YM V. v?- Schillerjeva cesta Mer. 8, M dvoriSču, L nadstropje. • • Mtopisi 90 ne rračajo. * * Uat liha ja vsak dan raion nedelj ia pramikov ob 4. uri popoldne. • « Sklep uredništva ob 11» uri dopoldne. • * Befrankirsuri dopisi ae ne sprejemajo. * • Anonimni dopisi se ne uva- NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta Stev. 8. Naročnina znaSa » avstro» ogerske deiele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12"S0 četrtletno . . . K 6 80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 80-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveteroetopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust i Posamezna Stev. stane 10 h.! SteV. 77. Telefonska žtevilk» 65. Celje, v torek, dne 6. aprila 1909. Čakovai račun 48.817. Leto I. Vabilo na narocbo. Slav. p. n. občinstvo vljudno vantato na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové. »Narodni Dnevnik1 velja za avstro-ogrske dežele: celoletno.....K 25 — polletno.....„ 12*50 četrtletno.....„630 mesečno.....„ 210 Za Nemčijo: celoletno.....K 28 — za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —. Naročnina se pošilja vnaprej. Upravništvo „Nar. Dnevnika". Srbska samostojna stranka. Misel o srbski samostojni stranki je sprožil 1881 L tačasni vodja srbskega naroda dr. Svetozar Miletié. Neuspehi srbske politike so ga privedli do prepričanja, da je bodočnost Srbov te monarhije v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, kar je karakterizirals krilatimi besedami: „Trojedinost bodi naše geslo (Trojednica naša nzdanica)." Mi-letič je priporočal, naj se osnnje samostojno srbsko stranko, katera bi bila od hrvatskih političnih strank popol noma neodvisna, katera bi se obenem, zavedajoč se narodne individnalitete Srbov in prizadevajoč si zakonitim potom zasigurati to individnaliteto, bolela vzajemno in vsporazum-ljenjn s hrvatskimi političnimi stankami za državno pravo kraljevine Hrvatske. Miletičeva želja je postala dejanje 1887 L Srbski narodni zbor v Karlovcih je sklenil, naj se ustanovi srbska samostojna stranka in je bil na tem zboru tudi formulovan program. Ta program je državnopraven, ker zahteva ravno-pravnost kraljevine Hrvatske s kraljevino Ogrsko in še posebno popolno financijalno neodvisnost. Program je srbski, ker terja uzakonitev srbskih zahtev, tikajočih se priznanja srbske narodne zastave, eBakoveljavno-sti srbskega imena s hrvatskim, priznanje cirilice, odstranitev zaprek pri ustanavljanju srbskih narodnih šol v področju srbsko-narodne cerkvene autonomie itd. Program zahteva nadalje demokratično ustavo, parlamentarno vlado, splošno, jednako, direktno in tajno volilno pravico. Kar se tiče gospodarskih in socijalnih zahtev, so to iste, kakor pri drugih demokratičnih in ljudskih strankah. Na zboru v Karlovcih je bii izvoljen prvi odbor srbske samostojne stranke in organizacija, katera se je začela ta čas izvrševati, jo bila prila-godena tedanjemu absolutistiškemu režimu na Hrvatskem. Ni pa res, kakor to trdi obtožnica (proti veleizdajnikoinj, da srbska samostojna stranka ni imela do 1. 1903 ali celo do 1. 1906 svojih organizacij. Organizacije je imela, osnovane so bile seveda le na sistemu zaupnikov, katere je imenovala centrala, katerih pa ni izvolil narod, kakor se to godi od 1. 1903. sem. Temu je bil kriv režim Khuen-Hedervaryja, kateri ni dovoljeval ne ljudskih shodov, ne javne organizacije. Ta način organizacije je odgovarjal nadalje tudi nazorom tedanjih voditeljev stranke, kateri niso čutili potrebe ožjega zbližanja s širokimi sloji naroda. Razmerje med Hrvati in Srbi in torej tudi med srbsko samostojno stranko in drugimi hrvatskimi strankami je bilo do 1903. 1. nezdravo. Bil se je boj, ki se je sukal vedno le okolo srbskega imena. V časopisju se je dokazovala zgodovinsko, jezikoslovno in s podobnimi sredstvi opravičenost srbskega imena. Smer srbske in hrvatske politike so odločali bolj zgodovinarji in jezikoslovci kot pa politiki. Leto 1903 je pa prineslo znatne premene. V srbsko samostojno stranko je vstopil koj po znanih septemberskih dogedkih (protisrbske demonstracije, katere je podpiral režim Hedervaryjev) nov činitelj — mlada generacija. Mladi srbski razumniki so že zdavnaj goreli za hrvatsko-srbsko spravo ter so vzajemno s hrvatsko napredno mladino ustanovili klub združene hrvatske in srbskeomladine. Pozneje ja iz čisto opvrtunistiških razlogov sklenila hrvatska in srbska mladina, da bodo bolj smotreno, ako bodo Hrvatje delovali v dosedanji smeri med Hrvati in Srbi med Srbi. Dočim so hrvatski naprednjaki ustanovili svojon a p r e dn o in ljudsko stranko ter so začeli izdajati dnevnik Pokret, so mladi Srbi inteligentni vstopili v vrste srbske samostojne stranke, da bi jo prenovili in vlili vanjo novega duha ter jo prilagodili zahtevam nove dobe. Mlado generacijo je z odprtimi rokami sprejel dr. Bogdan Medakovič, kateri je ?e od davna neustrašeno branil boljše tradicije stranke ter je stal neprestano v opoziciji proti vladi. Novi činitelji so prevzeli v svoje roke vodstvo glasila stranke Srhobrana ter so mu utis-nili svoj pečat — pečat realizma. Srbski realizem je zajemal svoje moči iz češkega realizma, kajti na novo pri-stopli člani srbske samostojne stranke so skoro vsi priznavali prof. Masaryka za svojega učitelja. Opustivši socijologične in zgodovinske prepire, so oprli svoje srbst-vo na to realno dejstvo, da so Srbi tu, brez obzira na to, kako in od kod so prišli sem. Razumevajoč narod kot kulturno socijalni pojm in ne kot po litični pojm, računajoč s tem, da so jezik, šege in navade, pravni in estični nazori Srbov in Hrvatov eni in isti, da je narodna duša Hrvata in Srba jedna so sprejeli stališče, da so Srbi in Hrvatje en narod. Zgodovina in tradicija pa je pnstila temu narodu dve imeni in ker se ime naroda ne da t dekreti niti določiti niti zbrisati, je sprejela srbska mladina zahteve srbske samostojne stranke, tikajoče se ravno-pravnosti srbskega in hrvatskega imena in vnanjih srbskih znakov: narodna zastava in pismo. Določila je pa ob enem, da spolnitev srbskih zahtev ne more biti nič kot pogoj skupnega dela s Hrvati v boju za ustavnost in državno-pravni položaj kraljevine Hrvatske, ker je rešitev teh vprašanj enako v interesu Srbov kakor Hrvatov ter ne more biti smatrana za izključljivo hrvatsko vprašanje. Udeležba Srbov v tem boju ni nikaka koncesija Hrvatom, temveč samo posledica državljanske in demokratične zavednosti srbskega naroda. Hkratu z rastočim vplivom mlade generacije v srbski samostojni stranki ginevajo velike teritorijalne sanje srbske in stranka se organizira na demokratskih temeljih. Poprijemlje se drobnega dela v narodu, skrbi za njega politično vzgojo, za njega kulturni in gospodarski razvoj. Hvalo temu vplivu so zgubila vsa velika gesla in katastrofalni nazori za srbski narod vso privlačnost in na celi črti je zmagalo evolucijonistilko naziranje na etapno politiko. Sočasno s tem se začenja modernizirati tudi hrvatska politika. Teorija državnega prava, katera ni priznavala Srbov, je stopila v ozadje in mesto nje se začenjajo oglašati narodnostna načela in realna politika, računajoča z dejstvi, tvareča svoje idejale po čuvstvo-vanjn in potrebah ljudstva. Pri tem sočasnem razvoju na obeh straneh, so bili v dveh letih vstvarjeni pogoji, kateri so omogočili hrvatsko-srbsko koncentracijo in združenje narodnih moči tako, da so se že 1905. L srbske in hrvatske politične stranke združile v koalicijo ter privolitvah 1906.1. slavno zmagale. Dr. Svetozar Pribičevič. Konec prihodnjič. LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 47 češki spisal Svatoplnk čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Ostali so pogledali nanj, kot bi ga dobro ne razumeli, a Domšik se je nasmehnil in je rekel: „Ne skrbi za našo slast; da bo le tebi dobro dišalo." „Tu je skleda z juho," je kazala hišna gospodinja. „Pa ti nalijem rajši sama." „O hvala", je šepetal gospod Brouček in je pustil, da mu je nalila poln krožnik juhe, katere vonj je obetal, da mu bode ugajala. „V tujini si se gotovo navadil jesti iz krožnika", je menil Domšik. „Pri nas jedo sedaj mnogi iz sklede, a v prejšnjih časih so dajali mesna jedila kar na pečene plošče." Gost se je lotil močne juhe in je opazil, da ima sicer malo nenavaden okus, toda izvrsten. Pomiloval je Ie nepraktično podobo žlice, ki ga je pri jedi nemalo oviiala. „No, ali ti je dišala, ljubi gost?", je vprašala Magdalena, ko je pojedel. „Ako hočeš, ti nalijem še enkrat." „O hvala. Prav imenitna je!" Gospod Brouček je spraznil z vso slastjo tudi drugič do vrha naliti krožnik. Razgreta lica so se mu svetila od potnih kapljic v veliki zadovoljnosti. Pogrešal je sedaj samo prtiča. V devetnajstem stoletju je bil navajen zavezati si pred jedjo vedno skrbno okoli vratu čist prtič s konci, štrle-čimi navzad v podobi velikih belih ušes, in ta mizna toaleta je bila njegovo najljubše opravilo. Tu pa ni imel ničesar, da bi si obrisal usta. Zagledal pa je, kako se je gostitelj nagnil k spodnjemu, okoli mize povešenemu prtu in si je z njim obrisal ustnice. „A tako je to!" si je mislil gost z nasmeškom na obrazu. „Tukaj ne delajo velikih ovinkov. No tudi jaz se ne bodem sramoval." In si je pomagal ravno tako. Hujše je bilo s pečenimi in že razrezanimi kokoši, ki so sledile. Domšik je silil gosta, da bi si vzel. Ta je približal nalahko k svojemu krožniku enega izmed obeh nožev, ki sta ležala na mizi in je dal s tem, da je iskal po mizi, razumeti, da vendar ne more zajemati iz sklede kar z roko. Toda gostitelji se niso domislili ničesar. Ostaio mu ni torej nič druzega, kot da je naravnost zahteval: „Vilice prosim". „Vilice?" je ponovil Domšik začudeno. „Kunka, prinesi gostu vilice iz kuhinje! Kaj se obotavljaš? Prinesi jih, ako jih želi." Mladenka je prinesla nekaj, kar bi se moglo prej imenovati vile nego vilice. „Hvala", je rekel gost v vljudnem tonu, toda osupel je vzel v roko mo- gočno, težko držalo, iz katerega sta moleli dve dolgi, močni, železni šili. „Ti neprenehoma prosiš in se zahvaljuješ kakor berač," ga je vljudno pokaral Janko od zvona. „Naš gost si, in z vsem, kar želiš, ti postrežemo iz srca radi. Torej ne prosi in se ne zahvaljuj za vsako malenkost." „Prosim", je zašepetal nepoboljšljivi gost in je vrtel v stiski nerodno orodje. Ogromne vilice so se razkoračile nad skledo kakor rodski kolos in precej časa je trajalo, predno se je ena noga okorno zadrla v kokošje krilo, pa se zopet zasukala na krožniku tako nerodno, da se je bilo bati, da bi si gospod Brouček ne iztaknil oči. Ontil je, da so pogledi ostalih obrnjeni nanj; postal pa je še okor-nejši, ko je videl, kako je Domšik vzel drugo krilo iz sklede s prosto roko in ga začel obirati tudi s pomočjo prostih rok. (Dalje prib.) Politična hroniha. o Nemški šovinizem pod okriljem „močne" vlade. Društvo čeških železničarjev je vložilo na nižjeavstrijsko namestništvo proši.jo, da naj se mn dovoli ustanoviti ua Dnnaju podružnico. Namestništvo je zahtevalo nemška pravila ter je ca temelju predloženih pravil prešujo odbilo z utemeljitvijo, da pravila določajo češčino kot razpravljalni jezik društva, da pa češ-čina ni na Nižje Avstrijskem deželni jezik. To je očividna neresnica, kajti na Nižje Avstrijskem je več čeških občin (n. pr. Poštorna itd.) in Dunaj ni izključljivo nemško rnesto, ampak prestolnica mnogojezične države. Na Dnnaju je uradno ljudsko štetje naštelo na stotisoče Čehov, katerim je tndi državno sodišče že pripoznalo pravico rabe svoje materinščine pred državnimi uradi. „Močna" Bienerthova vlada o tem noče vedeti in hoče veselo germanizirati po kršč. socijalnem receptu. Drug slučaj se je pripetil v St. Pöltenu. Mestni svet je sprejel re-solncijo, v kateri zahteva, naj vlada gieda na to, da ne bode pri imenovanju poštnih uradnikov imenovan tndi kak nradnik češke narodnosti, kar bi rušilo nemški značaj mesta St Pölten. Za to resolucijo so glasovali kršč. so-cijalni in nemško nacijonalni mestni očetje, proti so glasovali socijalni demokratje, za kar so je klerikalno-na-cijonalni šovinisti opsovali. Ni dvoma, da se bode kršč. socijalni trgovinski minister Weisskirchner držal tega sklepa. Kedaj bo Slovanska jednota začela opozicijo proti tej vladi ? In ali jo bodo sploh kedaj začela, ako bode Še nadalje pod uplivom klerikalcev, intimnih prijateljev in somišljenikov teh germanizatorjev ? o istrski deželni zbor ne bo sklican. Na shodu istrskih deželnih poslancev v Trstu je bilo sklenjeno poslati deputacijo ministerskemu predsedniku s prošnjo, naj bi bil deželni zbor istrski kmaln sklican. Včeraj so se oglasili posi. Laginja, Spinčič, Rizzi in Bartoli pri baronu Bienerthu s prošnjo, naj se sklice deželni zbor in naj se dovoli za Istro oni znesek za podporo v sili, katerega je deputacija že zahtevala. Baron Bienerth je odgovoril, da je nemogoče zdaj sklicati deželni zbor in da se bo to šele letos zgodilo, ko bo splošno zasedanje deželnih zborov z ozirom na splošno politično razpoloženje mogoče, ker se morajo za nekatere deželne zbore volitve šele izvršiti, za drure pa (za češki in goriški) vstvariti pogoji za uspešno delavnost. Končno stoji pa tudi delovni program državnega zbora na potu sklicanja deželnih zborov. d Nemško - madžarsko pobratenje se je v nedeljo zvršilo čisto po programu. Nemškim udeležnikom tekme so budapeštanski meščani klicali navdušeno: El jen! Zvečer so je povabili na banket in vsi nemški listi so polne slave zaradi tega madžarskega priznanja nemške zavezniške zvestobe v diplomatskem boju med A. O. Nemčijo in ententnimi velesilami. Kakor v zahvalo za te ovacije nemškim zaveznikom je budapeštanski mestni zbor dovolil svojemu preljubemu meščanstvu, da se v Budimpešti osnuje židovska gimnazija. Profesorje na tej novi gimnaziji bode imenovalo starešinstvo židovske verske občine in je bode na-učno ministerstvo samo potrdilo. Mislimo, da je to samo začetek, ako bodo budapeštanski židje zahtevali nacijona-liziranje vseh šol v ogrski prestolnici, potem bo pač za Madžare ena gimnazija in ena realka zadostovala, več v resnici madžarskih srednješolcev pač ne bo v glavnem mestu madžarske države. d Srbija. Kralj Peter ne misli odstopiti, kakor poročajo listi. Prestolonaslednik pojde po Veliki noči v inozemstvo, da spopolni svoje študije. Princ Jurij zapusti v kratkem Srbijo. Razburjenost proti dinastiji med častniki pojema, v deželo se vrača mir. o Ruska nota za črno goro. — „Fremdenhiatt" poroča, da bode ruska vlada s posebno noto velesilam predlagala, naj formalno pritrdijo temu, da se odstranijo določbe čl. 29. berlinske pogodbe, s katerim se v nekih obzirih omejujejo vrhovne pravice Orne gore. o Turčija. V Čarjemgradn je bil izvoljen za poslanca Rifaat paša, min. vnanjih reči, kot kandidat Mladotnr-kov proti liberalnemu kandidatu Ali Kemal-u. V parlamentu se je razpravljalo o ententnem protokolu med A. O. in Turčijo v tajni seji. Debata je bila baje burna. Končni uspeh glasovanja še ni znan, gotovo je pa, da bode protokol odobren. o Konference ne bo. Francija, Anglija in Rusija so se sporazumele, da ni treba sklicati pcsebne konference zaradi priznanja aneksije in dvignenja čl. 25. berlinske pogodbe. „Daily Graphic" piše, da bi bila konferenca vse-kako potrebna, da sankcijonira premene glede čl. 1. do 12. berlinske pogodbe. o Špansko. V parlamentu je predložil vojni minister zakonski načrt, ki določa, da bode v bodoče trajala vojaška služba osemnajst mesto dvanajst let in sicer: tri leta v aktivni službi, 11 let v rezervi. 4 leta pri domobran-stvn. Rekrute se lahko, ako so dobro izvežbani, po enem letu odpusti iz iz aktivne službe, normalna doba aktivne službe bo znašala po 28 mesecev. Dnevna hroniha. a Nemščina kot drugi učni jezik se je uvedla na novo ustanovljeni medicinski visoki šoli v Carigradu. a Nadvojvoda Leopold Salvator, generalni inšpektor topničarstva, bo v drugi polovici maja v svoji lastnosti potoval po Bosni in Hercegovini. a Društvo avstrijskega srebrnega križa se je ustanovilo v nedeljo, 4. t. m. na Dunaju. Društvo ima namen oskrbe domu se vračajočih rezervistov. a Prostovoljce za Srbijo je nabiral v Boryslavu ruski inžener Voroncov. Obsojen je na 6 tednov ječe in na izgon iz Avstrije. a Borzijanec in oderuh pobegnil. Na Dunaju je vzbudilo senzacijo, da je pobegnil eskomter Reicher. Zapustil je 15 milj. dolgov in za 4 milj. ponarejenih menic. a Nemške marke. Na Dunajn je bil v nedeljo, 4. t. m. shod delegatov „Siidmarke" iz Nižje Avstrijske. Posvetovali so se o uspešnejših sredstvih v borbi proti Čehom v tej deželi. Drž. poslanec iz Nemčije neki Herzog je naglašal, da so Nemci v rajhu enih misli z avstrijskimi Nemci zagotavljal je, da bodo denarni zavodi v Nemčiji z izdatnimi sredstvi p o d p iral i avst ri j s k e Nemce v boju proti Slovanom. a Hrvatski sabor. Rauchovo glasilo „Pozor" piše o načrtih Raucha, da ustvari nnijonistično stranko in njeno večino v hrvatskem saboru, med drugim: „ ... pa ker vemo iz vseh pojavov v narodnem življenju, da narodna volja hoče pošteno in patrijo-tično unijonistično (t. j. madžaronsko!) stranko, zato izjavljamo, da se hrvatski sabor ne skliče tako dolgo, dokler se tej narodni volji ne ugodi in se ne ustvari unijoustična večina v hrvatskem saboru". — No potem Hrvatska lahko še dolgo čaka na sklicanje sabora! a Društvo hrvatskih književnikov v Zagrebn si je izvolilo predsednikom pisatelja Ljubo Babič - Gjalskeea. o Proti velikim mlinom na Češkem. V nedeljo 4. t. m. se je vršil v Pragi shod mlinarjev iz Češke, ki je ostro protestiral proti nameri, da se osnujeta 2 akcijski družbi za ustanovitev 2 velikih mlinov. Sklenila se je rezo-luei ja, v kateri se notrajno minister-gtvo pozivlje, da z ozirom na žalostni položaj mlinske industrije na Češkem ne da dovoljenja. o V Madridu je umrl admiral Cer-vera, ki je v boju z Ameriko podlegel pri Santiago. o Dr. Frank izgublja tla. Vedno žalostnejšo in za hrvatski narod po-gubnejšo politiko dela dr. Frank. A ljudstvo mu začenja obračati hrbet. Inteligenca je na skupščini „Matice Hrvatske" pokazala, da ne mara njega in njegovih niamelukov; Frankovci so z listo svojih kandidatov v odbor sijajno propadli. — Včeraj pa je imel „Obrtni /,bor" v Zagrebu svoj občni zbor in tudi ta so Frankovci, ki so dozdaj gospodarili v tej korporaciji, sijajno propadli. Niti eden Frankovec ni izvoljen v odbor. ŠtajBPsiiB novice. b Kmete smo baje odganjali v nedeljo od našega občnega zbora, trdi mariborska „Straža". Temu nasproti je treba pribiti, da ni stalo na nobenem plakatu (ki so šli klerikalcem tako na živce), da je shod javen. Samopo-sebi je umevno, da so glavni zbori strank zaupni. Ako nekatere klerikalne ovčice tega niso razumele, bi pa moral vedeti vsaj g. Pišek, da že zahteva takt, da se človek na take shode ne vsiljuje, ako je drugega polit prepričanja in ako ni bil vabljen. Terglavu itak ne prisojamo, da bi mn prišlo kaj takega na misel. Sicer pa se je klerikalce uljudno pozvalo, naj zapuste dvorano in je to g. dr. Kukovec še enkrat izrecno ponovil pri začetku zborovanja, ker se jim ni hotelo delati sile. Da pa se nismo hoteli dati motiti kakemu Terglavu, je samoposebi umevno. Na druge klobasarije v prav revnem „Str." poročilu se ni vredno ozirati. v G. prof. dr. Terstovšek se je v duhovniški „Straži" silno razburil nad „Nar. Dn.", posebno pa še nad urednikoma Spindlerjem in Lešničarjem, katera si baje lastita politično vodstvo slovenskega ljudstva (!). G. profesorjo ne zamerimo čvrstih psovk v „Str.", saj vemo, da je tega kot vzoren vzgojitelj mladine navajen. Vemo pa tudi, da ne sega njegova inteligenca tako daleč, da bi se mogel dragače izmuzniti tistemu fatalnemu vprašanju, kje je iskati vzroka njegovi sedanji psujoči pobožnosti? Menda vendar ne v tihi želji postati deželni odbornik štajerski s 6 tisoči nezaslužeuih kron na leto? V ostalem pa izdaja g. prof. tudi, da ima slab spomin; kaj pa je govoril na zaupnem shodn Km. zv. v Mariboru dne 24. marca? Štaj. rodoljubi konečno tudi vedo, da bi bilo res poniževalno za nje, ako bi značajnemu profesorju Verstovšku še kaj verjeli. v Kapitulliali smo po „Slovenče-vem" poročilu v nedeljo pred — Ter-glavom! „Slovenec" je sicer mnogokrat smešen, a tokrat je gotovo samega sebe prekosil. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 1. aprila definitivno nastavil pro-vizorično učiteljico pri sv. Ani na Krem-bergu Marijo Šumenjak in provizorič-nega učitel ja pri sv. Duhu na Ostrem vrhu Jožefa Ledenika. o Deželni odbor štajerski se baje resno peča z vprašanjem, ali naj vpelje poleti redno avtomobilno vožnjo za osebe med Poljčanami in Slatino. — Vzrok je skrajno neugodua zveza vlakov rogaške železnice z Grobelnim. o Iz Trbovelj. Kakor je bilo pričakovati, tako se je zgodilo, da je občinski odbor v svoji seji z dne 3. t. m. odklonil vlogo nemškega šul-ferajna in hrastniških Nemcev, tika-jočo se sprejema nemške šole v Hrastniku v občinsko oskrbo. Zahteva hrastniških posilinemcev je že sama na sebi nesramna in izzivajoča. Trboveljska občina je napredna in ima zadostno šol, ki ustrezajo vsestransko. Trboveljska občina dovolj skrbi za izobrazbo svojih občanov in tudi nihče se ne more pritožiti, da bi se premalo ačilo nemščine, kar trdijo v Hrastnika nekateri nehvaležneži, ki so se v hrast-niški šoli naučili nemščine. Kdor si je pa nemško šolo v Hrastnika omislil zbog samih vsenemških „kapric", tisti naj tudi šolo vzdržuje-. Trboveljski občinski odbor ni bil preje vprašan, za svet, predno se je šola zidala, in sedaj tudi noče ničesar slišati o tej šoli. Najboljše je pa to. da bode šolo, ki jo mi vzdržujemo oziroma bi jo vzdrževali, hodil nadzorovat nemški nadzornik, ki ga mi ne poznamo in nimamo do njega zaupanja. To bi bila krona naše kratkovidnosti. Slovenski občinski odbornik Gorjup je izostal pri tej važni seji obč. odbora. Nalašč, ali je bil zadržan? v Iz Trbovelj. Radovedni smo, če je premogokopski družbi, v prvi vrsti g. ravnatelju Tenschertu, in delniški družbi pivovarn Laški trg in Žalec znano, da se za tnnelom ob Savi v rudniški restavraciji Grebene bojkotira delniško pivo in da to delajo (nastav-ljenci rudokopa, kakor n. pr. zidarski mojster Dnmmes in drugi. To ae je zgodilo pretekli mesec 19. svečana 11, in gostilničar je moral naročiti Rei-ninghaasovo pivo, da je ustregel zagrizenim našim nasprotnikom. Če se ne motimo, jemlje delniška družba celo premog od naše rudokopske družbe. To nas končno nič ne briga, toda zavarujemo se proti temu, da bi nastav-ljenci rndokopske družbe, s katero ie v dovolj prijateljskih odnošajih živimo (zasluga naše lojalnosti in pravičnosti ravnatelja Tenscherta) bojkotirali in ustavljali razvoj naših narodnih podjetij. o „Naš list" o štaj. klerikalcih. „Naš list" piše v svoji 14. številki v lepem članku o razbitju kompromisa za štaj. deželnozbor. volitve, ki prav dobro oriše sedanji polit, položaj na Sp. Št, med drugim sledeče: „Torej se bo po krivdi klerikalcev vršil med spodnještaj. Slovenci za deželnozborske volitve bratomorni boj. Vprašamo, ali je treba na meji, kjer na vseh straneh sili Nemec v deželo, cepiti narodne moči?" Članek končuje « besedami: „Ošabnim in mogočnim klerikalcem, ki so odklonili kompromis, le želimo, da bi v svoji ošabnosti doživeli velikansko blamažo in da bi niti šestih mandatov ne pridobili, katerih niso marali." o Senekovič, znani štajercijanski kandidat za kmečke občine mariborskega okraja, noče kandidirati. o Surovost. V „Josefshofu" je predvčeraj neki pijani delavec imel najprej prepir z ženo, katero je do krvavega pretepel, potem pa je po stanovanju vse polomil in metal posamezne stvari v potuk Koprivnico, kjer so jih potem ljudje lovili. Alkohol je najhujša mora delavstva! o Tatinsko družbo so vjeli orožniki pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Našli so mnogo pokradenega blaea, ki je bilo deloma tudi lastnina ptujskih trgovcev. Kdor se za to zauima, naj si ogleda ukradeno blago pri ptujski sodniji. y Iz šolske službe. Razpisana so učiteljska mesta v kozjanskem okraju: na štirirazrednici v Dobju, 2 pl. razr., na dvorazrednici v Koprivnici, 3 pl. razr., na štirirazrednici v Pilštanju, 3. pi. razr., na trirazrednici v Prevorju, S. pl. razr., na trirazrednici v Olimju, 8. pl. razr., na trirazrednici pri Št. Vidu pri Planini, 3. pl. razr.. po jedno defi-nitivno mesto za učitelja ali učiteljico; v sevniškem okraju: na dvorazrednici na Blanci, 3. pl. razr., nadučiteljsko mesto; v brežiškem okraju, na šest-razrednici v Dobovi, 3. pl. razr., 2 mesti za učitelja ali učiteljici. Prošnje do 26. t. m. na dotične kraj ne šolske svet«. o Občinske volitve v Slov. Bistrici se vrše dne 16. aprila. Narodni volilei naj store svojo dolžnost! o Iz Sevnice. Jeden glavnih „hei-loveev* v našem lepem slovenskem trgu je trgovec Macun, slovenskega pokolenja sicer, a hud Nemec; ravnotako vsi njegovi ljudje, dasi jim slovenski groši izvrstno oišijo. V nedeljo zvečer je s svojim pomočnikom, učencem in še z nekaterimi drugimi zna-čajnimi hajlovci napadel v gostilni Valand-Krašovec nekaj sokolov; jed-nega je s samokresom udaril, drugemu je grozil. Končno je njegov zet z obč. slugom ljudi pomiril. Stvar se bo rešila pred sodiščem. — S 1. majnikom hoče Matzun prevzeti tuk. hotel in baje napraviti izzivalno vsenemško «iavriost. Opozorimo na to dejstvo slovensko javnost! — Ta Matzun je ob-jednem zaupnik pri sevniški, žalibog še nemški bolniški blagajni! o Gospod Ferlinc nam piše, da ni posestvo na Tinskem, kjer je stroj sa drobljenje rožja postavljen, njegovo, kakor smo v št 74. „N. D." poročali, marveč dr. Jurtelovo. o Hranilnica in posojilnica v Šmarju je dne 1. t. m. na svojem 17. občnem zboru sklenila na predlog na-èelstva, da npelje hišne hranilne nabiralnike. v Poskušen vlom. V Radincih so pred par dni skušali neznani tatovi vlomiti v pisarno zdraviliškega ravnateljstva. Napravili so že precej veliko luknjo pod oknom, ko je nekdo zaslišal ropot in zbudil sostanovalce. Tatovi so odbežali, ne da bi mogli izvršiti svojo nakano. o Od Sv. Janža na Vinski gori. Na velikonočni ponedeljek se priredi pri nas vprid šolske mladine veselica s prav obširnim vsporedom, med drugim petje, deklamacija, mladi vojaki, gledališka igra „Pri gospodi" itd. Začetek ob 3. uri. Pojdimo torej vsi v „Emavs" v Sv. Janž na Vinski gori! d Iz Vranskega. Ob sklepu šolske tuhinje zadene podpisano šolsko vodstvo prijetna dolžnost, da se v imenu postrežene šolske mladine vsem dobrotnikom, osobito slavni Posojilnici, gg. uradnikom in radodarnim tržanom kakor tudi okoličanom za denarni prispevek oziroma podporo v živilih prav iz srca zahvali. Kakor v prejšnjih letih tako so tudi letos postregle gospe in gospodične iz Vranskega lačni mladini. Bodi jim izrečena na tem mestu prisrčna zahvala na trudu in požrtvovalnosti. V denarjih se je od konca novembra do konca marca potrošilo 295 38 K, vrednost živil znese 184 06 kron; vseh stroškov je tedaj 47944 K, razdelilo pa se je 13936 porcij. Dobrote šolske kuhinje se je vdeležilo povprečno čez 200 otrok na dan. — Naj bi bila tu izrečena zahvala ob-jednem tudi priporočilo za prihodnji zimski čas! — Šolsko vodstvo šestraz-rednice na Vranskem koncem marca 1909. še enkrat svoje c. kolege na to vele-pomembno društvo. Ako kateri gospodov potnikov ni dobil prijavnice, kar se je nehote pregledalo, se prosi, naj svoj pristop še v teku velikonočnega tedna prijavi. Dan in kraj, kjer se bode vršilo ustanovno občno zborovanje, prijavimo pravočasno. — Pripravljalni odbor. Od Sv. Ruperta v Slov. gor. Pomlad je tu — deželnozborske volitve niso daleč, zato postajajo „otroci župniko-vega mišljenja" razburjeni ter so začeli krščansko vojsko proti Selčanom! Bog jim daj srečo! A ko bi vedeli, da je v naši fari dosti mož, ki delajo za svoj kruh in politiko brez župnikove glave in pameti, mogoče bi šli s pristno krščansko socijalno izobraženostjo s koli in grabljami nad te kmete, ki bodo toliko pametni in opravili deželnozborske volitve brez tistih zlatih naukov v zadnjem „Gospodarju" in brez tistih kupic vina, ktere bode točil gospod župnik po gostilnah za volitve! Denarja ob volitvah pač ne manjka, saj še prinesejo ženice za svete maše. Tudi vrh so dali sezidati naši predstojniki v Zavrhu tak, da ga nima grajščak takšnega in mi kmetje imamo čast g.e-dati to zidovje ko gremo mimo — tukaj tičijo naši krvavi žulji, doma pa imamo otroke, katerim moramo odtrgati od ust grižljej kruha, ne moremo jim spraviti poštene obleke, da bi jih lahko brez sramote dali v šolo. Pa kaj to skrbi našo gospodo! Cigare kaditi in po gostilnah v nočeh posedavati in se s kmeti natrgavati, če nočejo biti politične ovce ali „otroci župnikovega mišljenja" — to je dandanes politični kšeft, če pa še to ne pomaga, pa z bičem po njih, po tistih prokletih liberalcih, od njega zavrženih ... Zakaj pa se gre? Za volitve, to se pravi tudi za žakelj in za to si vzamejo v ovčji obleki vero na pomoč! Kaj se bomo dali še dalje zizati in z otroci vred stradali? Ne, g. župnik! Mi znamo brez vas in vaših priganjačev pri plugu — in volitvah sami misliti. 3: Zabtolajte ,}far. pwtoiK' po gostilnah, HaVarnah in drugih javnih lokalih. =S tajske novice. a Slovensko planinsko društvo v Ljubljani se obrača z oklicem na celotni narod, naj i denarni zavodi i društva i rodoljubno občinstvo podprejo z nabiranjem prispevkov namen društva, na novo zgraditi od snežnega plazu popolnoma razdjani Aljažev dom v Vratih. Stroški bodo znašali 20.000 kron. d Kranjski deželni odbor je poslal v državni poljedelski svet kot svojega zastopnika posi. Povšeta. d Slovenci na Kranjskem si niso več varni svojega življenja. Pri Domžalah je v nedeljo zvečer neki tirolski Nemec streljal na Slovenca Antona Jereba in ga zadel tik pod sicem. Jereba so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico. d Volilne sleparije izza zadnjih deželnozborskih volitev (Kristan-Turk) v Ljubljani, ko so nekateri socijalni demokratje volili s tujimi legitimacijami, so bile v soboto zopet pred ljubljanskim sodiščem. Obsojeni so socialisti Kresnik in Sušnik vsak na dva dni, Klopčič na pet dni, Petrič na teden zapora in izgube tudi vsi za 6 let po prestani kazni aktivno in pasivno volilno pravico. Pri dopolnilni volitvi v kranjski deželni zbor za vol. okraj V'pava— Idrija je brez boja zmagal klerikalni kandidat Bogomir Perhavc. d Iz nemške kranjske hranilnice je bilo mesca marca dvignenih 2 milj. 848.739 K; stanje hranilnih vlog znaša zdaj 47 milj. kron narproti 67 milj. kron sept. 1. 1. Torej za celih 20 milj. manj. To imajo Nemci od — Ptuja ! Pride maček! d Dopolnilne mestne občinske volitve v Ljubljani. Kandidatje na-rodno-napredne stranke so: v III. razredu: Franc Bergant, Ivan Pavšek, Ferdo Primožič; v II. razr.: Jaroslav Hanuš, Karl Mayer in Ivan Šubic; v I. razr.: Ivan Knez, dr. Ivan Oražen, dr. Josip Pipenbacher, dr. Ant. Švigelj in Mat. Pöthl. d Osebne vesti. V VI. čin. razred se pomakne g. Ant. Černivec, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani, v VIII. čin. razred pa šol. nadzornika Majer in Janežič. d Za mlekarski tečaj na Vrhniki je ministerstvo nakazalo kranjskemu dež. odboru 2000 kron podpore. Horošhe novice. v Deželnozborske volitve na Koroškem so včeraj 5. tm. z volitvijo v skupini veleposestva končale. V velepo-sestvu so izvoljeni: Leop. baron pl. Aichelburg-Labia, Albert grof Ladron, Henrik knez Orsini-Rosenberg, Ivan Suppan, Walter baron pl. Stern eck, F. baron Helldorf, dr. Artur Lemisch, Viljem Gorton in Fr. Knappitsch. v Samomor. V nedeljo 4. tm. je skočila v Celovcu gospa Jožefina Nagele, soproga realčnega profesorja, z Rizzijevega mosta v Lend-Kanal in je utonila. Storila je to v hipni blaznosti. v Pri občinskih volitvah v Šmr-čah na Koroškem so Slovenci prodrli v III. razredu. Primorske novice. a Umrl je v Trstu revident Južne železnice Josip Petelin, glavar ugledne slovenske rodbine. a Morilec Julij Födransperg pred tržaško poroto. Porotniki so spoznali Födransperga krivega, da je dne 25. julija 1908. namenoma umoril šanso-netko Lucienne Fabbri in da je izvršil na škodo zapuščini umorjene Fabbri tatvino v znesku preko 600 K. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo obtoženca v smrt na vešalih. Porotniki so priporočali obsojenca v Najvišje pomiloščenje, čemur se je sodni dvor pridružil. a Tržaška posojilnica in hranilnica je imela včeraj 4. t m. občni zbor. Čistega dobička izkazuje za leto 1808. K 83.234'22. V dobre namene razdeli K 10 000, med temi K 5000 za slov. trgovsko šolo v Trstu. v Burja je razsajala v nedeljo po Trstu in okolici. Prištevajo jo med najhujšo, kar so jih imeli minulo zimo. Dosegla je brzino 120 km na uro. Najnovejšo brzojavna in telefonica poročila. Potovanje italijanskega kralja. o Rim, 6. aprila. (Brz. N. D.) Italijanski kralj Viktor Emanuel je prispel sinoči v Anizio, odkoder odpluje z „Re Umberto" v Reggio di Calabria in Mesino. Novi senatorji. o Rim, 6. aprila. (Brz. „N. Dn.") Kralj Viktor Emanuel je imenoval 44 novih senatorjev, med njimi tudi italijanskega poslanika na Dunaju kneza Avarna. Člen 29. berolinske pogodbe. Carigrad, 6. aprila. (Brz. „Nar. D.") Včeraj predpoldne je predal drigoman ruskega poslaništva visoki porti noto ruske vlade, v kateri se turški vladi naznanja, da je 29. člen berolinske pogodbe razveljavljen. Vsled obolelosti našega stalnega poročevalca so morala, žal, najnovejša poročila izostati. Za jutri po* skrbimo zopet točna obvestila. Yeleizdajski proces v Zagreba. Včeraj: petindvajseti dan. Nadaljevanje zaslišanja M. Hrvačanina Zanika, da bi bil od kralja Petra kot njegov agent dobival denar. Vzrok, da je odšel iz Belgrada baš takrat, ko je kralj Peter nastopil vlado, leži v tem, da mu je leta 1903. umrl sin in da žena ni mogla več tam vzdržati. S Hrvati je živel v slogi. Ponovno zanika, da ni bil rekel, da je „z dušo v Bel-gradu, a s telesom v Dubici". Pa četudi bi bil to rekel, je li to veleizdaja ? On ima deco vBelgradu, svoje svete grobove. Ali na nje ne smem misliti ? Sliko kralja Petra je dobil od brata Manojla iz Belgrada. Ima pa tudi sliko našega kralja. Preds.: Vi ste rekli, da Vas je kralj Peter potrkal po rami, ko Vas je zagledal, in vzkliknil: Ali si to res ti, brat Mojo? — Je to res? Obt. (vstane razburjen): G. predsednik, jaz sem temu Mrkonjiču, se-dajnemu kralju, rešil življenje, in on meni. V taki situaciji smo se našli in spoznali. Kako se naj ne razveseli, če me po tolikih letih zopet vidi." Preds. : Ali ste ž njim „per ti". Obt.: Jaz mu pravim vi, on meni ti. On je skozinskoz demokrat. Rajši se poznam ž njim kot s kakim Strass-noffom. A ker se poznam z jednim kraljem, sem že 8 mescev zaprt Pisal je mnogo v razne liste, tudi v zagrebške „Narodne Novine". Za „Slav. Jug" ni znal. Za Nastiča ni znal dotlej, da je prišel v zapor. O kaki revolucijonarni propagandi ne ve nič. Nato razklada na tozadevno vprašanje razliko med programi srbske radikalne in srbske samostalne stranke. Radikalci pravimo, da smo Srbi is Hrvati vsak za sebe narod, a drug drugemu najbližji, samostalni pa trde, da smo eden narod z dvemi imeni. Nadalje smo radikalci za čim trdnejšo zvezo z Ogrsko na temelju nagodbe. Drž. pravdn.: Hrvati in Srbi so torej dva naroda, kakšen je tu politični narod? Obt.: Tu so Srbi in Hrvati. Dr. p.: Ali, ste-li vi politično Hrvat. Obt.: Jaz sem Srb, a državljan Hrvatske in Slavonije. Drž. pravd.: Priče pravijo, da ste vi radikalci složno s samostalci delali to propagando. Obt.: To je nemogoče, ker je med nami cel prepad. Slede razna vprašanja o srbski zastavi, o srbskem grbu i. t. d. Dr. Roknič pripomni, da je bila nedavno posvečena nova pravoslavna cerkev na D-naju. Prišel je k posve-čenju cesar sam. In s cerkve je v sredini Dunaja plapolala velika srbska zastava. Glede razmerja srbskih radikalcev proti Hrvatom pravi: odkar so radikalci izstopili iz koalicije, se širijo o niih vesti, da sovražijo Hrvate. To ni res. Srbski radikalci vedo, da žive s Hrvati pod enim krovom, a one se drže gesla „vsakemu svoje" in clara pacta, boni amici. Na vprašanje, ali pozna Nastiča, pravi obt.: Odkod! Boga mi, izgleda, kakor da ta Nastič v obče ne eksi-stira. — Dr. Miladinovič ga vpraša za temeljne ideje srbske radikalne stranke. Obt.: Rad. stranka stoji na načelu ravnopravnosti vseh narodov. Dr. M. : Zakaj je izstopila iz koalicije? Obt: Ker ni prišlo do oživotvorje-nja srbskih zahtev in do uzakonjenja splošne volilne pravice. Preds. : Ali smatrate tukajšnje Srbe za iudentične z onimi v Srbiji? Obt. : Seveda! Na to obt. odide iz dvorane, ker je oslabel. Pokliče se štirintride-seti obtoženec Demeter Ervačanin, posestnik v Dnbici in občinski načelnik. Obtožnico je razumel. Krivega se ne čuti Stoji na stališča, da so Hrvati in Srbi dva naroda. Sovraštva proti Hrvatom ni gojil. Načelnikom občine v Dnbici so ga volili v prvi vrsti Hrvati. — Slike kralja Petra ni videl v nobeni kmečki hiši. h svetu. d Ogleduhe so zasledili v Varšavi. 2e več dni trajajo hišne preiskave. Zaprli so doslej krojača Franzmanna in solastnika firme Müller. Našli so baje mnogo važnih dokumentov in vojaških načrtov. d Pai nik ponesrečil. Angleški par-nik „Oak Branch" je na potu v Chile zadel ob skalo. 19 ljudi se je rešilo, kapitana in 20 ljudi pogrešajo. b Nemško socijalno demokraško vodstvo v Berlinu je nasvetovalo strankarskim organizacijam v Nemčiji, naj letos radi gospodarske krize in radi tega, ker delodajalci vsako leto odpuščajo vsled tega delavce, ne prirede majniških slavnosti. Iz sodne dvorane. Maribor, 3. aprila. Lastne otroke je ogoljufal. (Porotno sodišče). Andrej Antolovič, 44 letni posestnik v Vodrancih, okraj Ormož, je zapustil svojo ženo in svojih 5 otrok in se klatil po svetu. Ker se je njegova mati Marija Antolovič bala, da ne bi še njene dedščine zapravil in otrok oškodoval je mislila na to, kako bi svoje premoženje zasigurala svojim vnukom. 1200 K je posodila posestniku Bogdanu v Godenincih. Pred 3 pričami pa je izjavila, da mora Bogdan izplačati denar, kolikor ga ne bo njej. za njene vnnke in ne njenemu sinu, Ko je kmalu na to umrla, je hitro izplačal Bogdan vseh 1200 K Andreju Antoloviču, sklicuje se na neko pripombo v dolžnem pismu, da se naj po smrti Marije Antolovič izplača dolg njenemu sinu. Porotniki so potrdili vsa na nje stavljena vprašanja in na ta pravorek je sodišče obsodilo Andreja Antoloviča na 18 mescev in Bogdana na 12 težke ječe s postom vsakega četrt leta. _ Narodni gospodar. Občni zbor hmeljarskega društva v Žalcu. V nedeljo 28. sušca t. 1. se je vršil v Žalcu občni zbor spodnješta-jer!»kega hmeljarskega društva. Krog 40 hmeljarjev se je zbralo pri Hausen-bichlerju, da si dajo račun o društvenem delovanju v preteklem letu in si sestavijo načrt dela za bodočo društveno dobo. Skozinskoz resna, stvarna razpravljanja, ki so se podala na tem zborovanju, kakor tudi važnost hmelj-skega vprašanja za našega kmetovalca zaslužita, da se časopisje bavi s tem društvenim zborovanjem natančneje. Poročilo o delovanju hmeljarskega društva 1, 1908. je podal neumo-no delavni društveni tajnik g. Petriček. Poročilo slove sledeče: „Tudi minolo leto ostalo bode hmeljarjem v slabem spominu, kajti pridelali sm