logaške
Glasilo občine Logatec
letnik XXX - junij 1999 - številka 6
REGIJSKI PARK SNEŽNIK
Po predvidevanjih in pričakovanjih naj bi imeli v Sloveniji 6 regijskih parkov: poleg Parka Škocjanske jame (ustanovljen leta 1996, ki naj bi se razširil v mnogo večji Kraški regijski park) in Snežnika še Trnovski gozd. Kočevsko - Kolpa, Pohorje ter Karavanško - Kamniško - Savinjski regijski park. Za vsa ta območja je poleg naravnih posebnosti značilen tudi vpliv sonaravnega bivanja človeka - to torej niso območja "divjine".
Kaj je regijski park?
Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območij naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Regijski park Snežnik obsega dele 8 občin: Bioke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Loški potok, Pivka in Postojna. Vanj naj bi bili vključeni številni kraški pojavi izjemnega pomena in slovesa, npr. Cerkniško jezero (tudi ornitološko zelo pomembno), Planinsko polje, Postojnska jama, gozdovi Snežnika in Javornika. Pomemben del parka je tudi kulturna pokrajina - z vidika varstva narave, npr., kraške gmajne in močvirni travniki z visoko biotsko raznovrstnostjo.
Predvidena površina Snežniškega parka je pribl. 1000 km' (največji regijski park v Sloveniji), v njem pa naj bi živelo 12.000 ljudi v 100 vaseh. Iz naše občine je v park vključeno Planinsko polje z Jakovico in Lazami. To sta vasi, kjer prebivalstvo upada; ta čas živi tod 4% prebivalstva občine Logatec. Naravnovarstvene službe so s strokovnega vidika predlagale mejo parka, ki bo predvidoma doživela še nekatere spremembe. Projekt regijskega parka poteka preko projekta MATRA, ki ga v celoti financira nizozemska vlada; gre za posebno podporo državam v tranziciji. Pričel se je maja 1996 in v prvi fazi ga je s slovenske strani vodil Notranjski ekološki center iz Cerknice. Na predlog nizozemske strani od julija 1998 dalje delo koordinira Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava za varstvo narave. Iz Slovenije je v projekt vključenih več kot 30 strokovnjakov in učiteljev, velika večina jih je z območja 8 občin predvidenega parka (iz Logatca strokovnjaki za kras, rekreacijo in geografijo).
V sklopu projekta se pripravlja:
• plan upravljanja in razvoja ter
• didaktični komplet.
Plan naj bi pomagal usmerjati razvoj tako, da ne bo v nasprotju s cilji varstva narave, da bo prispeval h kvaliteti življenja lokalnih prebivalcev in da bo obiskovalcem omogočeno spoznati zanimivosti tega dela Slovenije. Plan bo tudi eno od gradiv, na podlagi katerih bo Državni zbor sprejel akt o zavarovanju regijskega parka Snežnik. V planu se obravnava tudi gospodarski razvoj območja, zlasti pa: gozdarstvo, lov in ribolov, kmetijstvo, turizem in rekreacija, jamarstvo. Posebna pozornost pa bo posvečena vodam v
parku, zlasti varstvu vodnih virov in potrebnim komunalnim ureditvam. V sklopu izobraževanja o naravi se pripravlja didaktični komplet, ki bo namenjen predvsem osnovnim šolam.
Kakšne priložnosti prinaša razglasitev regijskega parka Snežnik?
T. v kmetijstvu
• prodajo pridelkov pod blagovno znamko parka,
• predelavo in prodajo pridelkov obiskovalcem - kar omogoča višjo ceno,
• organizirano rekreacijo in urejeno rekreacijsko infrastrukturo (parkirišča), nadzor in omejitve prometa ter zato manj škode na kmetijskih zemljiščih,
• dopolnilne dejavnosti na kmetiji ( gostinstvo, vodenje po parku,...),
• spodbude za ohranjanje kulturne pokrajine, odškodnine,
2. v turizmu in rekreaciji
• turizem na kmetiji,
• manjše penzione,
• daljšo dobo bivanja obiskovalce,
• obisk v vseh letnih časih,...
Predvideva se, da bo država občinam in lastnikom v parku pomagala tudi finančno:
• z nepovratnimi sredstvi, •• z ugodnimi krediti,
'   s subvencijami.
Kaj bo omejeno na območju parka?
• gradnja velikih hotelov,
• hrupne oblike rekreacije,
• urejanje novih smučišč,
• izsuševanje mokrišč in spreminjanje strug vodotokov,
• dejavnosti, ki bi onesnaževale okolje,
• razmeram naj bi se prilagodila tudi vojaška dejavnost
Odveč je tudi skrb, da v parku domačini ne bi smeli graditi, npr., stanovanjskih hiš (nova gradnja bo dovoljena), skladno s prostorskimi planskimi dokumenti za posamezna naselja. Sedaj prevladujoče oblike trajnostnega gozdarstva in ekstenzivnega kmetijstva so z vidika varstva narave zaželene in se bodo skušale ohraniti tudi v prihodnje. Park tudi ne pomeni splošne prepovedi lova in ribolova. V projektu regijski park Snežnik aktivno sodelujemo tudi župani vseh 8 občin preko sveta projekta MATRA, katerega člani smo. Predseduje pa mu minister g. Pavle GANTAR. S svojimi predlogi skušamo usmerjati sam projekt in mu dati pravo težo.
Načrtujemo, da bomo pozno poleti natisnili zloženko za vsa gospodinjstva v parku, v kateri bodo predstavljene tudi prednosti in omejitve, ki naj bi jih prinesel park. Regijski park Snežnik bo predvidoma ustanovljen na podlagi postopka, predvidenega v Zakonu o ohranjanju narave (zakon je v postopku spre- jemanja v Državnem zboru).
Z sprejemom akta o zavarovanju regijskega parka je namreč predvideno vključevanje lokalnega prebivalstva:
• osnutek akta o zavarovanju se javno objavi,
'  dokumentacija se javno razstavi in se organizira javna predstavitev,
• javnost ima možnost posredovati pripombe.
Kot je bilo že povedano, se bo o samem regijskem parku Snežnik veliko več slišalo, govorilo in razpravljalo jeseni, ko bodo javnosti predstavljeni plan upravljanja in razvoja ter sami ukrepi.
Župan Janez NAGODE
Tudi Logatčani so bili minulo nedeljo med več kot tri tisoč udeleženci slovestnosti ob 130-letnici gasilstva v Sloveniji in Metliki. Obenem je Gasilska zveza Slovenije proslavila svojo 50-letnico, Gasilski muzej v Metliki pa 30-letnico.   (Foto: met)
Olimpijski tek v Logatcu
V nedeljo, 13. junija je TSK Valkarton že drugič organiziral olimpijski tek v Logatcu. Že lani je bil tek množičen, letos pa je bilo tekačev še več, predvsem osnovnošolcev. Na trikilometrski progi je po ulicah Logatca teklo več kot 400 tekačev, na desetkilometrski pa okrog 100. Tudi gledalcev oz. navijačev je bilo mnogo več kot lani. Logatec je ta dan res živel športno. Najhitrejši tekač na daljši progi je bil lanski rekorder, domačin Jože Petkovšek, najhitrejša tekmovalka pa je bila Darja Kokalj iz Lukovice.
Anton Antičevič
Logaški pihalni orkester je sredi junija uspešno pripravil in izvedel 5. srečanje godb. Na fotografiji mimohod z logaškimi mažoretkami v ospredju. (Foto: J.G.)
30 let Obrtne zbornice
Slovenska Obrtna zbornica je 2. junija zaznamovala svojo 30-letnico z osrednjo slovesnostjo v ljubljanskem Cankarjevem domu. Slovesnosti so se udeležili mnogi najvidnejši predstavniki zakonodajne in izvršilne oblasti: predsednik države Milan Kučan, predsednik Državnega zbora Janez Podobnik, varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, podpredsednik Vlade Marjan Podobnik, ministri za malo gospodarstvo, za finance, za znanost in tehnologijo, za ekonomske odnose, vrsta državnih sekretarjev, ljubljanska županja.
Slavnostni govornik, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je orisal zgodovinsko pot zbornice od prvotne Zveze združenj samostojnih obrtnikov prek Zveze obrtnih združenj do sedanje Obrtne zbornice Slovenije. Predsednik upravnega odbora Stanislav Kramberger pa se je pomudil ob strokovnih in statusnih vprašanjih obrtništva, tako v začetnem kot v sedanjem času. Poudaril je pomen in potrebo po reprezentativni in partnerski vlogi zbornice nasproti državnim organom, ki, žal, še premalo razumejo konkretne in vsakdanje potrebe in pogoje za znosnejše poslovanje podjetnikov. Na slovesnosti so zatem spregovorili številni predstavniki tujih obrtnih zbornic: od Bavarske prek Francije in Italije do Avstrije, do Hrvaške in Bosne. Pozdravne besede pa sta prek ekrana izrekla tudi najvišja predstavnika obrtništva v Evropski zvezi. Slišati je bilo veliko besedi priznanja prizadevanjem slovenske Obrtne zbornice na račun že doseženega v dialogih z vlado in v prizadevanjih v parlamentarnih procedurah. Številnim domačim gostom so praznovanje še polepšali pevci New Svving Ouarteta in plesna para Urška. Zbornica pa je podelila dvoje častnih članstev: posmrtno namestniku generalnega sekretarja Obrtne zborrnice Muenchen z ZgornjoBavarsko Heinrichu Strasserju ter predsedniku izvršilnega odbora nekdanje Zveze obrtnih združenj Franju Verdniku. Po slovesnosti so bile na ogled in pokušino dobrote slovenskih pokrajin, vsaka pokrajina na svojem omizju. Notranjsko smo, žal, zaman iskali.
J. Gostiša
Prizadevni Medvejci so uredili pokopališče in na novo prekrili podružnično cerkev sv.Katarine. Na fotografiji prekrivanje strehe. (Foto: F.B.)
Tudi gornjelogaški gasilski stolp je junija dobil svojo kupolo. (Foto: F.B.)
vaIIiartoim__
Novi STROJ ŽE na oqlEd
Valkarton d. d. kot vodilni proizvajalec embalaže iz valovitega kartona in papirja v Sloveniji s ponosom predstavlja svojo najnovejšo pridobitev za izdelavo transportne embalaže iz valovitega kartona CSM MARTIN transline 1228.
Najsodobnejši stroj za izdelovanje transportnih zloženk iz valovitega kartona je naš odgovor na naraščajoče potrebe po kakovostni in ekonomični izdelavi širokega spektra izdelkov. Omogoča tako izdelavo enostavnih izdelkov pa tudi zelo zahtevnih zloženk. Vsi proizvodi pa so lahko izdelani s kakovostnim flexo tiskom v eni ali v več barvah.
Izjemna kakovost in učinkovitost dela zagotavljata, da bodo naročniki še naprej zadovoljni z vrhunsko izdelano, atraktivno in cenovno ustrezno embalažo Valkartona. Investicija v nakup in zagon stroja je veljala 3,2 milijona DEM, kar predstavlja eno največjih investicij v embalažni panogi v Sloveniji v zadnjih 10 letih. Z njo Valkarton začenja največji investicijski ciklus v svoji zgodovini. Po načrtih bomo do leta 2002 vložili prek 10 milijonov DEM v posodobitev proizvodnje valovitega kartona in embalaže. S tem bo Valkarton postal še konkurenčnejši proizvajalec ne samo v Sloveniji, ampak tudi dlje v svetu ter s tem učvrstil svoj položaj inovativnega in kakovostnega proizvajalca širokega spektra embalaže iz valovitega kartona in papirja. Ob tej priložnosti vabim zainteresirane poslovne partnerje na ogled novega stroja v Logatcu, da se bodo lahko sami prepričali o gornjih trditvah. Naši strokovnjaki bodo z veseljem pokazali vse možnosti in zmogljivosti tega stroja, ki predstavlja hrbtenico Valkartonove proizvodnje embalaže. Izkoristite to priložnost tudi za ogled prenovljene organiziranosti proizvodnje embalaže iz valovitega kartona, ki tudi prispeva k učinkovitejši in ekonomičnejši proizvodnji.
Vodja trženja Marjan Cukrov
Na pot s potrdilom
Zavod za zdravstveno zavarovanje - ZZZS -svetuje vsem, ki odhajajo na pot v tujino, da se pravočasno poučijo in uredijo vse potrebno, da v primerih zdravstvenih težav ali poškodb ne bodo v še večjih težavah.
Za različne države veljajo različni režimi vzajemnega sodelovanja na področju zdravstvenega varstva. Najpogosteje velja, da si je pred potovanjem primerno priskrbeti Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. Potrdilo izdajajo območne enote ZZZS. Tako potrdilo velja največ tri mesece.
O nadrobnostih boste vse potrebno izvedeli v Logatcu na Notranjski 14, kjer je izpostava ZZZS. Tam si tudi pridobite potrdilo oz. drug dokument.
Kadar ni denarja
S tematiko, kako se bo razvijala Krajevna skupnost Naklo, je njen svet sredi maja sklical razširjeno sejo. Nanjo je povabil še župana Janeza Nagodeta, predsednike političnih strank in člane občinskega sveta iz te KS.
Obravnavali naj bi dogovor o financiranju programa razvoja za obdobje 1999 - 2002. Predsednik Berto Menard je uvodoma povedal, da se je treba zaradi večletnega zaostajanja v razvoju opredeliti o nadalnji vlogi sveta. Predstavniki KS se počutijo odrinjene od sodelovanja pri odločanju, saj jih nihče niti ne obvešča o izvajanih projektih, kot je, npr., gradnja parkirišča na Brusovem vrtu. V primerjavi z razvojem sosednjih občin, zlasti Idrije in Vrhnike, pa tudi v primerjavi z drugimi naselji v občini, je očitno, da je za razvoj samega občinskega središča namenjenega premalo denarja. Infrastruktura - kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, prometna varnost - in grozljiva neurejenost samega središča (Cankarjeva, tržnica, razpadajoča magistralna cesta) kaže slabo podobo občinskega središča. Sam Logatec nima razvojne strategije, zaposleni v upravni enoti in na občinskem uradu, ki so iz drugih krajev, pa pogosto nimajo zanimanja za razvoj kraja.
Na še neurejenem delu Tovarniške bo po položitvi in obnovi vodovodne napeljave pokrpana asfaltna prevleka in obnovljen pločnik. Na fotografiji: polaganje robnikov (Foto: J.C.)
Razprava je opozorila tudi na izgubljanje institucij v občini (policijska postaja, agencija za plačilni promet...), kar tudi vodi v stagnacijo, kraj pa s tem izgublja na pomembnosti. Poleg že omenjenih problemov pa bo gradnja novih poslovno stanovanjskih sosesk, ki v naslednjih letih predvideva naselitev še okrog pet tisoč novih prebivalcev, povzročila še pomanjkanje šolskih in vzgojno varstvenih, zdravstvenih, športnih in kulturnih prostorskih zmogljivosti. Tudi čistilna naprava je že zdaj preobremenjena. Na številne predloge in pripombe je župan odgovarjal s planom razvoja občine, ki bo v naslednjih letih namenil več sredstev za ureditev središča Logatca in za cestni program v občini. Dosedanji projekti, med katere sodijo razširitev kanalizacije, širitev čistilne naprave in priključitev vrtin v Cuntovi grapi na vodovodno omrežje, so investicije, od katerih vsaka presega 100 milijonov tolarjev.
Ugotovljeno je bilo, da ni možnosti, da bi krajevna skupnost za reševanje nakazanih problemov v doglednem času dobila več denarja, zato do konkretne obravnave programa o financiranju razvoja ni prišlo. Kljub temu pa ostaja upanje, da se čas v krajevni skupnosti Naklo le ne bo ustavil.
Franc Bogataj
LOGAŠKE NOVICE, informativno in uradno
glasilo Občine Logatec.
Izdajatelj Občinski svet Občine Logatec.
Odgovorni urednik Janez Gostiša.
Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec.
Tisk: mali d.o.o.
Natisnjeno 3500 izvodov.
Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije štev. 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tar. štev. 3 Tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Fizikalna skupina je ob reki Uniči izvajala različne poizkuse. (Foto: M.A.)
Peti naravoslovni
Letos je od 2. do 4. junija potekal v Lazah že peti naravoslovno - raziskovalni tabor. Udeležilo se ga je 20 učencev z vseh naših treh sonovnih šol. Pogoji za udeležbo na taboru so nadpoprečni rezultati pri šolskem delu in na tekmovanjih iz matematike, fizike, kemije in logike. Tabor so organizirali in izvedli učitelji šole 8 talcev.
Učenci so bili razdeljeni v tri skupine: zemljepisno, biološko in fizikalno. Zemljepisna skupina je
SVET
ENERGETSKO SVFTOVANJE
Izpostava Logatec Notranjska 14, 1370 Logatec tel.: 796 020 E-mail:
vitra@guest.arnes.si
ENERGIJA - EKONOMIJA -EKOLOGIJA
Bralci Logaških Novic in poslušalci Notranjskega radia ste zadnje leto gotovo zasledili katerega od zapisov o učinkoviti rabi energije (URE). Politiki, gospodarstveniki in seveda "navadni" občani velikokrat govorimo o energiji in, povezano z ekologijo in ekonomijo, največkrat o učinkoviti rabi energije. Učinkovitost ni varčevanje za vsako ceno, temveč premišljena in preudarna raba. Najboljše rezultate dosežemo pri pravilni izvedbi kakovostnega načrta in, seveda, pri rednem vzdrževanju. Takrat, ko so vse te tri stopnje optimalne, lahko govorimo o URE.
Vsebine desetih radijskih oddaj pod naslovom Ekološko osveščanje v lokalnih medijih Dežele suhe robe so si sledile po zaporedju, značilnem za gradnjo hiše. Začel sem z načrtovanjem, zaključil pa s financiranjem. V vsaki oddaji sem uvodoma predstavil nekaj teorije za lažje razumevanje, nadaljeval pa z opisom stanja, najpogostejšimi napakami in primeri dobrih rešitev. Pridobljeno znanje je namenjeno vsem lastnikom objektov. Med pripravo oddaj sem imel vedno v mislih lastnika, ki sicer pozna obravnavane elemente, jih pa ni imel priložnosti povezati v celoto. Logično razmišljanje - tako imenovana "zdrava kmečka pamet" - pa ima pri URE izjemno velik pomen. Zato sem vedno opozarjal na praktične primere iz okolice. V radijskih oddajah sem predstavil naslednje sklope:
1. Lokacijski, konstrukcijski in vsebinski dejavniki, ki vplivajo na rabo energije v zgradbi. Poudaril sem predvsem prihranke, ki se dosežejo s kakovostno zasnovanim načrtom stanovanjskega objekta, od izbire lokacije prek gradnje do opreme.
2. Izbira optimalnih energentov. Pred samo gradnjo je treba določiti energent (plin, LKO, drva), da se nanj dimenzionira celotni sistem (moč kotla, velikost in položaj kurilnice, dimnik). Opozoril sem na probleme, ki se pojavljajo pri menjavi energenta ter predstavil izbiro, cene in ekološko sprejemljivost posameznih energentov.
3. Izbira ogrevalnega sistema in naprav je naslednja faza pri načrtovanju energetsko učinkovitega stanovanja. Predstavil sem optimalno izbiro ogrevalnega sistema pri enodružinskih hišah in etažnih stanovanjih.
izvedla anketo med prebivalci Laz in od njih izvedela veliko zanimivosti o kraju. Ljudje so jih sprva gledali malce čudno, ker so jih učenci spraševali o tem in onem, zato so se raziskovalci kasneje poimenovali "vsiljive muhe" (Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so del svojega časa posvetili našim mladim raziskovalcem.).
Biološka in fizikalna skupina pa sta raziskovali Vranjo in Skedneno jamo. Biološka skupina je popisovala rastlinske in živalske vrste v udornici pred Vranjo jamo. V Vodnem rovu Vranje jame so se srečali s proteusom in ribico z imenom pisanček. Na kratkem izletu od Vranje jame preko Planinskega polja do Skednene jame so doživeli tudi jamski krst, zato so svojo skupino imenovali "samajama".
Fizikalna skupina pa je izmerila višino jame, temperaturne spremembe, s svetlomerom pa določila osvetljenost na določenih delih jame. Preizkusili so se tudi v plezanju. Poimenovali so se "mladi uporniki".
Ob vodstvu dr. Franceta Šušteršiča so v četrtek popoldne poiskali in določili nekaj fosilov, ki jih je v tem delu Logatca kar veliko. V četrtek zvečer pa so si ogledali tudi naše nebo in najbolj zanimiva ozvezdja. Učenci so svoje delo na taboru predstavili v večnamenski dvorani podružnične šole Laze staršem, vaščanom in učiteljem. Na taboru so učenci in učitelji živeli kot velika družina. Delo in prosti čas so preživeljali skupaj, ne glede na šolo, iz katere so prišli.
Vodja tabora Mojca Albreht
4. Vzdrževanje in zamenjava ogrevalnih naprav je nuja, na katero se mora pripraviti vsak lastnik stanovanja. Opozoril sem na najpogostejše napake in predstavil pravilne postopke.
5. Toplotna zaščita zgradb zajema predvsem pravilno izbiro toplotne izolacije in optimalno debelino pri sanacijah in novogradnjah. Ločeno sem predstavil toplotno izolacijo strehe (podstrešno stanovanje), pa izolacijo stropa proti hladnemu podstrešju, toplotno izolacijo fasade in tlakov.
6. Ustrezna okna in izolacijska stekla so
eden izmed najhitreje vračljivih ukrepov za URE. S praktičnimi primeri sem predstavil oblike sanacije stavbnega pohištva, tesnenje oken in sanacijo roletnih omaric.
7. Energetska sanacija zgradbe zahteva premišljen načrt o elementih sanacije, predvsem pa o vrstnem redu. Posebej sem opozoril na probleme pri novogradnji in sanaciji dimnikov.
8. Priprava tople sanitarne vode zajema predstavitev prednosti in slabosti posameznih načinov priprave tople sanitarne vode (kotel CK, sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke, biomasa).
9. Uporaba obnovljivih virov energije (OVE).
Predstavil sem možnost izkoriščanja obnovljivih virov energije (sonce, toplotne črpalke, bioplin, biomasa, ...). Ob predstavitvi projekta Samogradnja sprejemnikov sončne energije (SSE) sem opisal tudi subvencije, namenjene vlaganjem v obnovljive vire energije
10. Brezplačni in ceneni ukrepi URE. Ob
opozorilu na najpogostejše napake sem nanizal tudi enostavne in praktične načine, kako jih odpraviti z minimalnimi vlaganji, ali celo brez njih. Na podlagi nekomercialnih, neodvisnih in strokovnih nasvetov ste poslušalci in bralci spoznali najpogostejše napake pri zasnovi gradnje in pri vzdrževanju stanovanjskega objekta. Zato jih boste, prepričan sem, lažje odpravili ali - še bolje - jih sploh ne boste naredili. Spoznali ste priložnosti, ki so na razpolago pri URE in OVE. Še posebej sem opozoril na državne subvencije za URE in OVE ter brezplačno svetovanje v eni izmed ENSVET pisarn (Logatec, tel. 796-020). Ekološko ozaveščeni posamezniki boste prispevali k boljšemu vsesplošnemu dojemanju trajnostne rabe energije. Poleg ugodnejšega počutja in manjših stroškov energije (manj "proč vržene energije"), se bodo koristi pridobljenega znanja pokazale predvsem na okolju. Slovensko podeželje - in z njim tudi območje 15 občin Notranjske in Dolenjske, zajetih v dolgoročni razvojni revitalizacijski projekt Dežela suhe robe - si to vsekakor zasluži.
Bojan Žnidaršič, univ. dipl. inž. krajin, arh Energetski svetovalec
Filipu Gantarju je čestital tudi predsednik Državnega zbora Janez Podobnik.
Saj ne bom šel brez hlač !
Poročili s sej občinskega sveta
Občinski svet se je 15.4. sestal na svoji 4. redni seji.
Med svetniškimi vprašanji in pobudami povzemimo le vprašanje svetnika Franca Godine, ki je sicer že časovno preseženo, pa vendar posledično še aktualno: "Govori se, da bo Agencija za plačilni promet zapustila občino, kar bo dodatno obremenilo podjetnike. Zanima me, kako je to mogoče, kako to dovolijo sedanji in bivši poslanci? Smo Logatčani res le vrhniški hribovci? Zakaj se dovoli siromašenje Logatca? Bomo po izgubi Geodetske uprave in policijske postaje dovolili še izgubo Agencije za plačilni promet?"
Svet je po hitrem postopku sprejel Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Logatec, sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Logatec za leto 1998 in soglašal z imenovanjem dr. Katarine Turk za direktorico Zdravstvenega doma Logatec. V 1. obravnavi je sprejel Odlok o ureditvenem načrtu poslovno stasnovanjske soseske "Ob potoku". Prekinil pa je obravnavo in sprejem poslovnega poročila Javnega podjetja "Stavbna zemljišča" d.o.o. za leto 1998 in od predlagatelja zahteval , da predloži Svetu še poročilo o terjatvah in obveznostih na dan 31.12.1998. Prav tako je prekinil razpravo o zaključnem računu Komunalnega podjetja Logatec d.o.o. za leto 1998. Predlagatelju je naložil pripraviti pisna poročila o dobičku, številu zaposlenih , specefikaciji o dopolnilni dejavnosti in stroških dela.
Seja se je nadaljevala 20. aprila. Še enkrat je bila Prekinjena razprava o poročilu Javnega podjetja "Stavba zemljišča d.o.o.". Poslovno poročilo se bo obravnavalo ob obravnavi likvidacijske bilance stanja, ki jo bo pripravil likvidacijski upravitelj. Poročilo mora biti dopolnjeno z že omenjenimi podatki.
Svet pa je sprejel Poslovno poročilo, bilanco stanja in izkaz uspeha ter poročilo o realizaciji plana Komunalnega podjetja Logatec za minulo leto in sklenil, da se dobiček 22,2 milijona tolarjev razporedi na Postavko "nerazporejeni dobiček". Zatem je svet sklenil Povečati osnovni kapital in revalorizirati dobiček leta 1994 ter povečati osnovni kapital tudi za prevzem opreme po sporazumu o delitvi premoženja med Podjetjem Gradnik in Komunalnim podjetjem Logatec z dne 26.4.1994 in ga revalorizirati v vseh naslednjih letih. S tem sklepom je bil povečan osnovni kapital ustanovitelja oz. lastnika Komunalnega podjetja Logatec Občine Logatec v višini 35,4 milijona tolarjev, kar naj se registira na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Svet je še sklenil, da Komunalno podjetje s koncem minulega leta Preneha v občinski proračun odvajati t.i. "razširjeno reprodukcijo", kar pomeni 30% cene vode. Od letos naprej Komunalno podjetje ta sredstva namenja enostavni reprodukciji infrastrukture, za kar mora Predložiti plan porabe teh sredstev in o uresničitvi tudi Poročati.
V prvi obravnavi so svetniki sprejeli Predlog odloka o PJOiačunu Občine Logatec za leto 1999 in predlagatelja zavezali k upoštevanju predlogov iz razprave. Prekinili pa so zrazpravo o letošnjem planu Javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec. Predlagatelju so naložili Podrobno pripravo prej omenjenega plana porabe sredstev za enostavno reprodukcijo. V 1.obravnavi so sPrejeli še Poslovnik občinskega sveta, dokončno pa tudi Sklep o načinu financiranja političnih strank v občini logatec.
Niso pa glasovali o predlogu Sklepa o zagotavljanju Stgdstev za delovanje krajevnih skupnosti. Obravnavali ga bodo po ponovni obravnavi predsednikov krajevnih skupnosti in političnih strank.
Nadaljevanju 4. redne seje je 11. maja sledila 1. izredna Sgja: Svetniki so v 2. Obravnavi soglasno sprejeli najprej amandmaje, nato pa še celotni Statut Občine Logatec. Po obširni razpravi so v 1. obravnavi sprejeli Odlok o Sbflnskih cestah in na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij za leto 1999, kot 1. prioriteto so sklenili prijaviti 3. fazo Sskonstrukcije dela lokalne ceste LC 226070 fidovnik-Veharše med stacionažama 5,380 in 5,670. Soglasno so člani Občinskega sveta sprejeli Program Priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dsjgoročnega plana Občine Logatec za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Logatec za obdobje 1986-1990 (Ni pomota, {ako se plani namreč imenujejo, op.p.). Prav tako soglasni so bili svetniki za pozitivno menje k imenovanju Mitje Turka za ravnatelja Osnovne šole Rovte.
J.G. po zapisnikih sej
Kako pisati za lokalni časopis
List, glasilo Občine Šoštanj je v 6. letošnji številki objavil razmislek udeleženke 3. srečanja slovenskih lokalnih časopisov. Z dovoljenjem Uredništva ga objavljamo tudi v našem časopisu. Prilagojenega našim krajem. "O ljudeh pišite, o ljudeh, ne o dogodkih, nam je Položil na srce Mitja Meršol, urednik Dela. S svojimi 'zkušnjami pri urednikovanju in novinarskem delu nam je skušal pomagati na tretjem srečanju lokalnih časopisov, ki je bilo pri prijaznih gostiteljih v Slovenskih Konjicah v začetku junija. Se strinjam. Popolnoma. Ljudje so zanimivi, ljudje so krona dogodkov. Ljudje berejo časopis in od njih je
odvisno ali bo časopis uspešen ali ne. In novica, ki jo zapišemo, naj bo zanimiva in aktualna in naj pritegne bralce. Pa vseeno...
Težko je pisati za lokalni časopis. Naj se ne zdi to kot ujetega ptiča tožba, ampak res je tako. Treba je pisati o ljudeh in novica naj ' bo aktualna. Ampak, hudimano, najbolj brane novice so slabe novice, o svojem sosedu pa malo težko pišeš na tak način. In vidite, v tem grmu tiči zajec, ali bolje, tu ga ni. Lahko je nekomu tam v Ljubljani napisati, kako ga en Frančišek iz Belih vod (Hotedršice) lomi. Teže je tako pisati, če ga vsak dan srečuješ na cesti, če so otroci sošolci in se videvata ob nedeljah pri maši. Na takšen način imaš največ možnosti, da pristaneš na samotnem otoku.
Če si privoščiš pisati kaj posebno dobrega o kakšni
Micki iz Topolščice (Rovt), si ravno tako sumljiv.
Ljudje kar ne morejo verjeti, da je nekomu iz bližnje
okolice uspelo doseči kaj velikega.
Ravno tako ne smeš pisati kaj dobrega o občinski
upravi. Oblast je zato, da se jo šinfa in o njej je
prepovedano pisati s pozitivnim tonom.
Tudi o lokalni politiki ni vredno pisati. Zato ne, ker je v
glavnem nihče ne bere. Kljub temu se mimogrede
zameriš, če se komu zazdi, da je kakšna izjava
drugače obrnjena.
Mogoče je še najlažje zapisati kaj o šolski mladini. Ampak tudi moraš paziti, da so pohvaljeni otroci obeh (vseh treh) šol, ne samo ene... In tako naprej. Da bi pa samo rožice sadili... In, da ne vlečem tega članka v nedogled, naj povem bistvo. Lokalni časopis naj bi bil odmev dogodkov in ljudi nekega kraja. Tako kot vsepovsod se tudi v Šoštanju (Logatcu) dogajajo slabe in dobre stvari. Oboje je v redu. Na slabe opozarjamo, dobre pohvalimo. In še nekaj. Četudi je naloga novinarja, da napiše stvar tako, da mu bo bralec verjel, si vendarle lahko vsak sam ustvari svoje mnenje.
Milojka Komprej
Ivan Malavašič na obisku v Rovtah
V torek, 8.6.1999, nas je v Rovtah obiskal ljudski pesnik, pisatelj, slikar in pritrkovalec Ivan Malavašič iz Podlipe. Ob osmih zvečer so se nekateri učenci, starši, učitelji in drugi zbrali v dvorani Doma krajanov. Najprej nam je pevski zbor pod vodstvom Mari Loštrek zapel dve Malavašičeve pesmi: Oj solinar stari in Očka moj. Za tem so naše najboljše pevke iz 7. in 8. razreda zapele tudi Malavašičevi: Slovensko pesem in Beli zvončki. Na vrsti je bila dramska skupina, ki nam je zaigrala odlomek iz knjige Klic večne ljubezni. Nato pa nam je še Jerneja Tušar prebrala odlomek iz njegovega dela o zvonjenju. Zdaj pa je končno do besede prišel tudi naš gost. Gospa knjižničarka Ivica Merlak je na kratko opisala umetnikovo delo, nato pa smo imeli mi, občinstvo, priložnost gospoda Malavašiča vprašati: koliko časa piše knjigo, koliko časa slika risbo, kdaj največ napiše, kdaj je sploh začel pisati... Ugotovili smo, da ima g. Malavašič tudi smisel za humor, saj smo se njegovim odgovorom lahko tudi nasmejali. Slišali smo tudi pesem pevskega zbora Zarje, ki ga Malavašič vodi v Domu ostarelih na Vrhniki. Po koncu smo si lahko kupili tudi njihovo kaseto, ki so jo pred kratkim izdali, in pisateljeve knjige. Malavašič je napisal okrog 50 knjig (povesti in romanov), preko 1500 pesmi, naslikal čez 1000 slik.
Direktorica logaške knjižnice Alenka Furlan se je na koncu zahvalila umetniku in Osnovni šoli za sodelovanje pri pripravi literarnega večera.
Urša Modrijan, novin. krož. šole Rovte
Prav toliko let imamo, kot naša država, pravijo prvošolčki iz Rovt.
Z obiska pri Filipu Gantarju po praznovanju stoletnice.
Filip Gantar že pogumno korači novemu tisočletju naproti. Sedaj, ko je minilo proslavljanje in so se zvrstili mnogi obiski: od predsednika Državnega zbora dr. Janeza Podobnika, poslanca Stanislava Brenčiča, župana Janeza Nagodeta, predsednika SLS Logatec Franca Rudolfa, podpredsednika Marjana Pišljarja, skratka vrha logaške SLS, pa vse do folklorne skupine z Medvedjega Brda. V tistih dneh je bil Filip nabolj obiskovana osebnost v Žibršah.
Pričelo se je s kresovanjem na predvečer 1. maja, ko je naš stoletnik prižgal kres, nato pa so se vrstila slavja na nekdanjem domu pri Bebrovem mlinu pa, seveda, doma pri Mihevčevih. Sledil je obisk prelata gospoda dr. Ivana Merlaka, župnika Selana, pa čestitke Občine Logatec, Karitasa in drugih. Oče Filip pravi, da se ni mogel več spomniti vseh, ki so mu čestitali ali ga počastili ob tej visoki obletnici. Pravi, da za vse veljaj njegova preprosta, a iskrena beseda: "Hvala". Domači se mu v zahvali pridružujejo. Ko se pogovarjava, kako po stoletnici preživlja svoje dneve, se hudomušno nasmehne in pravi, da pač tako kot prej. Spat gre kot običajno okoli devetih, da lahko zjutraj zgodaj vstane! Ob njegovi stoletnici in že prej je bilo v tisku objavljenih kar nekaj njegovih domislic, pa so pri njem na vrsti vedno kakšne nove. Pravi, da mu zdravje dobro služi, tako da ne potrebuje več kot kak čaj in kak glažek vina. So mu ga ob stoletnici kar nekaj prinesli, tako pravi, da bo ob tem nekaj časa vzdržal. Zdravnika ne potrebuje in le nekajkrat je bil pri njem.
Ko je bil pred leti pri dr. Skvarči, ga je ta vprašal: "No, kako je, oče?" Pa je odvrnil: "Ja, kar dobro, samo slabo slišim." Zdravnik ga je potolažil, da mu zaradi tega ne bo ušes porezal, da bi bolje slišal. In še sedaj pravi: "Če mi kdo kaj da, še kar dobro slišim!"
Oče Filip še vedno zelo rad spremlja življenje ne samo prek časopisov, ampak si tudi rad ogleda,
Naravoslovni dan -farma
Učenci 1 .razreda smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v Logatec gledat živali. Ogledali smo si farmo krav na Logaškem polju. Povedali so nam, da je to farma, ki spada pod Biotehnično fakulteto. Besedi sta tako težki, da si jih skoraj nismo mogli zapomniti.
Dva bika sta bila zelo debela. Okrog farme je velik
pašnik, kjer se pasejo krave in biki, druge živali so
bile v hlevu. V prvih dveh hlevih smo videli teličke
in velikega bika, ki tehta tono in pol.
Najbolj mi je bila všeč ovca. Opazovala sem jo, ko
je po vonju iskala svojega mladiča. Zanimiv je bil
tudi jagenjček, ki se je komaj skotil.
Ta naravoslovni dan nam je bil zelo všeč, saj smo
videli in slišali veliko zanimivih stvari. Bilo je zares
v redu.
Tina, Andrej, Tanja, Žan, Sabina, 1 .r. šole Rovte
kako mladi gospodarijo. Sam še vedno gre rad do sosedov; pravi sicer, da zmeraj teže, še raje pa vidi, da ga kdo kam odpelje z avtomobilom. V preteklosti pa je pot do sina v Zaplani opravil kar peš. Tokrat pa je bil takoj pripravljen, da se z menoj odpelje do njega, kjer smo se domenili za slike z njegovega praznovanja. To, seveda, ne gre brez snahinih besed, ki mu pravi: "Ja, oče, pa si morate hlače preobleč." Stoletnik pa ima že pri roki šaljiv odgovor: "Ne bom šel brez hlač!". Na pot bi kmalu moral brez palice, saj pravi, da mu jo domači skrijejo, da ne bi sam kam odšel. Seveda, mu je snaha našla palico v njegovi postelji. Ko se pripeljeva k sinu, kar ne vzdrži v kuhinji; takoj mora na ogled posestva, da vidi, kako gospodari sin. Za gospodarjenje, pravi, da je danes narobe svet, saj so se včasih gnali, kdo bo imel "grunt", danes pa tega ni več.
Od vseh obiskov se najbolj spomni obiska nekdanjega urednika Družine in hudomušno zapoje pesmico "Angel varuh", ki jo je vsak večer prelatu pela njegova mati. In tako ni čudno, da je postal župnik. Resnično so mu dovtipi vedno pri roki. Prav težko je njegove besede zapisati tako kot jih hudomušno pove. Pa vendar, vsaj skromen poskus zapisa njegove pripovedi:
"Naš dom je bil v preteklosti v Zavratcu. Tam je živela gospodinja, ki je rada vince pila. Pa se je primerilo, da je ob košnji južno kuhala in vmes vince pila. V štali pa je par krav mukalo in morala bi v jasli položiti sena. Pa veste, kaj je sklednik, me je vmes sprašal oče? (Prikimal sem.) No, ker je bila pijana, je seno dala kar v sklednik."
Teh nekaj njegovih spominov, ki s slikami vred prikazujejo delček njegove življenjske poti, naj mu bo v spodbudo, da bi se ob letu spet spomnil kake zanimive pripovedi.
A.Č.
Filip Gantar se je ob prvomajskem kresu veselo zavrtel ob svoji stoletnici. (Foto: Rafael Marn)
Na logaškem obrobju
V Novi Svet
Moje misli so si oblikovale ob Novem Svetu mogočno predstavo gozda, ki je ves teman in skrivnosten segal tja v nedogled in pel svojo prastaro pesem prek višin in pobočij. Čeprav sem že večkrat v preteklosti zataval v posamezne dele tega obširnega območja, ki leži na gozdnih jasah hotenjskega podolja pod Hrušico, pa sem si želel, da bi nekoliko bolj spoznal ta "Novi Svet". Kljub dobri nameri pa mi to doslej ni uspelo. Ko sva s kolegom "startala" od planinske koče pri Cajnarju, sva kmalu zavila v gozd in prikoračila na prvo večjo jaso ter krenila do Jaka Nagodeta. Ja, in že je tu prvo presenečenje. Pred nama se odpira "Novi svet", krčenje skalovitega ssveta pri Jakovi domačiji. Ko ga povprašava, od kod ime svetu tod okoli, nama zaupa, da ne ve prav dobro, zakaj se krajina tako imenuje. Pove nama, da so bili prvotni prebivalci dezerterji Napoleonove vojske, ki so se preživljali z oglarjenjem in žganjem apna. Zaupa pa nama, da živi v Novem svetu 96-letna Štefanija Nagode, po domače Flandrova, ki pa je pri svojih letih živa zgodovina Novega Sveta
Od kod Novi Svet?
Tako seje zgodilo, da sem obiskal staro Flandrovo mamo. Res, ženica mnogo ve o Novem Svetu in življenju v njem. Čeprav je že 26 let na "berglah", pa je njen spomin neokrnjen. Še danes se z veseljem spominja svojih šolskih let in če je treba, pove kakšno pesem iz tistega obdobja. Pa ne samo, da zanimivo pripoveduje, tudi zapisuje si raznovrstne spomine, ki jih ljubosumno hrani. (Upam, da bomo del njenih spominov kdaj vendarle tudi predstavili.) O izvoru krajevnega imena pa pravi: "Kraj se je v naselitvenem času imenoval "Za rubežem"; prvotni prebivalci so radi posekali marsikatero drevo v grofovskem gozdu in niso plačevali davka, zaradi cesarje prišlo do rubeža. Tako je obveljalo, da se je tod reklo "Za rubežem". Vse skupaj pa je bilo last vipavskih grofov. Pozneje je Marija Terezija ukinila tlako in razdelila med prebivalce SVET, in sicer po načelu, kdor ima več poslopij, več dobi. In tako so naseljenci rekli zdaj je vse NOVO in nismo več tlačani. Tako se od takrat ta kraj imenuje Novi Svet. Da je to staroselsko okolje pričajo tudi domača imena, kot pr' Brnk, pr'Vitez, Korče, Kos, Bazin itn. Čeprav marsikod ni več starih hiš, ker so si zgradili nove, hišna imena obstajajo."
Krčenje krasa ali Jakatov podvig
Res je človek lahko presenečen, ko pride do domačije Jaka Nagodeta. Tu se odpira z buldožerjem odkrit svet, kjer naj bi v bližji prihodnosti pridobili približno pol hektarja travnika z gospodarskim poslopjem in delavnico. Ko sem se pogovarjal z nekaterimi ljudmi o tem podvigu, so mi dejali, da se tod ne bo več reklo Novi Svet, ampak "Ravnik". Spomnil sem se na nasvete, ki jih je dal Franc Povše, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici leta 1875 v knjigi Umni kmetovalec. Takole svetuje, kako obdelovati kamniti svet: "Pri tem je gotovo prva reč, da iz take zemlje kamenje odpravimo. Če je zemlja prav dobra, poplačajo se veliki trud in stroški take obdelave. Velike skale je treba s smodnikom razgnati. Če se tu in tam nahaja kaka velika skala, lahko se spodkoplje, in sicer da se napravi zraven nje velika jama, v ktero se spodkopana skala preobrne. Drobnejše kamenje se po zemlji pobira in odpeljuje, in kar se v enem letu ne more doseči, naj se ponavlja skoz več let..." Jaka tako že približno deset let krči kras na svojem posestvu.Vsako drugo leto preizkuša svoje sposobnosti in na nekoliko moderniziran način ureja svoj svet. . Še vedno našteva nekdanje majhne ograde v vrtačah, kjer so pridelovali skromen pridelek. In še vedno v Novem Svetu ni najti večjih ornic od enega ara. Za svoja krčenja je Jaka dobil komaj nekaj pomoči za male melioracije, čeprav območje Novega Sveta spada v program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Tudi o tem je zanimivo branje v knjigi Franceta Povšeta: "Hvalevredno in potrebno bi bilo, da bi vlada vsem, ki bi tako neuporabljivo zemljišče obdelali in iz njega napravili rodovitno polje ali da bi pogozdili gole mrtve kraje (n.pr. Kras) pomogla in nekoliko let davke dotičnega zemljišča odpustila."
Glede na vse te okoliščine Jaka Nagode, ki ima za seboj trdo življenjsko šolo (od tovarne KLI do zadnje funkcije predsednika Kmetijske zadruge Logatec), vztraja pri svojem delu. Zaveda se, da je takšna odločitev izredno težka in je ni mogoče izpeljati brez kakšnega dopolnilnega programa. Tako Jaka računa na svoje tri sinove in novo družinsko dejavnost: mizarstvo Šamana.
ŠAMANA kot dopolnilna dejavnost
Mizarstva se je najprej oprijel drugi sin Jože, ki je svojo dejavnost poimenoval po imenih svojih hčerah (Saša, Mateja Nagode). V mizarstvu delata tudi oba brata. Izdelujejo vrtne hišice in brunarice po naročilu. Če je treba pa se lotijo tudi stilnega pohištva. Trenutno so vsi doma, vendar imajo točno določeno delitev dela. Pesti pa jih pomanjkanje prostorov, zato že zbirajo dokumentacijo, da bi rešili prostorsko stisko. Zavedajo se, da podjetništvo zahteva ne samo njihovo soudeležbo, ampak tudi določeno samostojnost in odgovornost. Dokler bodo enotni v svojih odločitvah, bodo tudi investicije uspele.
A.Č.
Težki stroji spreminjajo vrtačasti kraški svet v ravnico. (Foto: F.B.)
ŽELEZNICA NA LOGAŠKEM
Zgodba od železne ceste, ujeta v čedno knjigo, ki jo je z učenci vsebinsko oblikoval in uredil ter fotografsko opremil dr.Marko Frelih, strokovni usmerjevalec raziskovalnega zagona mladih
Se zdi, kot da je bilo šele včeraj, da so poleteli Sokoli po logaškem publicističnem obnebju. Presenečeno smo zrli v nebo in se navduševali nad njihovim spreletavanjem. Letos se je na svojevstni način pripeljala Železnica. - V obojem je šlo za nadvse hvalevredno delo mladih raziskovalcev dolnjelogaške osnovne šole. Letošnje delo je vzpodbudil inž. Karol Rustja (nazadnje je bil zaposlen kot arhivar Slovenskih železnic), raziskave je skrbno usklajevala učiteljica Jana Jureš, strokovno pa je prizadevne raziskovalce usmerjal dr. Marko Frelih; zanimiv prispevek je dahnila tudi Nuška Jenko. To, da železnica šviga sem in tja (danes celo brez oblakov dima), že opazimo. Kako je bilo z njo v preteklosti, kaj je pomenila Logatcu, kako je zaznamovala čas in ljudi, pa so nam razkrili David Čuk, Jošt Govednik, Luka Jenko, Sara in Tadej Krajne, Aljaž Ložnar Kranjc, Jerneja Mihelčič, Maja Mihelič, Simon Mihevc, Matej Molk, Miran Pavunc, Blaž Popit, Robi Rudolf, Domen Tomažin, Zala Turk, Barbara Urbančič in Jerneja Župančič. S preučevanjem arhivskega gradiva (nekaj izjemno dragocenega je šoli podaril inž. Karol Rustja), z delom na terenu in prek ustnega izročila se pred nami odpirajo knjižne strani, ki govorijo o Logatcu ob južni železnici, o vodni postaji (pumpenhaus) - zanimivi tehnični dediščini, o tunelu pod Naklom, ki naravnost kliče po ustrezni osmislitvi, o gradnji železnice iz Logatca proti Črnemu Vrhu za potrebe soške fronte v prvi svetovni vojni in še o čem.
V publikaciji je skrbno popisano tudi arhivsko gradivo (ki ga hrani šola), kar je tudi svojstvena odlika prizadevanj mladih raziskovalcev. Bogato slikovno gradivo še dodatno ilustrira vse tisto, kar je včasih z besedami skoraj težko zaobjeti. Na skromni, a prikupni slovesnosti, ki se je je na šoli 23.junija udeležil tudi logaški župan in na kateri je ravnateljica Metka Rupnik z vso hvaležno pozornostjo predstavila delo in avtorje, se je zvedelo, da ima šola za bližjo prihodnost v mislih vsaj še troje nalog, ki naj bi raziskale: življenje in delo orlov, logaški drevored kot spomenik oblikovane narave ter bivanjsko kulturo na Logaškem. Če bo blagohotnost županstva podpiralo šolo kot doslej, se smemo nadejati prav zanimivih raziskav.
Marcel Štefančič
Kako je nekoč železnica gasila žejo
Dušan de Cleria, kije s svojim razkrivanjem preteklosti pomagal mladim raziskovalcem pri pripravi knjige Železnica na Logaškem, je prihranil prav za predstavitveno priložnost zanimivo anekdoto.
- Spočetka so na logaški postaji parne lokomotive "napajali" prek črpališča nad Trumbo (pumpenhaus). Ko je pa Franc Jožef osrečil Logatčane z vodovodom, je tudi železnica želela piti iz te vodne napeljave. Železna kača pa je vodo toliko neki plačala, da je bilo Logatčanom z vodarino povsem prizaneseno. Danes je stvar docela drugačna: Logatčani vodo spet plačujejo in z njo kaj še vse-
MaŠ
Fotografija iz leta 1917: možje pred lokomotivo in na transportnih vagonih ozkotirne železnice Logatec - Črni vrh.
ZADNJE ŠOLSKO LETO TEGA TISOČLETJA SE POSLAVLJA
V zgodovino Osnovne šole Rovte se bo letošnje šolsko leto zapisalo kot izjemno: v prvi razred so stopili malčki, ki so se rodili istega leta, kot smo dobili svojo državo Slovenijo, osmi razred pa zapušča prva generacija, ki je celotno šolanje opravila v domači šoli. In to zelo uspešno! In kaj pravijo naši prvošolčki o tistem izredno pomembnem letu 1991? Rodil sem se pol leta pred vojno.Takrat je bila tema. Iz zibelke sem metal kocke kot bombe. _Žan Mlinar
Tudi moj očka se je boril za Slovenijo.
Marko Kržišnik Rodila sem se tri mesece, preden seje rodila naša Slovenija. Moj očka je šel v vojno. Mamica je trepetala za očija, da bi se le zdrav vrnil domov. _Tanja Mivšek
Jaz sem bila takrat v maminem trebuščku. Ati je v vojni branil otroke. Mami je vsak večer molila za atika, da bi prišel domov živ. _Klara Mlinar
Jaz sem se rodila med vojno. Ko je ati peljal mamico v bolnišnico, so ju med potjo ustavili vojaki s puškami. Mamico je zelo skrbelo zase in zame.
_Larisa Jereb
Takrat sem še skakala v maminem trebuhu. _Blanka Lukan
Tudi jaz sem bila v mamici. Ko sem zrasla, mi je povedala, da je ati moral v vojsko. Ko je bilo vojne konec, je ati prišel domov. _Tina Kogovšek
Jaz sem se rodil nekaj mesecev in dni pred vojno.To je bilo leta 1991. Takrat je Slovenija postala svobodna država.
_Andrej Čuk
Moj očka ni bil v vojni. _Karin Justin
Rodil sem se malo kasneje kot Slovenija.To je 1 ©.julija.
_Trček Boris
Moj oči je bil tudi v vojski. _Domen Koprive
Rodil sem se leta 1991. Moj oči ni šel v vojno. Med vojno smo bili raje v hiši.
Ožbe Marolt S Slovenijo skoraj hkrati praznujeva rojstni dan. Čestitam ji.
_Sabina Mivšek
Jaz sem že veselo skakala in norela okrog hiše. Vojne pa se ne spomnim. _Urška Mikuž
Jaz sem se rodil, ko se je rodila Slovenija. Vesel sem, da sva enako stara. _Tomaž Loštrek
Ko sem se rodil, je bila vojna. Vojna je bila le deset dni.
_Matija Lazar
Jaz sem se rodila, ko se je vojna začela. Oči je šel v vojsko. Mamica je molila za njega, da bi prišel zdrav domov. Hvala Bogu, tako je tudi bilo. _Ana Lukančič
S svojo učiteljico Metko Bogataj, ki je svoje učence zelo pohvalila, se veselijo našega dneva samostojnosti in čestitajo vsem, ki imamo radi svojo državo.
Novin. krož. šole Rovte
stran 5 - junij 1999
logaške
Vse pevske revije
V občini so se zvrstile vse pevske revije. Splošna ugotovitev je razveseljiva: raven pevske kulture se viša. Poglejmo posamezne prireditve.
Najprej je bila revija odraslih pevskih zborov pod nazivom "Prišla bo pomlad", ki jo je 20. marca v Narodnem domu pripravila Zveza kulturnih društev (ZKD) Logatec. Predstavilo se je osem pevskih zborov in skupin: Pevski zbor Društva invalidov in upokojencev Logatec, Pevsko društvo Logatec, Adoramus in Notranjska, dalje moški zbor iz Hotedršice, Pomladni odmev, Logaški oktet ter ženski zbor Kulturnega društva Tabor. Morda od vseh revij je bilo na tej najbolj občutiti kakovostno rast. To še posebej velja za Cerkveni mešani pevski zbor Adoramus, ki se je tedaj še pripravljal na državno tekmovanje v Mariboru, kjer je kasneje, kot smo že poročali, dosegel imenitno srebrno priznanje. Tako je menil tudi ocenjevalec Tomaž Tozon, ki je po reviji zborovodjem povedal, kar je menil, da velja povedati: pohvaliti, kar je dobro, in opozoriti na pomanjkljivosti. Zbori so, letos prvič, dobili tudi magnetofonski posnetek nastopov.
Čez mesec dni je sledila revija šolskih pevskih zborov, ki jo je pod pokroviteljstvom ZKD Logatec tudi scensko dopadljivo pripravila gornjelo-gaška osnovna šola v kulturnem domu Tabor. Predstavili so se otroški zbori iz Rovt, Dolenjega in Gorenjega Logatca, pa iz Laz in z Vrha sv. Treh Kraljev ter iz Hotedršice, pa še pevska pripravljalno šole 8 talcev, mlajši mladinski zbor iz gornjelogaške šole ter mladinski zbori z vseh treh osemletk. Rutina glasbenih pedagogov na obeh logaških šolah je nastopom dala svoj prepoznavni zaznamek. Prijetno sta presenetila oba rovtarska zbora pod vodstvom Mari Loštrek Žižek in Alenke Gantar, kot tudi zbor z Vrha. Mladi Lažani so pokazali, da tudi v Lazah ni skrbi za pevski podmladek. Očitno je na obrobju občine dovolj volje in želje po dobrem in najboljšem petju, ki se odraža tako v programu kot v iznajdljivosti in tudi vključevanju fantov v pevske vrste. Glede teh: znano je, da fantje v obdobju končevanja osnovne šole zvečine spreminjajo glas, mutirajo. Vendar to ne more biti opravičilo za njihovo odsotnost v mlajših zborih, pa tudi v mladinskih ne povsem. Ob koncu posamičnih nastopov so pevci še družno zapeli pod vodstvom Zdravka Novaka in ob spremljavi Primoža Malavašiča..
Mladinski pevski zbor OŠ Rovte z nastopom na reviji šolskih pevskih
Obe reviji, odraslo in šolsko, je povezovala Barbara Novljan. In čez mesec dni, na Binkošti, je bila še revija cerkvenih otroških in mladinskih zborov v dolnjelogaški cerkvi. Tokrat je bil organizator Otroški pevski zbor sv. Nikolaja, pokroviteljstvo pa je obljubila ZKD Logatec. Nastopilo je 7 skupin. Petje je v mirnem in akustičnem cerkvenem prostoru delovalo bolj ubrano kot na reviji šolskih zborov. Pokazale pa so se stvari, ki jih sicer še kako lahko razumemo z vzgojnega in usmeritvenega stališča, s strokovnega pa malo teže. Sodelovali so: Otroški in Mladinski pevski zbor sv. Nikolaja Logatec, Otroško-mladinski cerkveni zbor Vrh sv. Treh Kraljev, pevci podružnične cerkve sv. Katarine na Medvedjem Brdu - kot mladinska vokalna skupina, otroški zbor in skupaj, ter Otroški cerkveni zbor župnije Gor. Logatec. Ob koncu so pevci skupaj zapeli • dve pesmi ob spremljavi Simfoničnega orkestra Glasbene šole Logatec pod vodstvom Mihaele Gosti ša..
Tudi s te revije je posnet zapis, ta na CD plošči. Program je povezovala Petra Jenko. Po nastopu so se mladi pevci še zadržali krog cerkve in s svojo neposrednostjo in razigranostjo zaokrožili prireditev in svoje srečanje. Mladinska zbora z obeh logaških šol pod vodstvom Marinke Istenič in Zdravka Novaka pa sta se udeležila tudi sklepnega nastopa ob letošnjem Celjskem mladinskem pevskem festivalu. Zbori za skupni zaključni nastop so bili izbrani po kakovostnem kriteriju in pomenijo za vabljene priznanje dobremu delu in petju ter uveljavitvi na reviji v Zagorju.
Naj ob koncu zapišem, da si kar nekaj zborovodij zasluži posebno pohvalo za prizadevno in uspešno delo, prav vsi pa priznanje za delo posebej še z mladimi pevkami in pevci, ki jim utirajo pot v svet pevskih širjav in prostranstev neizmerne radosti in danosti: biti pevec.
Janez Costiša
zborovodkinjo Alenko Gantar med zborov v Gor.Logatcu (Foto: F.B.)
Izvrstna Feldmusic Willisau-Land z dirigentom Albertom Brunnerjem na koncertu v Logatcu (Foto: J.G.)
Zvrhana mera dobre glasbe
Združeni cerkveni pevski podmladek med zaključnim nastopom (Foto:F.B.)
Logaški pihalni orkester je 19. in 20. junija pripravil 5. srečanje godb v Logatcu. Organizacijsko in strokovno zahtevno dogajanje je dobro izpeljal. Prireditve si je ogledala množica ljudi; koncertno dogajanje tako ni izzvenelo v prazno. Začetek, obenem vrhunec, je bil sobotni koncert gostujoče godbe -Feldmusik VVillisau-Land iz Švice z dirigentom Albertom Brunnerjem. Skorajda 80-članski orkester je pod prefinjenim vodstvom mojstra Brunne-rja zapustil premočan vtis, da bi ga lahko strnili v nekaj vrstic zapisa o imenitnem dogodku. Prireditveni prostor, šotor, sicer ni omogočil polnega zvočnega učinka, motilo je tudi (pol)glasno govorjenje poslušalcev, ki je že presegalo mejo dopustljivega. Orkester pa je muziciral, da ga zlepa ne slišiš orkestra, ki bi tako blago, a impresivno igral. Tako blagozvočnh nižje uglašenih inštrumentov menda še nisem slišal. Tolkala niso izstopala več, kot je potrebno. Četudi je bilo včasih slutiti kako intonančno nečistost, četudi je kdaj kak ton zdrsnil, je bil vtis izjemno dober. Tak koncert bi človek zares rad kdaj slišal tudi v primerni koncertni dvorani. V Logatcu je sicer, žal, nimamo. Pa morda kje drugje. Zares, iskrene čestitke ansamblu in dirigentu.
Še beseda, dve o kraju in dirigentu. VVillisau je mesto sredi Švice z okrog sedem tisoč prebivalci. Vojaška godba je že slavila svojo stoletnico. V zasedbi ima skorajda vse inštrumente, tudi manj običajne za pihalni orkester. Dirigenta Alberta Brunnerja smo že spoznali, ko je januarja vodil logaški pihalni orkester v Slovenski filharmoniji. Že tedaj je bilo čutiti izredno muzikalno toplino interpretacije, ki je bila tokrat, z orkestrom, ki ga vodi od leta 1994, še izrazitejša. V nedeljo so se Logatčanom predstavile godbe iz Stranj, Cerknice, Postojne, domači orkester ter dve skupini Logaških mažoretk. V sprevodu so se od Krpana čez Poštni vrt sprehodile do Norodnega doma. Družno so pod vodstvom Matjaža Albrehta odigrale še dve koračnici, zatem so se gostujoče godbe posamič predstavile z dvajsetminutnim programom. Godba Cerknice je potrdila letos prejeto srebrno plaketo s ekmovanja v 1. kakovostni kategoriji v Krškem. Postojnska godba je izbrala za nemirno in preglasno publiko primernejši, lažji program in požela še večji aplavz. Zanimiva pa je bila godba iz Stranj, s posebnimi, ne samo nenavadnimi inštrumenti. Zaradi te posebnosti more izvajati le omejen program, vendar pa je s svojo neposrednostjo in izjemnostjo lepo dopolnila program.
Prvi večer so številne obiskovalce zabavli Kingstoni, naslednje popoldne in večer pa ansambel Obzorje. Z veseličnim delom - Nacetov golaž je bil zares izvrsten - si je logaški orkester nabral - upajmo - nekaj prepotrebnega denarja za nove inštrumente in za jesensko tekmovanje na Češkem.
Janez Gostiša
OBVESTILO
Državni svetnik
Alojz SUHADOLC
sporoča, da bo občanom občine Logatec na razpolago za morebitna vprašanja vsak prvi ponedeljek v mesecu v poslanski pisarni na Tržaški 13 med 8. in 10. uro.
prejeli smo...
CAS V KS NAKLO NEKOLIKO HITREJE
V zadnji številki LOGAŠKIH NOVIC objavljeni sestavek, SE JE V KS NAKLO ČAS RES USTAVIL, me kot od vas izvoljenega župana občine Logatec zavezuje za pojasnitev nekaterih izjav g.predsednika in g.tajnika KS NAKLO.
V prvi vrsti je potrebno ločiti proračunska sredstva, ki so namenjena za delovanje krajevnih skupnosti in sredstva, ki so namenjena investicijam v posameznih KS. Trditev, da proračun namenja za delo vseh krajevnih skupnosti 419 milijonov, je neresnična. V proračunu je za delo krajevnih skupnosti planiranih pod kontom 413004 3,5 milijona tolarjev. Del teh sredstev je namenjenih za vzdrževanje prostorv v uporabi KS (elektrika, najemnina, ogrevanje...); drugi del pa je namenjen nagradam članom sveta KS, predsedniku, tajniku, blagajniku,... Predlog župana in ne vladajoče koalicije SLS-SKD pa je, da se sredstva, ki so v proračunu namenjena za delovanje KS v občini Logatec dodelijo v enaki višini na vsakega člana sveta KS. Ker pa je številčno sestava posameznega sveta KS različna, so tudi sredstva za delovanje posamezne KS namenjena v predlogu različne višine.
Sredstva za investicije v KS so v proračunu občine Logatec, če ne upoštevamo skupnih investicij (dom za ostarele, vrtca v KS Tabor, rekonstrukcije ceste G2-102, projektov za večnamensko dvorano in Narodnega doma,...) planirana v višini 150 milijonov, od tega za KS Naklo 53,7 milijona ali 35,8%. Povedati je tudi potrebno, da v znesek 150 milijonov prispeva tudi državni proračun (vodovod Grčarevec, CRPOV Hotedršica, demografija, sanacija po lanskoletnem neurju) z zneskom 27 milijonov. Svoje prispevajo tudi krajani (Grčarevec, Hotedršica, Naklo,...) v višini 13 milijonov. Potreb za investicije pa je v vseh KS, ne samo v KS Naklo, veliko več.
Samo sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in občinskim uradom je na zadovoljivi ravni. Seveda ima vsaka KS, tako kot Naklo, svoj pogled in pripombe na dogajanja v celotni občini. Tudi odziv na določene probleme je v posameznih KS različen. Periferne se zelo hitro odzovejo, žal pa sam center želi voditi visoko politiko, ko pa je potrebno na željo občinskega urada dati neko mnenje (ureditev Cankarjeve ulice), kljub pisnemu posredovanju samega župana, preteče več mesecev. Zgodi se celo, da se na krajevni skupnosti zgubi edini izvod predloga ureditve mestnega jedra. Logatec s svojo lego, oddaljenostjo od glavnega mesta države, postaja vedno bolj zanimiv za naselitev. Tu imajo željo imeti stanovanja ali stanovanjske hiše prebivalci Štepanjskega naselja ali Murgelj. S sprejemom prostorskih aktov za naselje Logatec (Ob potoku, Crapovčnik, Kalce) želi občina prevzeti kontrolo nad gradnjo in doseči, da investitorji prispevajo določena sredstva za razširitev čistilne naprave, zagotavljanje novih vodnih virov in na povečanje kapacitet šol in vrtcev (v preteklosti zgrajenih s samoprispevkom občanov). Hitrega povečanja števila prebivalcev za 3000 do 5000 si ne želi nihče. Tako povečanje je možno v štirih, morda petih letih, ko bomo na to tudi pripravljeni z infrastrukturo, šolami, vrtci,...
Veliko je zadev, ki jih je potrebno postoriti in same narekujejo investicije. Morda je k temu prispeval tudi neprimeren pristop v preteklosti. Težko je zagovarjati obnovo mrliške vežice po desetih, dvanajstih letih, še težje je za to zagotoviti sredstva. Ali reševati kanalizacijo za padavinske vode po končanem asfaltiranju.
Kljub težavam, ki nas pestijo, se bomo potrudili, da bo v prihodnje poskrbljeno za hitrejši razvoj vseh krajevnih skupnosti.
Župan
Tek prijateljstva v Hotedršici
Športno društvo Hotedršica je v nedeljo, 30.maja 1999, priredilo "Tek prijateljstva". Prireditev velja za eno najstarejših tekaških prireditev v Sloveniji. Letošnji tek je bil že 28. po vrsti. Zgledna organizacija, tradicija in lepe tekaške proge so prav gotovo razlog, da se prireditve udeleži vsako leto nekaj 100 tekačev iz Slovenije in tudi zamejstva. Letos je startalo preko 400 tekačev. Tudi letos je tekmovanje veljalo za "Pokal severno Primorske lige". Množična udeležba iz cele Slovenije kaže na to, da si je tek pridobil zaupanje in sloves. Udeleženci tekmovanja so tekmovali v različnih starostnih kategorijah na različno dolgih progah. Vodja tekmovanja je bil Franc Nagode, za pripravo tekmovalnih prog in dobro označitev je bil zadolžen Janez Brenčič. Sprotne rezultate in za njihov izračun je skrbel Brane Orešnik ob podpori elektronskega merjenja in tiskanja rezultatov prek firme Prolog d.o.o. Logatec. Napovedovalka in povezovalka programa je bila Ingrid Kovač - Brus. Športno društvo Hotedršica je brezhibno organizirala tudi to veliko prireditev. Finančno in materialno je prireditev podprlo 75 sponzorjev.Vidnejši sponzorji so bili Valkarton Logatec, Športna zveza Logatec, Občina Logatec in samostojni podjetniki iz Hotedršice, Logatca, Vrhnike in Idrije.
Nekaj rezultatov
Dolžina proge 600 m
1. kategorija: Dečki: 1. Urban Rejc, OŠ Kobarid. Deklice: 1. Urška Svetek, AK Domžale, 7.Irena Leskovec, Hotedršica,
2. kategorija: Dečki: 1 .Kristjan Peklaj, ŠD Hotedršica, 12. Tomaž Modic, Logatec, 13. Andrej Mikuž, ŠD Hotedršica. Deklice: 1. Nika Korinčič, OŠ Kobarid, 1 O.Janja Nagode Hotedršica, 13.Tea Eržen, Hotedršica.
3. kategorija: Dečki: Borut Ručna ,OŠ Kobarid, 5. Jaka Rus, SK Logatec,
8. Primož Zelene, Hotedršica, lO.Žan Merlak, ŠD Hotedršica, 16. Tadej Pivk, Hotedršica. Deklice: 1. Šeherezada Karamujič, AK Trbovlje, 11. Nataša Merlak, Hotedršica, 12.Nataša Dolenc, Hotedršica, 13. Sandra Švigelj, Hotedršica, 17. Tjaša Karačič, Logatec.
Dolžina proge T,2 km
4. kategorija: Dečki: 1. Aleksander Kovavič, AK Trbovlje,2. Klemen Trpin, SD Hotedršica, 16.Tomaž Albreht, ŠD Hotedršica. Deklice: 1 .Adela Lučič, AK Trbovlje, 8. Andrejka Godina, TSK Valkarton Logatec,
9. Petra Nagode, Hotedršica, 13. Špela Nagode , Hotedršica, 15.Vesna Nagode, Hotedršica.
5. kategorija: Dečki: 1. Miloš Bajič, ŠD Piran, 6. Andraž Pavlišič, TSK Valkarton, 7.Tine Brenčič, ŠD Hotedršica, 11. Peter Brenčič, ŠD Hotedršica, 13.Peter Orešnik, ŠD Hotedršica, 19.Matej Dolenc, ŠD Hotedršica, 22. Erik Merlak, ŠD Hotedršica. Deklice: I.Suzana Mladenovič, AK Domžale, 4. Tanja Slabe, ŠD Hotedršica. 6.kategorija: Dečki: 1.Andraž Gregorič, OŠ Domžale, 13.Marko Petrovčič, Hotedršica. Deklice: 1 .Nika Hreščak, MU Postojna, 3.Karin Ivančič, TSK Valkaron, 12.Urška Nagode, Hotedršica.
Start teka na sedem kilometrov Dolžina proge 1,5 km
7. kategorija: Dečki: 1. Matjaž Kosmač, OŠ Žiri, 4.Nejc Premrov, TSK Valkarton, 6.Matej Nagode, TSK Valkarton. Deklice: 1. Veronika Koren, ŠD Piran, 7. Eva Božič, SD Hotedršica, 8. Polona Brenčič, ŠD Hotedršica.
8. kategorija: Dečki: 1. Mitja Kosovel, OŠ Nova Gorica, 3. Rok Šemrov, Hotedršica, 6. Luka Božič, SD Hotedršica, 8. Simon Merlak, Hotedršica. Deklice: 1 Jana Čenčič, AD Železniki, 3. Lea Perkovnik, TSK Valkarton,5. Tanja Krvina, TSK Valkarton.
Dolžina proge 7 km
9. kategorija: Mladinci: l.Florijan Ambrožič, TSK Valkarton, 3.Darijan Brus, TSK Valkarton, 6.Miha Nagode, TSK Valkarton,7. Jure Tršar, TSK Valkarton, S.Gašper Antičevič, TSK Valkarton. Mladinke: 1.Jasmina Pitamic, TK Kobarid, 3.Renata Šulek, TSK Valkarton, 5. Urša Antičevič, TSK valkarton.
Dolžina proge 13 km
11. kategorija: Člani: 1. Robert Kotnik, Prevoje, 8.Uroš Godina, TSK Valkarton, 9. Igor Velikonja, Logatec
12. kategorija: Člani: 1. Anton Hojdinar, Alta Lenart,
13. kategorija: Člani: 1. Lado Urh, Ogrevanje Gaber, najboljši čas na 13 km, 45.10.48
14. kategorija: Člani: 1. Tomaž Kalan,Novice Ekstrem.
T 5.kategorija: Člani: 1. Štefan Lešnik, Ljubljana, 8.Rado Selan, Logatec
16. kategorija: Člani: 1. Edvard Sivec, TK Kobarid.
17. kategorija: Člani: l.Edo Teras, Sežana
Dolžina proge 7 km
18. kategorija: Članice: 1. Irena Mahnič, Povir Brinj
19. kategorija: Članice: I.Veronika Bohinc, ŠD Krašnja.
20. kategorija: Članice: 1. Dorica Mahnič, Povir Vir.
Dolžina proge 300 m
21.kategorija: Predšolske deklice: 1. Eva Sever, 2. Suzana Švigelj, Hotedršica, 3. Simona Švigelj, Hotedršica, 4. Julijana Rupnik, Hotedršica. Predšolski dečki: 1. Dušan Fidel, Koper, 5. Borut Albreht, Hotedršica, 6. Žiga Karačič, Logatec, 7. Žan Rupnik, 8. Domen Brus, 9. Davor Kacin, 10. Miha Rupnik, 11. Jernej Šemrov, 12. Žiga Peklaj, 14. Dejan Rupnik, vsi Hotedršica.
Udeleženci tekmovanja so prejeli praktične nagrade, športne majice, zmagovalci pa praktična darila in denarne nagrade. Vsi prisotni na prireditvi so bili pogoščeni z lovskim golažem. Meso divjačine je prispevala Lovska družina Hotedršica. Golaž sta pripravila Jože Nagode in Sandi Petkovšek.
Po končani prireditvi je bilo še prijateljsko srečanje vseh udeležencev in organizatorjev. Na koncu so si vsi udeleženci rekli:
"Na svidenje na 29.teku prijateljstva v maju 2000!"
Anton Antičevič
Znova najuspešnejši
Tekaški smučarski klub Valkarton Logatec je tudi v smučarski sezoni 1998/99 najuspešnejši klub v smučarskih tekih v naši državi. Smučarski tekači so ponovili in potrdili uspehe iz preteklih let. Osvojili so prvo mesto pred tekači TSD Olimpija Ljubljana in TSK Merkur Kranj, in to med 13 slovenskimi klubi, ki tekmujejo v smučarskih tekih v državi in tujini.
V A reprezentanci so nastopali Jože Petkovšek, Vasja Rupnik in Uroš Godina. Jože Petkovšek, je osvojil prvo mesto v Emona pokalu. Na državnem prvenstvu pa je bil dvakrat drugi. Vasja Rupnik je kljub poškodbam dosegel vidne rezultate na mednarodnih interkontinentalnih tekmovanjih, kjer je dosegel 8., 12. in 15. mesto. Na državnem prvenstvu je dosegel 3. mesto na 10 km in 2. mesto na 50 km. Uroš Godina je dosegel na interkontinentalnem pokalu 16. mesto na 30 km. Na državnem prvenstvu pa je dosegel dvakrat peto mesto na 10 in 15 km.
Posamezni uspehi logaških smučarskih tekačev se vidijo iz FIS uvrstitve za državo Slovenijo.
Člani: 1. Matej Soklič, PLA, 45 tč., 2. Vasja Rupnik, LOG., 57 tč., 3. Joško Petkovšek, LOG., 66 tč, 6. Uroš Godina, LOG., 89 tč itd. Juniorji: 1. Jože Mehle, OLL, 74 tč., 2. Matej Jakša, LOG., 76 tč. itd. Starejši mladinci: 1. Florjan Ambrožič, LOG., 153, tč. 8. Gašper Antičevič, LOG., 229 tč. itd.
Mlajši mladinci: 1. Miha Nagode, LOG., 286 tč., 3. Miha Preveč, LOG., 290 tč., 5. Jure Tršar, LOG., 298 tč., 7. Darjan Brus, LOG., 308 tč., 21. Matej Vavpotič, LOG., 440 tč. itd.
Starejši dečki. 1. Nejc Premru, LOG., 371 tč., 17. Matej Nagode, LOG., 482 tč. itd.
Mlajši dečki: 1. Matija Bočko, OLL, 498 tč., 4. Tine Brenčič, LOG., 516
tč., 12. Peter Brenčič, LOG., 571 tč., 13. Blaž Bešvir, LOG., 572 tč. itd.
Starejše mladinke: 1. Renata Podviz, OLI. 135, tč.,3. Urša Antičevič,
LOG. 231, tč., 4. Renata Šulek, LOG 231, tč. itd.
Mlajše mladinke: 1. Mirjam Soklič, GOR., 258 tč.,3. Lea Pergovnik,
LOG., 279 tč., 7. Tanja Krvina, LOG., 309 tč. itd.
Starejše deklice: 1. Vesna Fabijan, KRA., 351 tč., 5. Karin Ivančič,
LOG., 435 tč., 9. Eva Božič, LOG., 470 tč., 12. Polona Brenčič, LOG., 508
tč. itd.
Mlajše deklice: 1. Tinka Petrovčič, VRH., 633 tč. 3. Hani Ivančič, LOG., 672 tč., 5. Andrejka Godina, LOG, 684 tč., 8. Tanja Slabe, LOG., 718 tč. itd.
Logaški tekači so dosegli vrhunske rezultate tudi v EMONA pokalu, kjer so osvojili prvo mesto med starejšimi tekači. V ŽITO pokalu pa so osvojili tretje mesto pri mlajših tekačih.
Matej JAKŠA, član A reprezentance Slovenije v smučarskih tekih (prvi z desne)
Posamezni tekmovalci kluba Valkarton so v EMONA pokalu dosegli tele uvrstvitve:
Člani: 1. Joško Petkovšek, 5. Uroš Godina, 7. Vasja Rupnik, 10. Davor Jerina itd.
Juniorji: 1. Matej Jakša itd.
Starejši mladinci: 5. Florjan Ambrožič, 8. Gašper Antičevič, 19. Miha Nagode, 20. Darjan Brus, 21. Miha Preveč, 24. Jure Tršar itd. Mlajši mladinci: 1. Miha Preveč, 2. Miha Nagode, 4. Jure Tršar, 7. Darjan Brus,l 1. Nejc Premru itd.
Starejše mladinke: 3. Renata Šulek, 4. Urša Antičevič, 14. Lea Pergovnik, 17. Tanja Krvina itd.
Mlajše mladinke: 1. Lea Pergovnik, 6. Tanja Krvina, 21. Eva Božič itd.
V ŽITO pokalu so dosegli posamezni tekmovalci kluba Valkarton take uvrstitve:
Starejši dečki: 1. Nejc Premru, 17. Matej Nagode itd.
Mladi tekači TSK Valkarton in trener Pavel Dornik
Starejše deklice: 5.Karin Ivančič, 7. Eva Božič, 11. Polona Brenčič itd. Mlajši dečki: 4. Tine Brenčič, 11. Blaž Bešvir, 13. Peter Brenčič itd. Mlajše deklice: 4.Hani Ivančič, 6. Andrejka Godina, 8. Tanja Slabe itd.
V državni članski A reprezentanci v smučarskih tekih bodo v novi sezoni tekmovali 4 tekači Valkartona, in sicer: Vasja Rupnik, Joško Petkovšek, Uroš Godina in Matej Jakša. Te tekače bo treniral finski trener. Od teh državnih reprezentantov in ostalih mladih tekačev se pričakujejo še novi uspehi, ki bodo ponesli v svet ime podjetja Valkarton in občine Logatec. Za celoten uspeh tekačev gre pohvala vsem tekmovalcem, glavnemu trenerju Pavletu Dorniku, kateremu so pomagali Aco Tršar, Franc Ivančič in Zorko Premrov. Prav tako je veliko prispeval Joško Modrijan, ki je v zimskem obdobju vestno skrbel za pripravo tekaških prog. Med zasluge za uspeh kluba sodi tudi veliko razumevanje staršev in podjetja Valkarton Logatec, ki je pokrovitelj in sponzor tekaškega kluba. Zaslužni za skupni uspeh TSK Valkarton so tekači in vodstvo ŠD Hotedršica. Iz tega društva je veliko dobrih in vrhunskih tekmovalcev in neumornih športnih delavcev, ki zaslužijo posebno pohvalo za delo z mladimi tekmovalci. TSK Valkarton že več let vodi vztrajni predsednik Boris Obreza, ki ima veliko dobre volje za delo v klubu, meni pa , da bi moral klub prejemati večjo pomoč širše družbene skupnosti.
Anton Antičevič
LOGATCANKA NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Po enoletnem premoru se je Špela Pečkaj iz Logatca spet uvrstila v državno mladinsko reprezentanco v namiznem tenisu in bo nastopila na Evropskem prvenstvu, ki bo letos od 15. do 26. julija v Frvdek Mvsteku. Na sliki - Špela je desno - je zgodaj spomladi v italijanskem Bolzanu na igrah Alpe-Adria skupaj s soigralkama osvojila prvo mesto med ekipami, izvrstno pa seje uvrstila tudi med posameznicami. (Foto: L.M.)
Za zdrav duh in čvrsto telo
V Škofji Loki so bile drugo junijsko soboto 2. športne igre obrtnikov in delavcev Slovenije. Udeležili so se jih tekmovalci in tekmovalke iz 48 od 62 slovenskih območnih obrtnih zbornic.
Logatčani so se s štirimi moškimi ekipami skupno uvrstili na 28. mesto. V vseh panogah so se uvrstili v kakovostno sredino med ekipami. Tekmovali so v malem nogometu, pikadu, balinanju in vleki vrvi.
Štirinajst dni poprej pa so bile športne igre notranjskih in primorskih območnih obrtnih zbornic v Izoli. Tudi na teh igrah so se logaški tekmovalci srednje dobro uvrstili.
Jago
	SPOŠTOVANI! Sedaj smo dosegljivi na novih telefonskih številkah
založniško in trgovsko podjetje, d.o.o. Čevica 4, 1370 Logatec	telefon: 061 / 790 660
	fax: 061 / 790 664
	mobitel: 0609 / 625 688
	el. pošta: mali@siol.net
Potrebujete naSVET? Pojdite na SVET!
PRODAMO ALI POIŠČEMO
VAM
HIŠO, STANOVANJE, ZAZIDLJIVO PARCELO, KMETIJO, VIKEND ALI POSLOVNI PROSTOR
SVET NEPREMIČNINE, d.o.o.., Ljub [j AN A Enota VithNikA
CANliARJEV TRCjj 5
1760 VRkNikA
TeL: 061/755 194 Fax.: 061/754 J9J
NEPREMIČNINE
REAL ESTATE
21 zaposlenih v Ljubljani, Vrhniki in Kranju
vam bo pomagalo pri poslih z nepremičninami
bogdan oblak
K SODELOVANJU VABIMO
TRGOVCA KOMERCIALISTA ALI GRADBENEGA TEHNIKA ZA VODJO PRODAJE BETONSKIH IZDELKOV IN GRADBENEGA MATERIALA
ZAHTEVE: USTREZNA POKLICNA IZOBRAZBA Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI NA PODROČJU PRODAJE GRADBENEGA MATERIALA.
PISNE PRIJAVE Z DOKAZILI O IZOBRAZBI IN DELOVNIH IZKUŠNJAH POŠUITE DO 1 5.J U LIJ A.
INFORMACIJE PO TELEFONU 743-129 ALI 041/614-502.
Prispevke za naslednjo številko Novic
zbiramo do 9. julija.
Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec.
Spoštovani!
Ste se odločili za nakup oziroma ureditev novih poslovnih prostorov, nakup opreme, strojev ali prevoznega sredstva, se ukvarjte z izvozom ali uvozom; ponujamo Vam:
• kratkoročni krediti za tekoče poslovanje, z rokom vračila do I leta in izhodiščno obrestno mero T+4%;
• dolgoročni krediti za financiranje investicij in dolgoročnih poslov, z rokom vračila do 5 let in izhodiščna obrestna mera T+5, 75 %
Poleg  redne ponudbe  kreditiranja  nudimo tudi ugodnejše kredite na podlagi posebnih ponudb ( devizni krediti za plačilo v tujino, tolarski krediti z valutno klavzulo) in sodelovanje s skladi.
• storitvene garancije: za resnost ponudbe, za dobro izvedbo posla, vračilo avansa, za odpravo napak v garancijski dobi...
• plačilne garancije; za zanesljivost plačila, za vračilo posojila, za carinsko garancijo...
VAbanki so Vam naši uslužbenci na voljo za vodenje tekočega poslovanja, svetovalne razgovore.
Obiščite nas na naslovu: Abanka Logatec, Notranjska c. 4, Logatec, (delovni čas: pon., tor., čet, pet. od 8.30 do 12.30 in 13-30 do 16.00 ter sreda od 9.00 do 11.30 in od 13-30 do 17.00), lahko pokličete po telefonu,
številka je 061 742 500, ali nas poiščete na
internetu: www.abanka.si._
ABANKA, BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UUDI
Na podlagi 11. člena Odloka o proračunu občine Logatec za leto 1999 (LN št. 5/99) se v občinskem glasilu Logaške novice objavi
JAVNI RAZPIS
za dodeljevanje nepovratnih sredstev za male melioracije v občini Logatec
i.
Skupni znesek razpisanih sredstev za proračunsko leto 1999 je predvidoma 1.500.000,00 SIT.
2.
Do nepovratnih sredstev so upravičeni kmetje, ki izvajajo male melioracije v lastni režiji na posameznih zemljiščih v obsegu od 0,5 do 1 ha.
3.
Na razpisu lahko sodelujejo kmetje, ki izkazujejo tržne viške.
4.
Prednost pri dodeljevanju sredstev bodo imeli programi, ki bodo na osnovi presoje strokovne komisije prinašali vsestransko pozitiven učinek in izpolnjevali sledeče:
da je zemljišče za male melioracije v I. območju kmetijskih zemljišč, da za ureditev niso že bila vložena družbena sredstva za to parcelo, da je vložena vrednost melioracije upravičena na osnovi nove vrednosti pridelave, da je na obstoječih površinah že dosežena minimalna intenzivnost pridelave, da bo po opravljenem posegu mogoča strojna obdelava.
5.
Delež sofinanciranja malih melioracij iz predvidene višine sredstev proračuna za leto 1999 bo odvisen od njene vrednosti in števila prosilcev. Predvideno je do 50 °/o pokrivanje materialnih in storitvenih stroškov, povezanih z deli melioracije, ter 100 % pokrivanje stroškov nabave semen; vse na podlagi predloženih računov.
6.
Prošnji se mora priložiti sledeče: mapna kopija parcele - zemljišča, ki se meliorira (Geodetska uprava), izpis iz tekoče evidence zemljiškega katastra (Geodetska uprava), odločba o priglasitvi del (Upravna enota), strokovno mnenje kmetijskega svetovalca, računi plačanih materialnih stroškov in semen (v kolikor je melioracija že v teku).
7.
Rok za oddajo prošenj je 20 dni po prejemu Logaških novic, v katerih je ta razpis objavljen, rok dostave računov pa do 31.12.1999.
8.
Prošnjo z vso zahtevano dokumentacijo oddajo prosilci na naslov: Kmetijsko svetovalna služba, Tovarniška c. 3, 1370 Logatec, v roke Romanu Rupniku.
9.
Kandidati (prosilci) bodo v roku 10 dni po preteku roka za oddajo prošnje obveščeni o izboru prosilcev - vključitev melioracije v sofinanciranje iz proračuna občine.
10.
Vsa potrebna pojasnila in dodatne informacije v zvezi s predmetnostjo razpisa se dobijo na sedežu Kmetijsko svetovalne službe, Tovarniška 3, Logatec, tel. 742-933 pri Romanu Rupniku.
Številka: 006-07/99 Datum:   17.06.1999
ŽUPAN OBČINE LOGATEC Janez NAGODE, l.r.
Zahvala
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame
Mirni Petrič - Benigar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom v bloku in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja.
Še posebna zahvala dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje in Domu Marije in Marte za nego in skrb v mesecih, ki jih je v njem preživela. Hvala sosedi Ivanki Brenčič za dolgoletno vsestransko pomoč.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni.
Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Zahvala
Ob izgubi dragega moža
Franca Vilharja
se sikreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku Tonetu Komparetu za opravljeni pogrebni obred, g. Janezu Možini za poslovilne besede in njegovim sodelavcem iz napajalnih postaj Logatec, Pivka in Vič.
Lepa zahvala g. Robertu Albrehtu za Tišino in Logaškemu vokalnemu kvartetu za lepo zapete pesmi.
Žalujoča žena Pierina in sorodstvo.
NA POČITNICE!
Metka Rupnik, Borut Fefer in Mitja Turk, ravnatelji osnovnih šol 8 talcev. Tabor in Rovte ob koncu šolskega leta v pogovoru za Logaške novice ocenjujejo delo svojih šol, izvedbo letnega učnega načrta in splošne razmere na osemletkah in njihovih podružnicah. Najprej smo jih zaprosili za kratko predstavitev vseh treh šol.
Metka Rupnik: »Osnovno šolo 8 talcev je letos skupaj z osemnajstimi otroki na podružnični šoli v Lazah obiskovalo 650 učencev v 14 oddelkih; prihodnje leto bomo imeli oddelek več. V Lazah pa imamo dva kombinirana razreda - v prvem in drugem razredu je skupaj 6, v tretjem in četrtem pa 12 učencev. Na predmetni stopnji poučuje 23 učiteljev, 19 pa na razredni, poleg njih imamo še dve psihologinji, knjižničarko in računalničarja ter dva učitelja na podružnični šoli v Lazah. Celotni kolektiv šteje 63 ljudi. Šola sodi med največje v državi, zato je komaj še obvladljiva, poleg tega pa so že polno zasedeni tudi vsi prostori. Posamezni oddelki bi lahko skupaj sprejeli še do 50 otrok, novih oddelkov pa ne moremo več oblikovati, zato Logatec s stališča naše šole ne prenese nobenega priseljevanja več. Menim, da je šola, kakršna je zdaj, še dovolj osebna, če bi jo morali povečevati, pa bi učenci postali le še številke. Osebno, kot ravnateljica, naj bi poznala vsakega od njih, pa imam s prepoznavanjem sem ter tja že težave. Tudi šola sama zaenkrat ob tolikšnem številu učencev ustreza potrebam časa; stavba je lepo urejena in omogoča dobre pogoje za kakovosten pouk. Imamo sodobno opremljeno računalniško učilnico, kakršnih v Sloveniji ni prav veliko, lani smo dobili novo učilnico za pouk zemljepisa, letos opremljamo kemijsko, tako da smo s splošnim standardom lahko kar zadovoljni. Pripravljen je tudi že osnutek projekta za graditev športne dvorane, ki nam bo sicer »odnesla« dobršen del igrišč za šolo, vendar pa bodo razmere za pouk športne vzgoje po dograditvi še ene dvorane vsekakor boljše kot doslej. Velik problem še vedno ostaja knjižnica, ki jo bomo skušali urediti v sedanji mali telovadnici.«
Borut Fefer: »Naša šola ima dve podružnici: v Rovtarskih Žibršah in v Hotedršici; skupno število učencev je 398, od tega jih obiskuje podružnico v Hotedršici 41 in v Žibršah 7. Na centralni šoli je 17 oddelkov, v Hotedršici trije in v Žibršah eden, sicer pa je za našo šolo značilno, da imamo kar 52 % vozačev, zato so naše organizacijske možnosti delno omejene. Zaposlenih imamo 29 učiteljev, skupaj z delavci na podružničnih šolah pa nas je 41. V posameznih razredih imamo po dva oddelka, občasno tudi po tri, zato je šola po številu učencev ravno pravšnja za solidno vodenje. Podobno, kot je povedala kolegica, se v primeru športne vzgoje godi tudi nam, ker je telovadnica premajhna; vsaj zaenkrat prave, dolgoročne rešitve ne vidimo, dogovarjamo pa se s Krajevno skupnostjo Tabor, da bi pouk športne vzgoje za nižje štiri razrede v prihodnjem šolskem letu vsaj deloma potekal v njeni dvorani. Načrtujemo tudi graditev večnamenskega prostora med šolo in bodočim vrtcem poleg nje, hkrati pa naj bi pridobili še dodaten prostor za ureditev računalniške učilnice in učilnice za gospodinjstvo, kar bi v prihodnjih dveh letih že skoraj zadostovalo za potrebe devetletne osnovne šole.« Mitja Turk: »Našo šolo obiskuje v desetih oddelkih 172 otrok, na podružnični šoli na Vrhu svetih Treh Kraljev pa imamo v dveh kombiniranih oddelkih še 18 otrok. Poučuje jih 15 učiteljev, kolektiv je prijeten in tudi šola sama zaenkrat omogoča dobro počutje. Kljub temu da je nova, se pa že soočamo z dejstvom, da lahko sčasoma postane premajhna; če bi imeli na primer v prihodnjem šolskem letu v petem razredu le tri učence več, bi nam za nemoten pouk ena učilnica že zmanjkala. Tako v pričakovanju devetletne osnovne šole že ugotavljamo, da se bomo soočili s prostorsko stisko, čeprav pristojni na občini menijo drugače. Njihovi podatki o številu rojstev otrok - zbirajo jih po hišnih številkah - se namreč od naših, ići jih dobivamo iz krstne knjige, bistveno razlikujejo, konkretno kar za dvoje, troje rojstev na leto. Zato sem predlagal, da bi v Rovtah zgradili nov vrtec, nam pa bi ostali prostori starega, s čimer bi šola pridobila tudi svojo kuhinjo; doslej so namreč šolarji malico dobivali v vrtcu. Med zadevami, ki so zadovoljivo oziroma kar solidno urejene, moram omeniti računalniško učilnico, v kateri imamo sedem v mrežo povezanih sodobnih računalnikov, letos smo kupili tudi didaktično programsko opremo, zanimanje za računalništvo pa je, kar je razveseljivo, zelo veliko, zato vsako leto organiziramo računalniški krožek. Sicer pa moram tudi jaz potarnati glede telovadnice, saj naši otroci telovadijo kar v večnamenskem prostoru - v Domu krajanov, ki po nikakršnih merilih ne ustreza zahtevam
Ravnatelj Mitja Turk med delom v pisarni
kakovostne športne vzgoje. V omenjenem prostoru, ki si že zaradi samih dimenzij ne zasluži naziva telovadnica, ni prostora za shranjevanje telovadnega orodja, prav tako ni garderobe, zato se učitelj preoblači v zbornici, učenke za zaveso na odru, učenci pa kar na stopnišču ... Če bi nas obiskal šolski inšpektor, bi našo »telovadnico« gotovo zaprl. Rešitev tega problema je nujna, vendar pa, ker gre za občinsko zadevo - telovadnico bi namreč morali zgraditi s sredstvi za investicijsko vzdrževanje - nisem ravno optimist, saj kljub obljubam župana in njegove svetovalke doslej k nam v Rovte ni bilo še nikogar, da bi se prepričal o naši prostorski stiski, na katero sem že večkrat opozarjal.«
M.Š.: Ob izteku šolskega leta ocenjujete, ne le uspeh učencev, temveč tudi izpolnitev letnega načrta: kako ste zadovoljni z opravljenim delom?
Metka Rupnik: »Pri nas kakšnih posebnih izpadov ni bilo, čeprav so učitelji nekaterih predmetov imeli nekaj več izostankov, kar ravnatelje po navadi najbolj skrbi. Zato so morali z učnimi načrti proti koncu leta nekoliko pohiteti, kar pa ni najbolje, saj se otrokom delno pomanjkljivo znanje pozna v naslednjem letu. Sem pa zelo zadovoljna z izvedbo interesnih dejavnosti, s tekmovanji, na katerih so se učenci dobro odrezali, in zlasti z razvojem nekaterih področij, kot je raziskovalno delo - v Lazah smo namreč izpeljali zelo odmeven občinski raziskovalni tabor - učenci so opravili tudi zgodovinsko raziskovalno nalogo o furmanih, kovačih in kolarjih, za katero so na razpisu prejeli zlato priznanje; podobna naloga o železnici na Logaškem, ki jo prav zdaj zaključujejo, bo tudi zgledno opravljena ... Zelo se je razvila dramska dejavnost, imeli smo več odmevnih predstav, tudi z lutkami; zelo dejavni smo na likovnem področju, zato menim, da pri oceni kakovosti interesnih dejavnosti ne smemo biti preskromni. Po drugi strani pa se mi zdi, da smo še premalo storili za odkrivanje nadarjenih učencev, saj se večina od njih preizkuša na več različnih področjih, pa zato nikjer ne izstopajo tako, kot bi lahko, če bi jih znali pravilno usmerjati.« Borut Fefer: »Tudi mi ugotavljamo, da se isti učenci pojavljajo na vseh tekmovanjih, zato se menda preveč ukvarjamo z njimi tudi pri pouku, kljub temu pa iz njih ne zmoremo »iztisniti« toliko, kot bi sicer iahko. Letos tako na tekmovanjih nismo pobirali zlatih priznanj, razen v Veseli šoli, kjer imamo državno prvakinjo, in seveda, na športnem področju, kjer je naša šola naspioh že tradicionalno zelo močna. Zlasti imamo dobre tekmovalce v atletiki in tekih, kjer smo bili letos državni prvaki.
Ravnatelj Borut Fefer govori učencem
Tudi dramska skupina solidno deluje, pa zborovska pevska kultura po nekaj letih spet napreduje; tako smo organizirali občinsko revijo šolskih zborov, ki je lepo uspela, in še kaj bi lahko naštel. Letos z različnimi prireditvami praznujemo tudi 20-letnico šole v Hotedršici in 60-letnico šole v Žibršah; o obeh pričata posebni brošuri, pa še nekaj drugih dogodkov, kot je, na primer, Kulturni teden ali pa Novoletna pravljica, se je zvrstilo med šolskim letom. Kar zadeva redni pouk, smo letni načrt kar dobro izpeljali, še zlasti pa moram pohvaliti likovno dejavnost, saj so naši otroci sodelovali na dvanajstih različnih natečajih in prejeli številne nagrade.« Mitja Turk: »Letni načrt smo izpolnili, zadovoljni pa smo tudi z učnim uspehom naših šolarjev; če se omejim le na osmi razred, ki je že prej končal s poukom - v razmeroma majhni generaciji petnajstih učencev je bilo kar sedem odličnih skozi vseh osem let. Pri preverjanju znanja slovenščine so dosegli 68,6 % uspeh, pri matematiki pa 77,8 °/o. Popolno osemletko imamo zdaj v Rovtah četrto leto, informacije, ki jih dobivam o učnem uspehu naših učencev na srednjih šolah, zlasti gimnazijah, ekonomskih in kmetijskih šolah, za katere se večinoma odločajo, pa so zelo spodbudne; prav noben predmet jim ne dela preglavic. Zelo razgibane so tudi naše interesne in druge spremljajoče dejavnosti. Otroci se, čeprav je šola oddaljena od občinskega središča, odločajo za glasbeno izobraževanje; tudi v eno od naših učilnic smo namestili pianino, tako da glasbeni šoli omogočamo poučevanje vsaj na začetni stopnji, prav tako pa lahko otroci kar doma, v Rovtah, dobijo tudi prve izkušnje iz sob petja. Naši otroci tudi sicer zelo radi nastopajo, zlasti prepevajo, kar je za njihov razvoj in poglabljanje samozavesti zelo dobro. Pomembno pa se mi zdi še nekaj: na šoli opažamo, da starše naših otrok zelo zanima, kaj vse počnemo, redno hodijo na govorilne ure, tudi s Svetom in z vodstvom šole dobro sodelujejo, prav tako pa obiskujejo vsa predavanja, posvete in prireditve, ki jih zanje pripravimo. V kraju je tudi po zaslugi šole zelo razvejano kulturno življenje, saj je samo šolskih kulturnih prireditev vsako leto vsaj šest, sedem. V njihovi pripravi sodelujejo vsi učitelji in pogosto večina, včasih pa tudi kar vsi učenci. Zelo veliko objavljamo; revija Kekec nam je od desetih nagrad za najboljše pravljice podelila dve, redno objavljamo v Logaških novicah in v Časopisu 99, tudi v Kmečkem glasu smo dvakrat zapolnili celo stran, prav tako v revijah PIL in Otrok in družina, pa v Firbcu in še kje. Z zmago na regijskem
tekmovanju smo se uvrstili v televizijsko oddajo Sive celice, kjer smo nato izpadli le za eno točko, v TV oddaji Pod klobukom pa smo Rovte predstavili slovenski javnosti. Skratka, kulturno življenje na šoli in s tem tudi v kraju samem je zelo razgibano.«
M.Š.: V zadnjih letih se v slovenski družbi močno povečujejo socialne razlike: kako to občutite vsak na svoji šoli in kakšne spremembe zaznavate pri otrocih samih: se povečuje število problematičnih učencev, ki terjajo posebno pozornost, se srečujete tudi z alkoholom oziroma z drogo, ki je v logaškem prostoru prisotna in dostopna tako rekoč na vsakem koraku?
Borut Fefer: »Pri nas sicer nimamo psihologinje, pri socialni delavki pa se število obravnavanih učencev vsako leto močno povečuje; letos je bilo kakih 80 takih primerov. Socialno ogroženih otrok, čeprav o pravi revščini še ne moremo govoriti, je že kar nekaj, zato pri vsaki dejavnosti, ki jo organiziramo, skušamo doseči čim nižje stroške. Šola sicer naj ne bi bila socialna ustanova, kot je na nekem posvetu dejal minister za šolstvo, vendar pa je dejansko postala tako draga, da poskušamo učencem pomagati na najrazličnejše načine, na primer, z učbeniškimi skladi, pa z obročnim odplačevanjem oziroma z odlogi plačil.« Metka Rupnik: »Opozoriti moram še na nekatere pojave, ki smo jim priča zlasti v višjih razredih. Otroci se delijo na dve skupini: na punckerje in raverje; gre sicer za glasbeni okus oziroma ceio neke vrste prepričanje, vendar je v ozadju čutiti tudi narodnostno pripadnost, kar je zaskrbljujoče, saj je prišlo tudi že do pretepov.
Ravnateljica Metka Rupnik med šolarji na prvi šolski dan 1998/99
Med drugim sem ter tja naletimo tudi na otroke, ki so zanemarjeni. Tudi nekaj takih smo že opazili, za katere lahko z gotovostjo trdimo, da so lačni, zato smo posredovali tako, da smo jim prehrano zagotovili v šoli. Skratka, zdi se mi, da se ustvarja neke vrste družbeno dno, kar bi nas vsekakor moralo skrbeti in pred čemer si ne bi smeli zatiskati oči. Opazen je tudi pojav kajenja; ugotavljamo, da učenci še vedno lahko cigarete kupijo skoraj povsod, kar je sicer tudi v nasprotju z zakonom. Nekateri učenci petih in šestih razredov že zahajajo v logaške gostinske lokale, česar kljub občinskemu odloku nihče ne preganja, še zlasti bi morali biti na ta pojav bolj pozorni starši. Nekateri od njih nad svojimi otroki nimajo nadzora in jim tudi ne postavljajo jasnih meja. Sicer razen kajenja in občasnih poskusov pitja alkohola večjih problemov ne opažam; morda je kdo od otrok že kdaj poskusil tudi »travo«, toda zdi se mi, da ta pojav na naši šoli še ni alarmanten. Žal moram ob tem rahlo pokarati starše, ki sicer pridno obiskujejo govorilne ure, skrbijo jih ocene njihovih otrok, na splošnih predavanjih, tudi v zvezi z različnimi oblikami zasvojenosti, pa je udeležba staršev premajhna.« Borut Fefer: »Na naši šoli razmišljamo o uvedbi neke vrste šole za starše; radi bi jih povabili k tesnejšemu sodelovanju ob sproščenih pogovorih, da ne bi hodili v šolo le tedaj, ko se določen problem že razraste, temveč že poprej. Šola in starši lahko marsikaj storimo z roko v roki, vendar smo učitelji omejeni na čas, ki ga prebijemo z otroki, zato jih lahko pomagamo sooblikovati v zrele osebnosti le do neke stopnje, od tam naprej pa je odločilna prav vloga staršev.« Metka Rupnik. »Rada bi se povrnila še k problemu narkomanije; če kateri od naših učiteljev pri določenem učencu opazi karkoli sumljivega, najprej obvestimo starše; tudi če gre za najmanjši sum, morajo starši razumeti, da če jih pokličemo v šolo, to storimo z najboljšim namenom in zato, da bi s pravočasnimi ukrepi preprečili stopnjevanje problema. Tudi mi sami smo namreč starši, svoje otroke imamo radi in smo zato prav tako občutljivi in nekritični, vendar kljub temu trdim, da seje o nenavadnih pojavih med učenci treba pogovarjati in prisluhniti tudi učitelju, ki je včasih lahko boljši in manj pristranski opazovalec«
Mitja Turk: »V Rovtah imamo morda nekaj manj težav, na kakršne opozarjata kolega z logaških šol; sem ter tja sicer naletimo tudi na socialno šibkejše družine, ki ne zmorejo plačati šole v naravi, pa take primere rešujemo s pomočjo Karitas, ki nam gre pogosto na roko. Na mamila, ki v naši družbi na splošno postajajo eden največjih problemov mlade generacije, pri nas še nismo naleteli, z alkoholom pa se nekateri otroci, zlasti v sedmem in osmem razredu, že kar radi spoznavajo.«
Vsi trije ravnatelji so ob koncu pogovora za Logaške novice še opozorili na prometno varnost, ki je v naši občini tako rekoč na psu; kljub obljubam pristojnih ljudi se doslej na tem področju, o čemer smo veliko pisali tudi v našem časopisu, ni premaknilo skorajda nič. Mar so otroška življenja res tako malo vredna? se sprašujejo in pozivajo: storite vendar že kaj, preden bo prepozno! Morda so ravno počitnice, ki se začenjajo ta čas, priložnost, da poskrbimo za varnejši korak naših malčkov od doma do šole, ki bo jeseni spet postala njihov drugi dom. Dotlej pa naj brezskrbno uživajo zasluženi oddih, ki ga privoščimo tudi njihovim učiteljem in vsem trem ravnateljem, ki se jim zahvaljujemo za pogovor.
Marko Škrlj