak zaradi naše sramote ki smo jo predstavili kot dežela partner. Kljub temu sem optimist, če se spomnim, da Nemci nimajo pomanjkljivosti in se bodo zelo težko še izboljševali, mi pa imamo tega na pretek — samo moči in dela bo treba. Nace Pavlin Bojan Rakovec zdaj tudi na kaseti Našemu sodelavcu in glasbeniku Bojanu Rakovcu se je trud poplačal. Te dni ga je kronal s prvo kaseto. Naslov ima po skladbi iz lanskoletne Pop delavnice — »Katarina«. »Zadnje mesece lanskega leta sem preživel povečini v studiu Boruta Činča,« pripoveduje. »Besedila in glasbo sem napisal sam, aranžmaje sta naredila Zoran Urbanč in Borut Činč; Zoran mi je pomagal tudi z električno kitaro, Borut pa je vse potrebno odigral na sintetizator. Prepričani smo, da smo delo dobro opravili.« Poleg uspešnice »Katarina« so na kseti še »Skrivnostni cvet« (iz letošnje Pop delavnice), »Pijva oba« in »Justina« (predstavljeni sta bili v oddaji Zdravo). »Moda« (iz enega lanskih Periskopov) in »Mavrica« (iz letošnjega Periskopa). Manj znane skladbe so: »Slep si«, »Samo še nocoj« in »Stara mama«. Avtor fotografije na ovitku je Egon Kaše, urednik kasete pa Božo Žabjek. K. M. V TOZD Avtomatske in varilne naprave delovne organizacije ISKRA — Avtomatika so se ob odhodu v pokoj poslovili od dolgoletne sodelavke Marije Sovič. Aprila je minilo nekaj manj kot 37 let, kar je prišla v Iskro — Avtomatiko; najprej v TOZD TELA, s 13.7.1951 pa v bivši TOZD SVN, kjer je ostala do upokojitve. V vseh teh letih je opravljala dela monterke, skladiščne manipulantke, razdelilke in dispečerke. Sodelavci so jo poznali kot Marljivo in redoljubno delavko. S prijazno besedo in konkretnim odnosom do sodelavcev pa si je v vseh teh letih pridobila tudi Tnogo prijateljev, ki je ne bodo pozabili tudi v dneh zasluženega pokoja. Š. D. V obdelovalnici Tovarne stikal, na stroškovnem mestu 334 smo se 25. marca poslovili še od ene zelo marljive delavke. V zasluženi pokoj je odšla Jožica Eržen,, ki je neprekinjeno delala Polnih 31 let na raznih delovnih mestih v tovarni IBI in v Iskri. Doma je Pila v Poljanski dolini, od koder je odšla s trebuhom za kruhom v Kranj, je imela 21 let. Najprej seje zaposlila v tovarni IBI, leta 1970 je prišla v lskro, v takratno navijalnico. Delala je tudi v montaži telefonskih apa-ra*ov, na elektroforezi in nazadnje pri lakiranju magnetov v Tovarni stikal. . Prepričam smo, da ji tudi v pokoju ne bo dolgčas. Poleg treh otrok 'ma že štiri vnuke. Če jih bo varovala, bo opravljala zelo veliko in odgo-v°rno delo za dom in družbo. Gospodinjstva, ki ostaja vedno "nedokončana proizvodnja«, niti ne bomo omenjali. Sodelavci so ji v spomin izročili darila, ob stisku rok pa zaželeli še 'Pnogo zdravih let v zasluženem pokoju. Janez Bartol Foto: Darko Čadež Ob odhodu v pokoj se iskreno ^ahvaljujem vsem sodelavkam in odelavcem iz skupne delavnice n TOZD Tovarna sestavnih de-za spominsko darilo in dobre jraye. Vsem skupaj želim še ve-Ko delovnih uspehov in osebne-«a zadovoljstva. Jože Likar Tc^sgi sodelavci in sodelavke iz PD v Kibernetiki, dovolite, da DHj?b °dhodu v pokoj izrečem M Srčno zahvalo za pozornost, 6. junij 1988 Zahvale izrečene dobre želje, obisk na domu in še posebej za dragoceno spominsko darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Vsem želim uspehov, sreče in zadovoljstva tako na delovnem mestu, kot tudi v zasebnem življenju. Marija Tomažič Ob odhodu v pokoj se najisk-renije zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Tovarna sestavnih delov za darilo in lepe V torek, 17. maja so se v TOZD Tovarni orodij delovne organizacije Avtomatika, ob odhodu v pokoj poslovili od dolgoletnega sodelavca Vladimirja Dekleve. Dvajset let, 1968.leta je prišel v temeljno organizacijo, je bilo njegovo delo povezano z uveljavljanjem orodjarskih izdelkov na domačem in tujih trgih. Kot vodja rezkalnice in izreden strokovnjak, je v prvi vrsti skrbel za kvaliteto opravljenega dela. Sodelavci pa so ga sprejeli tudi kot vzgled osebnosti, tovarištva in dobrih medsebojnih odnosov. Še eno področje je, pri katerem je Dekleva skozi vsa leta dostojanstveno zastopal Orodjarno. Verjetno ni bilo kolesarskega tekmovanja ali popotovanja v Avtomatiki, na katerem ne bi, z mlajšimi kolegi ob rami vztrajno poganjal svojega jeklenega konjička. Vsako slovo je težko. Če pa je človek še poln načrtov in trdnega zdravja je manj boleče. Zato je bil tudi pozdrav namenjen ponovnemu snidenju in željam, da bi mu dnevi v zasluženem pokoju čim lepše minevali. Š. D. »Iskra bila je tvoj nekdanji dom, a zdaj odhajaš v zasluženi pokoj!« To je le ena kitica iz pesmice, ki so jo spesnile delavke iz linije elektronike tovarne generatorjev novogoriške Iskre Avtoelektrike in prebrale priljubljeni sodelavki Angeli Jambrečina, ki je pred kratkim odšla v zasluženi pokoj. Celih dvajset let je delila z njimi dobro in slabo, s svojo prirojeno vedrino je vnašala optimizem v najtežjih trenutkih in se sproščeno veselila uspehov, ki so jih skupaj dosegli. Zato je bila priljubljena in spoštovana, njen odhod pa pomeni vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Prisrčno slovo, ki so ji ga pripravili na njen zadnji delovni dan (na slovesnosti je bilo preko trideset njenih sodelavk in sodelavcev), so izkoristili tudi za ponovno zahvalo za njeno dolgoletno delo, za podelitev spominskih daril in za lepe želje, da bi v zasluženem pokoju kar najbolj uživala. Tem lepim željam se pridružuje tudi pisec teh vrstic. M. R. želje ter jim želim mnogo uspeha pri delu in osebne sreče. Vsem in vsakemu posebej lepa hvala! Tone Šterbenk Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz DE MKS, ter vsem ostalim za darila in lepe želje. Vsem želim obilo delovnih uspehov in osebne sreče. Kalan Jožica Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Števci za prelepo darilo, obenem pa želim veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Micka Benedik Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz kontrole števcev in podsestave rotorja, za prejeto darilo ob odhodu na novo delovno mesto. Darinka Cankar 21. stran Dvajset let Vesele šole Pionirskega lista V Cankarjevem domu in v Poslovnem centru Iskre v Ljubljani je bilo zadnjo nedeljo v maju nadvse živahno. Iz vseh 65 slovenskih občin je namreč 446 otrok tekmovalo v zaključnem, republiškem tekmovanju v znanju iz Vesele šole. Prišli so od vsepovsod, s svojimi mentorji in starši, najboljši iz armade 95.340 otrok, ki so letos tekmovali v tej vse bolj priljubljeni zvrsti, ki na vesel, neprisiljen način uri mlade možgane. Letos je bilo še posebej slavnostno, saj Vesela šola Pionirskega lista praznuje dvajsetletnico. V vseh teh letih je v njej tekmovalo kar 1,300.000 otrok, prizadevni sodelavci pa so pripravili v tem času 5.400 sestavkov in 15.000 različnih vprašanj. Vesela šola se je v zadnjem času razširila tudi v šole s prilagojenim programom in v šole za otroke naših delavcev na začasnem delu v tujini. SOZD Iskra je glavni pokrovitelj tega izredno množičnega tekmovanja že deveto leto, saj se zaveda, kaj pomeni sistematično in načrtno vlaganje v znanje, še posebej kadar gre za mlade ljudi. Na osrednji prireditvi v Cankarjevem domu je slavnostni govornik Borut Ingolič, direktor za- ložbe Mladinska knjiga, med drugim še posebej poudaril pokroviteljstvo Iskre in se ji zahvalil za dolgoletno podporo. Prisrčen in razgiban zabavni program, kjer so sodelovali mladi plesalci, pevci, ansambel Martin Krpan in drugi, je prijetno popestril finalno tekmovanje. Ob tej priložnosti je Pionirski list ob svoji 40. obletnici in ob 20. obletnici Vesele šole pripravil v avli Poslovnega centra Iskre priložnostno razstavo, ki je prikazala dejavnost tega časopisa za mlade od prvih začetkov pa vse do danes. r fr ^ Športne igre ^ Elementov Pred bližnjimi letošnjimi igrami celotne Iskre potekajo zdaj tudi športna tekmovanja po posameznih delovnih organizacijah. Prav minulo soboto so bile takšne igre Elementov, športniki ali bolje rečeno rekreativci iz te delovne organizacije pa so se pomerili v enajstih športnih zvrsteh —- moški v osmih in ženske v treh — v Trbovljah in Hrastniku. Tale naš posnetek je z Rudarjevega stadiona v Trbovljah, kjer so se udeleženci tekmovanje tudi zbrali. Seveda bomo o letnih športnih igrah Elementov več pisali v prihodnji »Iskri«. (Tekst in foto Dr). š / «2*/ Greste z nam/ na Taro in na Durmitor? V Iskrinem planinskem društvu smo si v le-°snjem programu izletov zastavili vabljivo kvarjenje po Tari ter ga povezali še s planskim izletom na Durmitor. Na pot bomo šli ».Posebnim avtobusom, last škofjeloškega rjPetoura, in sicer 22. julija. Med potjo se “Onio ustavili v Sarajevu, kjer bomo tudi Jr®spali, naslednji dan pa bo naš cilj Žabljak Narodnem parku Durmitor. 24. in 25. julija j,6 bomo povzpeli na dva ali več vrhov v . ^mitorskem pogorju, 26. julij pa bomo štar- 1 na tridnevno splavarjenje po Tari. Ker je bilo med tistimi, ki ste se zanimali za ta izlet, tudi precej takšnih, ki bi radi po Tari potovali z gumenjakom, smo tudi ta plovila vključili v izlet, in to v Alpetourovem aranžmaju. V kanjonu Tare bomo prespali dvakrat, prvič v Radovan luki, to je pri Koči splavarjev m kajakašev, drugič pa v Brštenovici. Popotovanje po T ari bomo zaključili v Foči in se še isto popoldne odpravili proti domu. Na poti se bomo ustavili le še v Andričevem Travniku. Verjetno je za prvo informacijo o izletu po *0,eVe kamp v Radovan Luki pri koči kajakašev in splavarjev. s?v: >-«i VIŠEGRAOj 1 4 ! •*•. A VV\¥ S— Ustiprača j Tari in na Durmitor toliko podatkov kar dovolj, dolžni smo le še okvirno vsoto, torej to, kolikor bo moral za ta izlet odšteti vsak posameznik. Alpetour nam je še pred nedavno podražitvijo bencina poslal ponudbo za prevoz, ki je približno poltretji milijon dinarjev, od verjetne podražitve in pa števila udeležencev pa je zdaj odvisno, koliko bo posameznika ta prevoz veljal. Pri 50 udeležencih je to približno 5 starih milijonov. Najemnina splava skupaj z dvema splavarjema je, če je niso spet podražili, 105 starih milijonov, splav pa sprejme 10 potnikov. Torej dobrih 10 starih milijonov bo stalo. Nekoliko cenejši je prevoz z bolj športnim gumenjakom, kjer je cena na osebo 7 starih milijonov dinarjev. Stroškom za prevoz z avtobusom in za vožnjo po Tari je treba dodati še stroške za prehrano in delno za kampiranje. Prijavite se čimprej pri Drobežu po telefonu 061 223-977. Postregel vam bom še z drugimi podatki, tudi glede plačila vsekakor pa se bomo udeleženci še pred izletom sešli nekje v Ljubljani in se dogovorili o podrobnostih. Odprto ostaja le eno vprašanje, in sicer kako bi ustregli tudi tistim, ki želijo po Tari veslati s kajaki oz. zaprtimi kanuji. V avtobus ali pa nanj teh stvari pač ni mogoče spraviti in je torej vprašljiv prevoz za te čolne, če ima kdo kakšno pametno idejo, naj me prosim pokliče, da bi lahko o njej obvestil tudi druge. LD bo*#J??Vev,de,r objavljamo zato, da sl Ta*/'8 aže Predstavljali, kje bomo pluli po Če dobro pogledate, boste opazili, da so tudi najhujše brzice povsem varne. Počitnice na Jadrnici Kakor že vrsto let doslej, bo Jadralni klub Ljubljana tudi letos organiziral navigacijsko-potovalne tečaje na jadrnicah ELAN-EXPRESS. Potovanja bodo enotedenska z začetkom jadranja v nedeljo popoldne in vračanjem ob sobotah. Potovanje se bo vedno začelo v Piranu in po vmesnih pristankih v Poreču ali Rovinju ter okolici Pule bodo jadrnice dosegle cilj na drugi strani Kvarnerskega zaliva (bodisi na Lošinju ali Susku), nato pa se vračale proti Piranu. Jadrnice so dolge skoraj 8 metrov in je na njih dovolj prostora tudi za sončenje. Tisti, ki si bodo želeli izpolniti znanje o jadranju, ali se naučiti jadranja, bodo več jadrali, drugi, ki bodo potovanje izkoristili le za prijeten dopust, pa bodo uživali v prijetni vožnji, ob kopanju, opazovanju obale in dogajanj na morju. Kuhali si boste sami na jadrnicah, zvečer pa se lahko zabavali tudi v prijetnih lokalih,, kjer bo postanek. Inštruktorji, ki vas bodo vozili so izkušeni, zato jim lahko zaupate, da bodo skrbeli za prijetno vožnjo, ob neugodnem vremenu pa poiskali varno zatočišče. Za potovanje se lahko prijavite vsak četrtek ob 20. url na klubskih sestankih v Ljubljani na Filozofski fakulteti (pritličje levo), ali pa po telefonu našemu tajniku, prav tako v Ljubljani na številko 572-891 Kotnik (dopoldne). Prijetne počitnice na jadrnicah vam želijo jadralci Jadralnega kluba Ljubljana. Nčiitf/vkovrrz _ IMS-SLUŽBE PA NESPOSOBNO PlPfKClJO fN P0SLO1/0PNE OfičANČ, S/ NLT NtOpEAič? v PPjvosc/n . SE NEPPODUKjlVNiH NEPOSBEVNIH mO/ZV/\J/\UOEVn> Mala oglasa Si 6) nsfiTzSP1 C IPlaninska sekcija kranjskih DO Iskra] Jadrnico — čoln, dolžine 4 m, kopija Roberts, prodam za 62 SM. Informacije tel. 572-331 int. 316 ali 268-294. Od začetka junija do konca septembra oddam jadrnico s skipperjem — za 4 osebe. Tel.: 061 /267-478 zvečer. Soriška planina-Ratitovec PROSTA- ŠKI RADIRA- NJE GRIČ V JERUZALEMU ENOTA ZA EL. NAPETOST SLAVNO- GRELNIK KURJAVE ODTOČNA CEV PROSTOR POVRŠINA SREDNJI RASTLIN. BODICA BELA SUŽNJA V HAREMU ANGL. PLOŠČIN- SKA MAČKA JOŽE OLAJ ATENSKI DRŽAVNIK VOJSKO- DENARNI OBROK Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 11.6. ob 6.30 izpred hotela Creina. Peljali se bomo do Soriške planine, od koder se bomo najprej povzpeli na Lajnar (1549 m) in nato vrnili nazaj na Soriško planino. Od tu bomo nadaljevali pot na Ratitovec (1611 m) in se po krajšem počitku v koči spustili mimo Prtovča v Železnike. Hoje bo skupaj za približno 6 h. V Železnikih je možno kopanje v tamkajšnjem zaprtem bazenu (vzemite kopalke in plavalne kape). N Povratek bo z rednim avtobusom, katerega plača vsak udeleženec sam. Pot je del Loške planinske poti. Cena izleta je 3000 din. Vodnika F. Ješe in J-Jošt priporočata ustrezno planinsko opremo. Vabljeni na izlet k » iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja » y mjiiv i v w i i a r\ vicrvii v a lorvia o w cicrvu v/rvvv n ior\t7 11 i vi vi o 11 i j g i-j vi k-z i j ci i i u ■ v ■ ^ j— nil5L odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni uredrnk ^g, ^ Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP ^as'i\d Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je 9 oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.