Velja v Ljubljani in po poiti:
**u> teto . . K 120’-feileta , , , 60--totrt leta. . „ w— <* »esec , . „ »-
*e inozemstvo:
**5o tete . . K 140--Mleta . . „ 78 -*«tet lete . . „ 85’-*• *e*ee . . ,, 18 -
•H«)
®08ffqn fr.
Na pismene naratbe brez politjatve denarja •e ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošttjaje n&ročshio SAT po nakaznici. Uteš
n)!u?rfu)j mivfioirj
»c
ib
m
°P	f*i
1814
Uredništvo Je na Starem ten	Telefon
štev. 860. - UpravniStvo Jž na Marijinem trgu Itev. 8. — Telefon itev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vinarjev.
Vprašanjem glede inseralov i. dr. se na] priloži za odgovor dopisnica ali snamka. — Dopisi naj se traakirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Napredek in povečanje »Jugoslavije".
Naše cenjene naročnike in odjemalce prosimo, da namoproste, ako ta ali oni dan preteklega tedna lista niso dobili pravočasno v teke. Sedaj so tehnične ovire odpravljene in bo( prihajal list redno vsak dan s prvo jutranjo pošto. Še bolje pa bo z novim letom. 30. t. m. se začne namreč »Jugoslavija" staviti na stavne stroje , to tiskati z rotacijskim strojem, objednem pa povečamo tudi obliko listu, tako da bo izhajal v velikem formatu kakor svetovni ameriški in angleški dnevniki. Zato bomo lahko priobčevali še enkrat toliko gradiva, kakor dosedaj in bo Jugoslavija" torej še bolj zanimiva. Pridobili smo si stalne poročevalce v vseh večjih in važnejših krajih, poleg tega še celo vrsto izvrstnih sotrudnikov — strokovnjakov, tako da bo »Jugoslavija*1 najboljše informirani in najzanimivejši slovenski dnevnik.
Ker se bo stavila »Jugoslavija" na stavne stroje, bodo črke vsak dan nove, tisk torej lep in čitljiv in ne več slab in zalit, kakor je bil žal mnogokrat dosedaj vsled že obrabljenih črk. Rotacijski stroj, ki natisne na tisoče izvodov na uro, bo omogočil vselej pravočasno dotiskanje in ne bo več zamud in nerodnosti v izhajanju in razpošiljanju. Kljub temu pa bo lahko uredništvo delalo pozno v noč, tako da bo »Jugoslavija” vsako jutro poročala že o vseh važnejših domačih in svetovnih dogodkih Prejšnjega dne.
Ostanite nam zvesti vsi dosedanji naročniki in čitatelji ter pridobivajte še novih.
Uredništvo, opravništro in lastništvo ,.Jugoslavi|e -.
Eno leto.
Ljubljana, 15. decembra 1919.
»Jugoslavija" obhaja danes tvoj »ali »jubilej11: r.a današnji dan jeii-®a lansko leta njena prva ileviika. 1-eto dni res ni veliko, niti v življenju Človeka, niti v življenju Hala; ali ravno to leto je bilo za nai narod izredno važno, sa) je bilo tieba odpravili vlafce, čuteče preostanke, ki nam jih h pustila neirtina Avstrija kot svojo *tocesto dedičlno, in bilo je treba
polagati prve temelje za našo svobodno, narodno državo. Te potrebe so naS Ust rodile in iem nalogam je ves čm zvesto služil. Bo) avsto-ogrskim izrodkom, ki so se skušali vgne-zd ti pri nav, boj vsem škodljivim po iavem, ki so in ie or.emogcčujejo konsolidacijo in mirni razvoj nove domovine. »Čiščenje" je bila zato važna točka našega programa; bili smo radikalni, res, po mnenju mnogih gospodov celo preradikalni. a trni smo in smo Se prepričanja, da le bil ra
dikallzem v teh zadevah umesten, potreben in koristen. In ravno »Jugoslavija" kot neodvisen, nestrankarski dnevnik b:cz ovirajočih zvez na to ali ono stran je bila v prvi vrsti poklicana in zmožna, da ta boj Izvede. Brez »Jugoslavije" bi imeli v svojih vrstah ie mnogo več tujih protina-rodnih in protidržavnlh elementov, kakor pa jih žal ie vedno imamo. S;cer na tem polju naša naloga ie ni končana, vendar pa ne bo treba — tako vsaj upamo —, da bi tako prevladovala.
Tembolj važna in tem nujnejia pa ostane druga točka našega programa. Boju proti izrodkom vojne nemorale, (roti oderuštvu, vertženju, smo se posvetili z vsemi močmi in hočemo to še’bolj skriti v bodoče. Tudi to j« mogoče edinole nestrankarski .Jugoslaviji", ker se ji ni treba ozirati na strankarske interese, dočim imajo Usti, ki so glasila raznih strank vse polno obzirov in obveznosti in zato tudi v tem pogledu ne morejo stvarno zastopati resničnih interesov širokih ljudskih slojev. Naš bo) proti draginji ni ostal brezuspešen. Res je draginja zelo naiasila in še vedno na tašča, a uvedeni smo, da bi Še mnogo bolj, če bi ne bilo naštga lista, neizprosnega glasnika ljudskih pravic in zahtev. Pa je življenje pri nas vendarle še boJj polteno in boij po ceni, kakor je dalje doli na jug, da se ne-leeinost židovske trgovine po hrvat-akih tn srbskih pokrajinah ni Še bolj * gnezd la tudi pri nas, zlasti pa, da je začela vlada res energično in vztrajno akcijo proti izkoriščanju narodove bede — vse to je v nemali meri zasluga »Jugoslavije". Ta boj hočemo nadaljevati z vso energijo tako dolgo, da se zopet povrnejo normalne razmere, ki nam bodo omogočale zopet pošteno In dostojno življenje.
»Jugoslavija* je bila dalje glasilo, ki je odločno in pogumno razvila prapor neodrešene domovine. Žigosala je že od prvega početka imperijallstično divjanje naših laikih »zaveznikov* in njihovih prijateljev, ko so morali drugi listi, ki so bili več ali manj v zvezi
z vlado, nastopati in govoriti le z rokavicami Neodrešena domovinsjostane na našem programu, dokler ne bo zopet odrešena, dokler ne dobimo Oorice, Trsta, Istre, Reke, Dalmacije, dokler ne bo v naši državi zadnja naša vas. Do takrat pa bomo podpirali, kakor smo že dosedaj, z vsemi močmi izgnance in begunce, se borili za omlljenje njihove bede in nesreče in jim olajševali življenje med nami.
V svojem stališču v notranjepolitičnih vprašanjih je ostala »Jugoslavija" zvesta svojemu naslovu: neodvisen in radikalen dnevnik. Ni bila ne vladin in ne prlncipijelno opozlcijo-naien list. Podpirala je vlado In njene organe vedno in povsod, kedar so delali za okrepitev in konsolidacijo države, gojili In pospeševali resnične ljudske in državne interese. Pobijala pa je vse one odredbe in ukrepe, H so izvirali iz strankarskih ali celo osebnih motivov, ali ki so bili sicer dobro l mišljeni sli so vendar »plodnosti škodovali. Neizprosno je nastopala proti korupciji v uradih In javnem življenju sploh in postala strah vsth nečistih elementov, ki jih je žal Še toliko med nami. Razkrita e mnogo korupcijskih sftr, Še več j h e ptepicčiia. To svoje delo bo nadaljevala neizprosno, če tudi nas še naprej blatijo, da smo „revolverski" in »ktičziki". Prepričani smo, da ata iudi revolver In nož mnogokrat potrebna, zlasti če ima človek opravka z lopovi.
Veliko in važno nalogo je vršila • Jugoslavija" s svojim pozitivnim, informativnim dekm. Prinašala je objektivna, nestrankarska poročila ne samo iz Slovenije, ampak iz cele Jugoslavije. Stvarno in redno je poročala o razvoju javnega življenja v Hrvatski, o dogodkih v Beogradu, o vseh važnejših pojavih vsth naših pokrajin. Sirila je medsebojno spoznavanje in umevanje, pobijala predsodke in s tem vstvarjala enotno jugoslovansko in narodno zavest, ki je predpogo| našega razvoja. V tej smeti hoče neumorno delati še naprej in svojo službo razširiti kolikor bodo le dopuščale današnje neurejene prometne, zlasti poštne razmere. Polrg tega pa bomo seveda
VLADIMIR LEVSTIK.
Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
V isti meri, kakor Rovanova samozavest sta naraščala obup in zmeda ubogega Rožmarina. Po cele ure si je dajal premlevati inštruktorjeve ra-pote o minutah, katere je »bil preživel v njeni sladki bližini«; z neusmilnostjo srednjeveškega krvnika je vlačil Rovana »po gajih in livadah« mestne okolice ter mu razkladal svoje gorje in zagrizeno •vetožalje, ki je dobivalo od dne do dne vznemirljivejše oblike. Zdelo se je zares, da človeška moč ne zmore več napraviti redu v njegovi glavi. Za šolo se je bil nehal brigati; izprjčevalo je bilo itak že sprano; čakal ga je »poraz pri Kanah«, da si hujšega mirliti ni mogoče. Razen v slovenščini vse same kljuke, in monumentalnega kalibra, kakor se je iz-r*zil njegov mučitelj Pohlin I Sramota, ki ga je doletela zaradi ljubavnega pisma, je »grizla njegovo srce kakor črv«; »hrepenel je po smrti kakor jelen po bistri studenčnici« ter prepeval Rovanu neprenehoma, z vekavim očitanjem, kako krivično je, da *one biti tak lahkomiseln brezkrbnez toliko srečnejši od njtga, človeka z bogato, v nerazredčenem idealizmu prekuhano dušo. Slabotna bilka njegove živ-genske Bile je klecala in se lomila na vse vetrove; uobeni misli ni bil več zmožen slediti, nobene bende ni več razumel prav. Le »poeziji, vzvišeni to-
lažnici«, je hranil zvestobo. Število njegovih zbranih del je bilo narastlo na »štiristopetindvajset sonetov in šjstinosemdeset gazel, ne vštevši tercin in epigramov«; vse skupaj je imel prepisane v albumu s črnimi usnjatimi platnicami, oa katere je bil nalepil prebodeno srce in mrtvaško glavo, izrezano iz barvastega in srebrnega papirja.
Razmršen, s kalnimi očmi, je žalostno pogledal Rovana, ki je prišel zvečer pred odhodom h Gra-bunčevim, k njemu. »Zvezdama« je nudila v svojem neredu in razmetanosti popolno sliko stanovalčevega duševnega stanja. Poet je ležal na otomani, zelen kakor kuščar, in puhal viržinko; to je bila njegova najnovejša špecijaliteta. »Jetika se dobi od njih,« je poudarjal inštruktorju s tragičnim ponosom. N ekaj časa je molčal in pustil Rovana, da si je sam ponudil stol; nafo se je pobral, zavzel pozo ter izjavil preko rame, teatralno si tiščeč pest na brado:
»Tako izgleda srečen človek... Nov, širok klobuk, pisana ovratnica, manšete, ki jih v starih časih nisi maral nositi, in svatovsko oblačilo z dol gimi škrici... Včeraj sem jih vidclj vihrati za teboj kakor dve banderi upanja; samo predolgi sc mi zde, to ni po najnovejši modi.«
»Ali naj si jih pristrižem, da bodo kratki, kakor tvoja pamet?« mu je zabrusil Drejče, ki je varoval čast svoje salonske suknje z divjo bojevitostjo »Potem mi ostane k večjemu ovratnik z rokavi«.
»Kakšno nasprotje 1« je deklamiral poet, ne da
bi se dal motiti. »Jaz, s prokletstvom, ki visi nad mano — ti, s prazničnim licem in v praznični obleki, na poti k nji . . . — Gledalj ji boš v krasne oči ter poslušal njeno srebrozvočao govorico! ... Veš kaj, Rovan, dajva se fotografirati kot. . . kot antipoda.«
»Tako, da boš stal ti na glavi? Sijajna slika, polna učinkovite simbolike.« Odkar je cčnil v sebi Vidiniga osebnega znanca, je odpravljal Rovan siromaka še ošabneje nego prej.
»Le rogaj se, ki se imaš za kaj I Ti boš srebal vonjavo njene navzočnosti, jaz pa ostanem sam, v Črni temi, ki se zgrinja nad mčnoj...«
»Ni ti potreba ostati samemu v črni temi. Saj jmaš elektriko; ali pa — v oštarijah je lepo svetlo in dosti ljudi. Praviš, da jih ne maraš? So tudi takšne, kjer se lehko z&riješ v kot in te živ krst ne najde. Večkrat se ti čudim, ko uganjaš vse druge bedarije, na to pa ne prideš, da bi piti začel. Pijančevanje je takorekoč predpisano v zaljubljenem spanju in hitro pomaga zoper melanholijo... Eh, zato si tako šibke volje in malo možki, ti objokani abstinent.«
»Priporočaš mi razuzdanost?« je vzkliknil pesnik z mrklim razmahom. »Ravno snoči sem se pogreznil v njene globine, čaka) Bern te, da bi te vzel s seboj; ko te ni bilo, sem se zavil v svoj plašč, pomaknil klobuk na oči ter divja) sam, ah tako sam -—	(Oslic prih.)
.JUGOSLAVIJA"
■■	ti-..;
v vedno večji meri posvečali pozornost tudi svetovnim dogodkom in svttovni pjlitiki.
Da se Je Jugoslavija*' kot neodvisna ljudska tribuna'z vnemo zavze-mala za koristi posameznih zatiranih, zanemarjenih ali pozabljenih stanov, je samoumevno. Opozarjamo ie na njen boj prot! krivičnim diferencam čas<n'i*lh plač, njeno borbo za izboljšanje gmotnega položaja državnega in zasebnega uredništva In nižjih uslužbencev, za regulacijo železničarskih prejemkov i. dr. Opozarjamo dalje na njen trud za sporazum med kmetom jn delavcem oziroma meščanom, za odstranitev vseh onih posredovalcev in prekupčevalcev, ki izkoriščajo našega kmeta kot producenta, ne da bi Imela delavec in meščan kot konzumen ta od tega le najmanjšo korist
Na vseh tnavedenlh poljih in še marsikje drugje (naš boj za. Koroško, za slovenske napise po Štajerskem Itd. itd) je dosegla »Jugoslavija« tekom prvega leta svojega obstoja naravnost lepe uspehe. Da zna javnost te njene usluge ceniti in da čuti in priznava njem potrebo, kaže najbolj njen razvoj, s katerim se v tako kratkem času ne more ponaštti noben drugi slovenski list. Od skromnih po četkov se je razvila »Jugoslavi v prvem letu v močan dnevn prt hi ja v zadnjo slovensko vas in je razširjen tudi daleč izven mej ntše ožje in širše domovine. In ko dobi končen tega meseca stavne stroje in rotacijo z vsemi mcderniml tehničnimi pripravami, se*bo lahko tudi tehnično in vsebinsko tako povzdignila, da bo tekmovala- z velikimi listi svetovnih narodov. Umerjeni smo, da je to uaj-lepše darilo, ki ga moremo pokloniti naročnikom in čitateljem »Jugoslavije« ob njeni prvi obletnici.
To vse so takšni pridržki, da spravljajo misel Z'eze naroda v nevarnost, ker se Zvez* bnz Amerike ne da realpo izvesti.
Nekateri nemški iisli se teh ameriških proti Zved narodov naperjenih pojavov vesele in si obetajo od njth velike koristi, dalekovfdnejši listi pa svare pred prenagljenim optimizmom. I i im »jo prav. Nemci ne bodo imeli nikake koristi, Če ameriški parlament ne potrdi tega, kar so podpisali Wii-son in njegovi zastopniki v Parizu. Kajti: če Senat mirovne pogodbe ne ratificira, se bo oklepalo med Arne-
že
ki
bltev Zveze narodov tudi nebo sreča, ker je bila ameriška demokracija edina zastopnica poštenosti in pravičnosti v mednarjdftem življenja Id bi ta načela uveljavljala tudi v Zvezi, ki si jo je ona edina resno zamislila, med tem, ko so jo imperijalistfčnl banditi v Evropi, zbrani v Parizu, po strani gledali, ker bi jim onemogoče-vaio ftl po tem, kar jim veleva njihov »sacro egoismo«.
Toda, je že tako, Amerika le prerealna, ds bi se dala od evropejskih hinavcev vleči za nos in še ke-da) Izvabiti za prazne obljube v vojno.
Težkoče Zveze' narodov.
{ Gilj .in smisel evropske vbjne so videli idealisti v tem, da se teih potom omogoči sredstvo, ki bo za vse večne čase preprečevalo takšne po* žare, kot je bil ta, ki je bil prav za silo pogašen. S tem namenom je »stavil Wiison vojno, hoteč ustvarit Zvezo narodov, skrinjo miru in spra-»e. Toda komaj se je začelo mirovno pogajanje, so se že pojavile težkoče. Pokazalo se je, da se vojne niso vdeležili samo idealisti in filozofi, temveč tudi banditi. No, pa vseeno so bili tl banditi takšni hinavci, da se niso kar na lepem odpovedali prej pridlgovanim c;ljem in tako se je htlačUa misel o Zvezi narodov tudi v mirovno pogodbo.	I
Mirovno pogodbo je sedaj treba Odobriti, sicer ostane le popisan papir. Odobriti bi jo mora e tudi Zvezne države Severne Amer ke.
Med tem, ko se je de ata mirovna ! pogodba, so se v Ameriki vršile vo- : litve v senat in zbornico predstavni- j kov. Volitve so pa izpadle drugače kot si j« to Wilsoti želel. W»lsonova demokratična stranka je v manjšini, gospodar v kongresu je republikanska stranka, ki ni nič kaj navdušena za Zvezo narodov, v kolikor bi ta zahtevala od njih kaj žrtev.
Bistvena točka osnove za Zvezo narodov je čien deseti, ki določa, da se člani Zveze zavezujejo respektirati in braniti te.itorijalno nedotakljivost in politično neodvisnost članov Zveze in da bodo v slučaju napada sklepali 9 sredstvih, s katerimi naj se izsili upoštevanje in izpolnitev te določbe.
Ameriški senat je sklenil, da se ne zavezuje, da bi jamčil za teritori-jalno nedotakljivost in politično svobodo drugega naroda In tudi ne da bi v takih sporih med narodi dovolil vojno moč združenih držav, razun če bi kogres v takem slučaju to sklenil.
Zvezne države dalje ne pripuščajo, da bi se kdo v njihove notranje zadeve vmešaval, pridržujejo sl pravico brambno moč povečati brez soglasja Zveze narodoy, če bi bile napadene. Tudi si pridržujejo pravico
Trst, Reka in Solun.
Naša država šteje danes trinajst milijonov prebivalcev. Prirodnopravno se raztega od Soče do Vardarja, ki se izteka v Egejsko morje. Severozapadnl del n?še države: H-vatska, Slavonija, Kranjska, Štajerska, Korotan la Goriška težijo v trgovsko-prometnem oziru proti Trstu in proti Reki. Kakšni trgovski odnalajl se razvijejo med se-verozapadnim delom Jugoslavije in med njenim jugovzhodnim delom, kateri teži proti Solunu, se še ne ve. Ootovo je samo to, da bo Trst za nas politično in gospodarsko mnogo let izgubljen, izgubljen tudi tedaj, če se radi Jadrana z Italijo pobotamo In če dobimo celo Dalmacijo, Istro 1 otoki, Goriško in Reko.
Zadnje čase je proglasila italijanska vlada Benetke za svojo glavno pomorsko luko na Jadranu. S tem proglasom je usoda Trsta zapečatena. Trgpvina in industrija v Trstu sta obsojeni na smrt.
Po izgubi Trata bi za nas bila važna Reka; ali Reka nam ne bo za* doščala. Naša produkcija bo, ko se razvije, prikladna za Izvoz. Potrebne nam bodo žejeznlce in luke, a Reka sama nas v tem oziru ne bo mogla popolnoma zadovoljiti. Potrebovali bomo še druge pomorske luke. Ali Split? Morda Gruž? Morebiti. Toda vse to ne bo sposobno za izvoz preko morja.
Solun je grški, toda potrebovali ga bomo tudi ml. Ne samo radi izvoza in uvoza, temveč tudi zbog tega, ker bo trgovina s Solunom priklad-nejša in cenejša. O tem bo seveda odločevala carinska nagodba med Jugoslavijo in Grško, toda pomisliti je treba, da je tudi Solun brez našega izvoza in uvoza mrtvo mesto, ki more komaj životariti. Ce bodo Grki pametni in vešči trgovei, se bodo potrudili, da ne bo Solun samo njihova, temveč tudi naša luka. Mi jim v političnem oziru radi Soluna ne bomo na poti, v trgovskem oziru pa bo Solun z nami samo pridobil.
l>'embirafi in šbcijališti so za strogo centraiut čno obliko vlade, dočim iič jo radikalci in ostale konservativne stranke v federalizmu sredstvo, € katerim bi se diio ohraniti premoč; vsi pa.se sk’adajo s programom cdhi stva. Zzloetno ie, da je borba teh dveh tendenc prožeia s strankarskim sovraštvom, ki naposled preprečuje začetek sanacije, brez katere se Jugoslavija ne oo mogli dvigniti na višino evropskih držav. Tudi ml Italijani smo preživeli to v letih našega preporoda In posledice tega Čutimo še danes. Ni res, da se Slovani med seboj sporazumevajo v nemškem jeziku. N« zagrebškem kongresu so se lepo razumeli i oni Iz Prage, i iz Moskve,
I iz Zagreba, Beograda, Ljubljane, Dubrovnika, Sarajeva-Spiita tn Arada. — Mlada birokrac ja dela iste pogreške kot stara. Nihče ne dela, nihSe ne odločuje, nihče ne prevzema odgovornosti v uradih, v deželnih vladah, v ministrstvih. Ž*vi se iz dneva v dan. Izvzemii nekoliko inteligentnih ministrov, se zdi, da je geslo države v upravnem oziru: bo kar bo. — Srbi ščitijo meje napram Bolgarski, Hrvati ne odvrnejo oči z Reke in Dalmacije, Slovenci pa se trudijo, da dobijo čim več Koroške. N
Prva dolžnost vlade bi blia, da uredi upravo in da reši neštevllna vprašanja tehničnega značaja, katerih se ne more odlagati brez opasnosti za mlado državo. Na nesrečo pa je tlada v Jugoslaviji sestavljena iz politikov mesto iz tehnikov. Vlada je izraz parlamentarnega bloka, ki se vzdržuje z nestalnim ravnotežjem večine šestih glasov proti opozicional-nemu bloku. V ministrstvu so zastopani vsi kraji Jugoslavije, toda manjkajo ljudje, ki so resnično kompetentni in sposobni, da rešujejo velika vprašanja. Na ta način ostajajo nerešena najvitalnejša vprašanja in začete reforme se neprestano prekinjajo z vedno novimi vladnimi krizami, vsled česar država trpi. Zato ni pretirano če pravim, da Jugoslavija obstoja bolj v Sratl volji poedtncev, bolj v dušah, nego v želji mas, v realnosti. Pretirana pa bi bila trditev, da Jugoslavija ne cbstoja. To bi bila prav takšna absurdnost kakor trditev, da ni obstojala Italija tako. kakor sl jo je zamišljal Mazzini. Ce so res italijanski aeroplani na Hrvatsko metali letake, v katerih se je hujskalo proti Srbom, je bil v tem velik pogrešek. Ml moramo Hrvatom tolmačiti zakaj se oni, kljub obstoječim diferencam, morajo zediniti s Srb!, mi si moramo, ako nočemo ostati na tem morju osamljeni, prizadevati da nam bodo Jugoslovani prijatelji. Ali z nami — so ml dejali Jugoslovani — ali z Nemci proti nam.«
»Država SHS.“
Laška sodba o naših razmerah.
Jugoslovanskemu časnikarskemu kongresu v Zagrebu je prisostvoval tudi italijanski publicist, urednik tržaškega »Lavoratora«, Aldo Oberdorfer, ki je po svojčm prihodu v Trst napisal za rimski »Tempo« članek o Jugoslaviji:
»Država SHS je prej duševna nego fizična ali politična realnost. Ta fenomen se ne sme zdeti čuden Ita-
trgovskih zvez s pripadnik! neposlu-1 lljanom, ki vedo, da je bila Italija prej ine države, če ne stanujejo na ozemlju I ujedinjena v duhu Mazzinija In Ca-uporne države.	I	vonija nego v volji mas in realnosti.
Novi frankovci.
»Beogradskl dnevnik«, neodvisen in nadstrankarski beograjski list, a vnet zagovornik narodnega jedlnstva in državne konsolidacije je že ponovno brai levite demagoštvu in strankarski zagrizenosti, ki sta se razpasla v vrstah opozfcijonalnega bloka. Zlasti ostro je že ponovno ožigosal ona podzemska stremljenja v različnih frakcijah opozicije, ki še danes rujejo proti narodnemu In državnemu jedin-stvu, dasl to seveda skrbno zakrivajo. V eni zadnjih številk razpravlja o čudni neumljivi . politiki hrv&tsklh separatistov in pravi meddruglm:
»Po zlomu monarhije je sicer prenehala frankovska stranka, a njen duh se je preselil v starčevičansko stranko. Ako govorite s temi ljudmi, morate se divltl, s kakšno mržnjo in preziranjem govorijo o Srbiji in Srbih. To novo frankovstvo dobiva svoj izraz zlasti v llstu »Obzor«, a v parlamentu v osebah dr. Laginje, dr. Paveliča in dr. Drinkoviča.
Ti ljudje ne povedo vsega, kar mislijo in čutijo, po tem pa kar sli Site od njih pristašev in po njihovem delovanju se lahko prepričate: da so to neprljatnlji Srbov in Srbije, isto tako kakor Bol-gnri.
D.-. Lignja je zahteval v parfa-m:niu zvez j z Bolgari. Potreboval bi jih seveda, da bi lažje nastop** proti Srbom. lito bi rad dr. Korošce-Oči vidno sta ta dva gospoda nepn* jatelja Srbov: mislita namreč, da«*0 ml tuje*, ki smo prišl1, da jih zasužnjimo.
Te da! so se ti neprijateljf Srbov, ki so radi tega tudi neprijatelji Jug0* slavlje, zbrali v Beogradu, da napra* vijo malo zme Je. Njfjiovim konferenca® so prisostvovali tudi srbski radikalci, ki so radi poželenja po oblasti vedno pripravljeni, da se združijo z nepd* jatetji Srbije.
Kaj pa so ti radikalci? Leta 1885, ko je bila Srb.ia v vojni z Bolgarijo, je bil Paš č v Bolgariji, kjer je pultB natiskati in vtihotapiti preko meje pro-klamacijo, v kateri poziva srbski narod, naj gre namesto na Sofijo — na Beograd.
Ko bi bila to poštena družba, zakaj bi se ne f ormirala kot ena politična stranka? .Obzor", .Hrvat" 1*> •Samouprava" trdijo, da obstoji med Laglnjo, Protlčem in Korošcem odnosno med njihovimi grupami absolutna složnost v vseh važnejših političnih vprašanjih: zakaj se torej tii ujedinljo? Zato, ker bi s tem priznali edtnatva naše države, a to je v nk spretju z njihovimi tajnimi namerami* Mi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki smo za edinstvo fn ki smo v večini, moramo nastopiti proti tej izdajalski akciji: moramo bojkotirati Laginja, Cotiča in Korošca.
H koncu apelira člankar na legijo* narje-dobrovoljce in na vse one, ki so z življensko nevarnostjo doma delali za razsulo bivše monarhije in jim kliče: Na noge, junaki, ki ste vstvarili to državo, ki ste premagali zunanje ne-orljatelje, treba je, da onemogočite tudi notranje sovražnike: defetiste in separatiste.
Laške volitve in zasedeno ozemlj‘e.
(iz neodrešene domovine.)
Da bodo pri prvih volitvah po koh: čani vojni laški nacijonalisti pogoreli, je bilo splošno pričakovati, a da bodo socijalisti dosegli take uspehe in tako visoko število mandatov, tega se ni nihče nadejal. Jugoslovani m zmerni laški elementi, posebno tržaški trgovski krogi so želeli socljalisto® kar se da velike vspehe, ker so vedeli, da bo delavska zmaga odločilnega pomena za vprašanje zasedenih zemelj in jadranskega morja. Saj je bilo eno izmed volilnih gesel proletariata: plebiscit v zasedenem ozemlju, boljše povedano: odstop Goriške do Soče, hrvatske Istre In Dalmacije, obenem seveda tudi zasedene Koroške In neuiške južne Tirolske. Da se laško ljudstvo zaveda težkih posledic, ki bi zadele Italijo v slučaju krivične prilastitve popolnoma tujih narodnih teritorijev, so državne volitve gotovo zadostno dokazale. Izid volitev je vplival katastrofalno na vse eksponente vladne aneksijske politike, v prvi vrsti na politične oblasti In njihove priveske karablnijerje, te nosi-telje teroristične in absolutistične ideje, veselo pa so bili presenečeni naši ljudje, saj pomenijo te volitve zanje predodločltev v prilog rešitve vprašanja našega Primorja. Nacionalistične stranke, ki podpirajo d’ Annunzia, so se tega dobro zavedale in so v ta namen poskusile vsa dovoljena in nedovoljena sredstva. Dokazano je, da so ob času volitev kar naenkrat Izginili visoki častniki in veliko število zanesljivo narodnih vojakov je dobilo dopust, da so mogli vršiti svojo patrljotsko dolžnost, da so namreč kot aktivno služeči člani armade volili v civilni obleki aneksijo-nistične narodne kandidate. Taki manevri niso ostali tajni in so se hitro razvedeli. Naši nesrečni bratje v še neodrešeni domovini pa črpajo iz teh in sličnih pojavov slabosti laškega imperijalizma nove nade in nov pogum.
Pozabljeni.
Bivši ujetnik v Italiji nam piše:
Ne samo 6000, o katerih porcča ‘Jugoslavija« c d 11. decembra, še ne* številno drnglh je v Italiji, ki trpijo Jtrašne muke In prenašajo zaničevanje Miljanov. V Bajl pri Napolju je bila »znilnica izpraznjena vsted tamkaj razsajajoče malarije. In koga so spravil vanjo? 180 jugoslovanskih častni-wv z otoka Nisidl, z Elbe, x Forte bperona pri Genovi. Stan je nedosojen, izprehodi so prepovedani. Tamkajšnji znanci so mi pravil1, da m le rihče, odkar so tam, zapustil »borišča. Vsi tuji časopisi so prepo-|[*Mni; »Edine st“ in kup čeho3lova-•mh listov, katere aem jim poslal pod ovitkom čehoslovaške delegacije v p'®u, je zaplenilo poveljstvo tabora. ‘Sta usoda je doletela tudi francoske J angleške liste. Vjetnikom je bilo “ovojeno čitati le >11 Mattlno«. Na poveljstvu tabora v Casaglovu sem našel kupe knjig, poslanih preko Švice ‘n cenzurlrnnh od švicarskega rde* Jtega križa, katerih v jetniki seveda niso prejeli.
Nič bolje ni s pošto. Cenzuza v Wmu je odpravljena, zato pa jo opravijo vojaška poveljrtva. Ker pa nihče n« razume našega jezika, gre pošta nasiricev običajno v koš. Od neštetih Pjsem, ki so mi bila poslana Iz domovine, sem prejel samo eno dopis-jezlk *n ^ pisana v laškem
Da so častniki Izpostavljeni napadom se je že poročalo. Primerilo J® je, da je kapitan Trilasst od 10. topniškega polka opsoval našega Praporščaka z najostudnejšlmi izrazi •n da ga je osuval. O tem je bil obveščen tudi naš poslanik v Rimu. Ni J® pa izvedelo, Če je kaj ukrenil našim ‘judem v korist. Ta zapuščenost od v«eh strani je, kar naše vjetnike najbolj boli.
Cehi In Poljaki se za svoje ljudi brigajo, istotako nadziraje potom komisij rdečega križa svoje vjetnike Nemci in Madžari. Toda Jugoslovani ao popolnoma pozabljeni; za nje se ne zmeni nihče.
Videl sem moštvo v Sti. Marii C. v. in v Brestu Arsicu. — Predstavljajte sl tam za sv. križem vrste starih In raztrganih šotorov med močnimi Učnimi ovir?mi. Med njimi se vlači Jtoinsto senc, ljudje, o katerih bi *lovek sodil, da so vs»j 40 ali 60 let •fari, dasl jih mnogi nimajo niti 25. Plače dobiva moštvo 15 centesimov Qa dan. Kdor ve, kakšna draginja je v Daliji, sl lahko predstavi od česa * ljudje živijo.
Hrana je nezadostna. Cehi, ki Prejemajo vsega dvakrat toliko kakor Jugoslovani, lahko povedo, da jim je *}veža premalo. O capah, v katere so jetniki odeti, je bolje, da ne govorim. P°leg teh telesnih muk trpinči vse vletuike zavest, da so nesreče tega vl'tništva krivi povečini sami.
In kaj naj rečem o povratku
vjetnikov? Nedavno je odkar je bolniški vlak pripeljal v Beljak 14 jugoslovanskih vjetnikov, katerih so se morali usmiliti Madžari, sicer bi ne mogli priti nikamor dalje. Vprašanje naših vojnih vjetnikov v Italiji se tiče cele Jugoslavije — zato ne dovoljujmo, da se v njih ukorenini zavest, da so v svoji nesreči od vseh pozabljeni I
Bogastvo Jugoslavije.
Jugoslavija je v pretežni večini poljedelska zemlja. Po zadnji statistiki
1.	1910 se je bavilo s poljedelstvom v Srbiji 84%. v Bosni in Hercegovini 88%, v Hrvatskl In S avonlji 85%, v Dalmaciji 835%, v Sloveniji ^65% prebivalcev.
Glede produkcije žitnic zavzema Jugoslavija v Evropi četrto mesto. Na prvem mestu stoji Bolgarija, na drugem Francija, na tretjem Rumunlja, na četrtem pa Jugoslavija. Poleg tega Ima država mnogo sadja: jabolk, hrušk, češpelj, kostanjev, orehov, lešnikov itd. Največjo rjstlinsko bogartvo predstavljajo gordovi v Srbiji, Bosni-Hercegovini In Sloveniji. Gozdov imamo toliko, da les lahko izvažamo.
Živine je bilo v naši državi po zadnji statistiki ogromne tnnožlre Pred vojno smo imeli 5,014,204 glave goved, 1,364 6'7 konj, 15 539.000 koz in ovac in 4,448053 svinj. Najbolje pasme mlečnih krav Imamo v Hrvatski In Slavoniji.
Veliko bogastvo naše države predstavljajo rude. Najvažnejši je za nas premog. Leta 1913 se je Izkopalo v v naših krajih 32 mil. q premoga. Od te količine odpade na Slovenijo 18, na Bosno-Hercegovino 8 4. na Srbijo 4, na Hrvatsko In Slavonijo 1*1 mil. q. Nadvse pomemben je rudnik živega srebra v Idriji, ki daje na leto do 8200 q srebra v vrednosti 4 mil. K.
Železo imamo na dveh mestih, v Varešu (Bosni) kjer se ga izkoplje na leto 16 mil. q In v Ljubiji pri Prljedoru. Poslednji rudnik se je začel izkoriščati šele za časa vojne, a bo bržčas, zdi se, bogatejši od prvega. V rudnikih imamo tudi mnogo svinca, kositra, bakra, medi Ud. V Južni Hrvatski in Dalmaciji je mnogo boksita.
Rudninskih vrelcev Imamo mnogo. Žveplene vrelce Imamo blizu Sarajeva in Topuska, rudninska kopališča v Krapini in pri Varaždinu, v Subotici in Sutlnl, jodska kopališča v Liplku, žveplena v Splitu. V Sloveniji je znan Rogatec.
Tudi sila tekočih vod predstavlja veliko bogastvo. Celokupna moč vode samo v Liki znaša napr. 200.000 HP. Na reki Krki v Dalmaciji pa ie že uporabljeno 33 000 HP, a na Cetini 36 000 HP. V kratkem začne poslovati Fala s svojimi skoro 50 000 H P. Reke na Krasu predstavljajo 600.C00 HP. Naše vodne sile nam lahko nadomestijo letno, ako jih dobro izrabimo, 35 mil. q premoga.
Tekstilna obrt je pri nas neznatno razvita, a naši proizvodi bosenskih
čipk, domačih preprog, domače obleke, dalmatinska in slovenska ročna dela, se lahko kosajo z glasovnimi fiandrij-sklmi deli te vrste.
V raznih mestih naše države imamo tvornice za pohištvo, tvornice za mesne izdelke, tvornice za sardine, konjak in druge likerje. Tudi proizvajanje usnja stoji na visoki stopnji. Zadnje Čase se je lepo razvila kemična industrija. Tvornice cementa v Splitu so na svetovnem glasu.
Ladjedelnic Še nimamo velikih, ker so se naši parobrodl povečini gra dlli drugod. Zdaj bomo morali poskrbeti, da se bomo tudi v tem oziru oskrbovali sami.
Pečujski premogovniki.
Na pariški konferenci se bije oster boj za Bajo in Baranjo, zlasti pa za Pečuj In njegove premogovnike. Naša javnost posveča temu vprašanju še vse premalo pozornosti, se še vse premalo zaveda, kako ogromnega, naravnost življenjskega pomena je rešitev tega problema za nas. Imamo v naši državi manjše in večje premogovnike, iz katerih črpamo premog za svoje tekoče potrebe. Srbija ima senjskl rudnik, Bosna in Hercegovina znani kazanjski majdan, Slovenija trboveljski premogovnik. Med najvažnejšimi pa je vendar Pečuj. Železnice v Hrvatski in Sloveniji črpajo predvsem iz lastnih rudnikov, a po primanjkljaj pošiljajo v Trbovlje In Pečuj.
Senjski rudnik v Srbiji je še pa siven, ker so ga avstrijsko-nemške armade tako opustošile, da je za enkrat za produkcijo nezmožen. Normalna produkcija senjskega, kazanj-skega in trboveljskega premogovnika je znašala dnevno 580 vagonov premoga s tri do štiritisoč kalorijami.
Od vseh premogovnikov kar jih imamo v državi, so najvažnejši pečujski premogovniki. Dnevna produkcija pod dobro upravo iznaša v njih lahko do 400 vagonov premoga s pet do šesttisoč kalorijami.
Pečujski premogovniki oskrbujejo danes s premogom celo železniško mrežo v Vojvodini, katera meri preko 2000 km; njihove zaloge vzdržujejo vse parobrodarstvo v državi in vsa Industrijska podjetja v Vojvodini. Premogovniki so last bivše avstroogrske donavske paroplovne družbe, ki je zgradila za oskrbo ladij s premogom posebno železniško progo do Mohača ob Donavi. Razen tega imajo pečujski premogovniki ugodne zveze z našo železniško mrežo Pečuj-Osijek, Pečuj-Baja-Subotica in Pečuj Barč-Virovitica.
Današnja produkcija pečujsklh premogovnikov znaša dnevno do 200 vagonov premoga. Z dobro voljo in dobro organizacijo pa bi bilo mogoče dvigniti produkcijo še za sto odstotkov.
Za Vojvodino bi pomenjala Izguba pečujskih rudnikov naravnost
katastrofo. Promet bi se moral vstaviti, industrijska podjetja bi morala prestati z obratom. Mesta bi ostala brez razsvetljave, sladkorne tovarne, pivovarne, mlin! in tvornice poljedelskih strojev bi morale ustaviti delo. Skratka: z izgubo pečujskih premogovnikov bi bila Vojvodina gospodarsko uničena.
Zato ima Jugoslavija na pečujske premogovnike pravico in naši diplomati se morajo potiudltl, da nam lih zagotove če ne za vedno vsaj za 10—15 let, kakor je to storila Francija s saarsko kotlino, kajti šele v poldrugem desetletju bo ime1a naša država dovolj premoga iz drug<h premogovnikov.
Regent v Parizu.
Ldu. Beograd, 14.dec. »Politika" javlja o regentovem bivanju v Parizu nastopno: Pred nekoliko dnevi je vrnil perzijski šah regentu prestol-nasledniku Aleksandru poset v njegovem stanu v hotelu Continental. Šah se je razgovarjal z regentom nad četrt ure. Regent je sprejel v avdljencl tudi bivšega ruskega ministra za zunanje stvari Sazonova in pozneje tudi Bur-zeva, voditelja ruskih revolucijonarnh socijalistov. Na kosilu pri regentu je bil francoski poslanik v Beogradu z gospo, naš minister za zunanje stvari dr. Trumbič z gospo, minister za promet dr. Draškov č in g. Lujo Vojnovič. Regent Je sprejel v avdljencl tudi predsednika francoskega parlamenta Deschanela. V prostem času ae regent izprehaja po Parizu v spremstvu maršala polkovnika Jaše Damjanoviča. Regentu na čast je priredil predsednik Poincare svečan lov v dvorcu Ram-bouilet. Regent se je pripeljal v Ram-boullet s posebnim vlakom ter mu je predsednik Poincare ob tej priliki razkazal znamenitosti dvorca. V soboto je bil regent gost lrancosklh časnikarjev v njihovem društvenem domu.
Italija pod socialističnim vplivom.
Parlament za ruske boljievlke.
Ldu. Rim, 13. decembra. Italijanska zbornica je v včerajini seji z vsemi glasovi proti glasovom socijalnih demokratov odobrila odgovor na prestolni govor. Soglasno je bil sprejet dodatni predlog, ki pozivlje vlado naj v svetu entente deluje na to, da se opusti vsaka intervencija na Ruskem, da se konča blokada ter da se vzpo-
SJflSe»iid,pI?I5*t8kI ln g°sp°darski odnošaji z vladami, ki so nastale na
ozemlju carske Rusije. Tudi socijalisti
u v&Vu za t# predI°g» Potem ko je Modigliano za svojo skupino izjavil,
da ne pripozna za definitivno vlado
tolp, kakor so Denjlkinove in Kolčakove.
Veliko pozornost je zbudilo, da je
glasovala tudi skupina katolikov za
dodatni predlog socijalistov, ki zahteva,
D. Z.
Eno leto književnega dela.
Ko je pred enim letom poslalo lastništvo Zvezne tiskarne nov, neodvisen dnevnik med osvobojeni, ujedi-njeni jugoslovanski narod, se je dobro zavedalo, da je s tem uresničena le Polovica načrta: nič manj važni prosvetni del je bil odkazan slovenski knjigi. Ustanovila se je »Narodna knjižnica’*, ki naj š»ri med narodom najboljše izvirno in preloženo leposlovje ter poljudno znanstvo. Do sedaj !e izšlo devet snopičev. Prva dva sta Proslavila stdfttnico rmrti pesnika .»Ilirije oživljene" z izborom njegovih Pesniških ih prozajičnlh del s primernim “Vodoms ki ga je napisal dr. Iv. Lah. Ta izdaja seznanja našo ljudsko in *rednješolsko mladino z onimi Vodnikovimi spisi, ki imajo trajno vednost. Nizka cena — 3 K — jo omogoča, da Poslane zbirka prava narodna knjiga, primerna posebno za šolska darila. ~-V 3.-5 snopiču je i2Šla komedija Leonida Andrejeva »Gaudeamus" v dovršenem prevodu dr. Gionatja. Kakor
je na našem odru dosegla popoln uspeh Andrejeva drama »Dnevi našega življenja* ‘, tako bo tudi ta verna slika ruskega dijaštva postala priljubljena točka našega repertoarja. 6.-9. snopič so nam podarili Vi. Levstikovo klasično »Gadje gnezdo'*, povest iz dni nad in trpljenja, ki bo poleg Cankarjevih »Podob iz sanj*' ohranila Iz naše »vojne" literature trajno vrednost. O tej knjigi piše naš kritik dr. Glonar v 10. »Zvonovi" številki sledeče; »Ir preteklosti Kastelke se vrši kar v prvem poglavju prehod v neposredno sedanjost. Ta sedanjost so oni dnevi »nad in trpljenja", ki jim je Levstik skušal z novim stilom dati adekvaten izraz. Poleg onih prastarih motivov mu je bilo treba izraziti še vso ono dušečo moro, ki je leta fn leta ležala nad nami, ono sunkovito prehajanje iz obupa v pričakovanje, one težke bolesti, ki so ae ob prvih solnčnih žarkih Kpremenile v prešerno popevko vaške harmonike. Temu primerno je njegov stil nasičen, goat, močan, suvajoč, kiklopskb premikajoč gore, včasih pa 'nežen do razbolele sentimentalnosti, vriskajoč v prešernem veselju. Prava
slika naše duše v onih dneh, ko smo se bali in veseli l, obupavali in pričakovali." - Naslednji snopiči nam prinesejo krajše spise Dostojevskega in Puškina v prevodu dr. VI. Borštnika, novele Anatol Franca v Župančičevem prevodu, Iv. Cankarjevo,Moje življenje*, izbrane spise Marije Kmetove in dr.
Založba »Zvezne tiskarne" hoče predstaviti občinstvu cvet naše mlajše pesniške generacije. Do zdaj je izdala Iv. Albrechta »Slutnje" In J. Glaserja »Pohorske poti" (broš. po 5 K, vez. 7 K), oba odlična sotrudnika »Ljublj. ZvonaJ*. V kratkem izide ,.Narcis" Ig. Grudna, ki je poleg Župančiča in Gradnika najkrepkejši glasnik naše neodrešene domovine.
Ljubiteljem krasne naše prirode je poklonil Ferd. Seidl z >RastlInstvom naših alp« nad vse prijetnega spremljevalca in svetovalca; noben izletnik, noben turist ne bodi brez njega 1 — V jasno in stvarno pisani študiji rešuje Abdltus—A. Prepeluh >Probleme malega naroda«, ki so vzbudili povsod zanimanje in pritrjevanje, (2 K). Aklualna narodna vprašanja rešujejo razen tega Carantanus v temeljiti mo-
nografiji o Koroški; z bogatimi statističnimi podatki in z nazornim zem Ijevidom. (Cena 4 K). Fran Erjavec i razpravi o naši Istri (1 K); Al.Res ji Izpregovoril resne In umestne besedi o delu jugoslovanske žene za naro dovo svobodo (2 K) in za naše uje din jen je neumorno delavni dr. Boa Vošnjak je vnovič pojasnil »Poglavji o stari slovenski demokraciji", ki ji . 8V0I *uaz v znanem obredi ustoličenja na Gosposvetskem polju (Cena 21(),
Že ta skromni pregled priča dovol jasno, s kako vnemo se je lotilo last ništvo »Zvezne tiskarne" poleg pu blicistike tudi ostalih panog knjlžev nega delovanja. Želeti je, da ga ob činstvo v tem požrtvovalnem deli vsestransko podpira.
Družba sv. Cirila in Metoda nam je sedaj še boli potrebna. Slovenci, spominjajte se je povsod!
d« se slabo ali sploh neobdelana zemljišča cdkažejo delavskim zadrugam, ter tako predlogu zagotovila večino.
Proti imperijallzmu.
Ldu. Spit, 14. dece. (DunKU.) Po italijanskih mestih so na zidovih nalepljeni plakati z napisi: Nočemo Reke! Nočemo Zadra! Hočemo mir!
Londonska konferenca.
Clemenceau se ponesrečil. Ldu. Pariz, 15. decembra. Kakor poroča Agenca Havas, je ministrskega predsednika Clemenceauja na potovanju v London, vrgel vihar proti stebru na poveljniškem mostu. Poškodoval se je samo lahko, vendar pa se je mogel udeleževati v Londonu sej. Njegov zdravnik ga je preiskal in je dognai, da mu je zlomljeno rebro, da pa poškodba ni nevarna. Ko je Clemenceau prišel v palačo, kjer stanuje, ga je velika množica živahno pozdravljala.
Dosedanje delo. Ldu. London, 14. dec. Reuterjev urad poroča: Po šeji medzaveznlšklh državnikov, ki je bila v soboto popoldne, je izdal angleški ministrski predsednik naslednje poročilo za časopisje: Razpravlja Se predvsem o fhančnih in gospodarskih problemih. Dalje se' je pretresalo jadransko vprašanje. Pri tem sta bila navzoča italijanski minister za zunanje stvari in amerCki poslanik. Konferenca se je bavila tudi z mirovnimi pogoji za Turčijo. Pogajanja se vrše v vse-skoz prisrčnem tonu.
Nesoglasje v jadranskem vprašanju. Ldu. Pariz, 14. septembra. Kakor poročajo bo Llojrd George jutri ali pojutrišnjem govoril v spodnji zbornici o londonski konferenci. Iz pisanja angleškega tiska je razvidno, da še niso odstranjene nesporazura-ijenja glede jadranskega vprašanja, glede katerega se Italija loči od angleškega stališča. „Patit Parlsien'1 pravi, da obstoji upanje, da se bodo nesporazumi jenja vendar-le	mogla
ublažiti.
Jugoslavija.
Madžarsko zidolčenje za vpad v Prekmurje. Ldu. Beograd,„13. dec. „PolItlka'‘ poroča: Včeraj, je konfe-riral vojni minister Hadžič i angleškim višjim častnikom, ki je na prošnjo btidimpeštanake vlade prišel kot posredovalec v Beograd zaradi ureditve vprašanja, kako bi Ogrska dala zadoščenje zaradi napada v Prekmurju. Ogrika vlada je v prvi vrsti predlagala, da pride njen vojni minister v Beograd opravičevat se in poleg tega je pripravljena dati odškodnino. Konč-nbveifavendogovor še ni gotov, ilfis-rtilo se je pa, da plače Ogrska denarno odškodnino našim ranjencem in da madžarski oddelki, Ki 8b izvršili napad z vdirajočimi zastavami de* flllrajo pred Skupinam! našfh vojakov I#t jfm izkažejo čast.
' Otvorjen promet v Srbiji. Ldu. Beograd, 14 dec. Z jutrišnjim dnem se ukine prepoved prevzemanja blaga in poštnih pošiljk da progah Beo-
Srad—Skoplje, Beograd—Novi Sad in eograd—Vinkovci—Vukovar. Odslej se blago Vsake vrste sprtjema v neomejenih količinah. To velja za vse proge, ki spadajo v področje beograjskega železniškega ravnateljstva.
Jugoslovanov je v Zadru preko 7918 po štetju, katerega so sami z veliko muko izvedi!. Večina meščanstva je torej jugoslovanska, kar potrjuje tudi dejstvo, da pohaja več šolarjev srbo-hrvatske nego italijanske šdle, čeprav je italijanska oblast delala vse možne ovire.
,'1 vpadom v Črnogoro. Ldu. Beograd, 15. dec. Kakor se poroča iz Bara, so Italijani tamkaj izkrcali še en bataljon pehote. Pristaši bivšega kralja Nlklte upajo, da bo Niktta v kratkem osebno dospel v Bar. Ljudstvo je pa pTotl bivšemu kralju rsdi njegovih spletkarjenj z Italijani zelo ogorčeno, tako, da more vsak trenotek priti do oboroženih spopadov.
Črnogorci proti odgoditvl parlamenta. Ldu. Beograd, 15. dec. Ministrski predsednik Ljubomir Davi-dovič je imel včeraj dolgotrajna posvetovanja z narodnimi poslanci iz Crne gore. Do sinoči ni prišlo do sporazuma, zato tudi ukaz o odgo-ditvi narodnega predstavništva še ni podpisan. Kakor se čuje, se tudi dr. Živko Knežlč in še d?a druga poslanca iz Bosne protivijo odgoditvl parlamenta. Pogajanja s poslanci iz Crnogore se bodo nadaljevala danes. Poslanec Matko Dakovič, ki je podpisal dogovor z Davidovičem glede vstopa Črnogorcev v kabin ;t, je izjavil, da bo odložil svoj poslaniški mandat, ker ni predvidel sedanj:h dogodkov.
Demobilizacij« rezervnih častnikov. Ldu. Beograd, 15. dec. Tekom tega tedna bo izšla naredba vrhovne komande o demobilizaciji vseh rezervnih častnikov.
Zastava Karagjorgjevičev. Ldu. Beograd, 15 dec. Regent prestolonaslednik Aleksander je sprejel ža svojo kraljevsko hišo novo zastavo, ki ima državne barve modro -belo-rdečo. V sredini je dvoglavi beli orl z razprtimi krili. Na glavah orla je krona carja Lazarja. Na ščitu, ki je na grudih orla, so grbi Srbije, Hr-vatske in Slovenije.
Valutno vprašanje. Ldu. Beograd. 13. dec. ..Politika*' javlja: V finančnem ministrstvu ne le vedno razpravlja o valutnem vprašanju. Finančni minister dr. Veljkovič misli, da bi markirane krone kar najprej zamenjali z državnim dinarjem v razmerju 4:1 ia sicer tako, da bi bi! na prvi strani napis ». pr. 10 dinarjev, na drugi pa napis 40 K.
Razna poročila.
Bolgarske priprave. Ldu. Beograd, 14. dec. Iz Soluna poročajo: V dobro poučeni h krogih trdijo kot gotovost, da dela Bolgarska tajne vojne priprave. Ojačila je znatno gar-ob mejah napram Romuniji in Grš*i. Sodijo, da akirane vojne: misije ne pazijo dovolj na bolgarske vojne priprave.
Amerfkancl ne dado denarja.
Ldu. Pailz, 14. dec. Kakor poroča „Da!fy Mali" iz Waschingtona je ameriški kong/es sklenil, da ne odobri novih kreditov in predujmov za inozemstvo.
Japonci dobe Sibirijo. Ldu. 14. oec. Po poročilih iz New Yorka je admiral Kol čok obvestil ameriško vla * v dsf'b'3 najbrž«* prisiljen odstopiti Jspos.skk ozl Sibirije, ako zavezniki ne bodo hoteli podpirati belih attnad. Samo ra ta način bo mogel rešiti pred boljševizmom oni del Rusija, ki dosedaj še ijii bil ogrožen. (Posledica nesrečne bratomorne vojne I)
Beležke.
Vladna oblika Poljske. Čudno se sliši, res je pa le.: Poljska je po imenu republika, dejansko pa monarhija. Parlament, ki se je proglasil za suverenega, je izroči! vso civilno in vojaško moč v deželi takozvane-mu načelniku države (Pilsodskemu). Temeljni znak monarhizma je ravno Združenje civilne in vojaške moči v eni roki in je prva pod drugo, med tem ko označuje republikansko ustavo delitev obeh vlad civilne in vojaške. Tako je Poljska tam, kjer je bila zgodovinska Poljska, Poljska pred razpadom, ki ga je v veliki meri povzročilo ravno neurejenost ustavnih uredb. Zgodovinska Poijska je b!la monarhija s preštevilnimi republikanskimi institucijami. — Takšne ustave, kot jo ima Poljska so kaj rimerna sredstva za Habsburžane, i, mesto, da bi se lotili kakšnih poštenih poslov, še vedno škilijo po Evropi, kje bi se našel kakšen narod, ki bi jih hotel rediti.
Vladina akcija proti navijanju cen.
Nedostatki preiskovalnih komisij — Kontrolni urad. — Sodelovanje občinstva.
ProSU petek je Deželna vlada v drugič razposlala nenadne komisije, ki so imele namen, da se nepričakovano javijo v poljub 10 trgovino in jo preiščejo glede na stanje njenih zalog, ter glede cen za posamezne predmete vsakdanje potrebe. Komisij Je bilo okoli 60, od kojih vsaka je'obstojala iz dveh ali treh članov ter enega stražnika ali policijskega agenta.
V koliko so posamezne komisije dosegle svoj namen, nam ni znano; istotako vlada še ni izdala nikakega komunikeja o celotnem uspehu vseh komisij. Akcija Deželne vlade je biia zamišljena z najboljšim namenom in je imela na razpolago tudi razmeroma velikanski aparat, vendar se upravičeno dvomi, so ii bile vze komisije zmožne za ta posel. Ne da bi komu kaj očitali, vendar mislimo, da so za ta posel nestrokovnjaki popolnoma neporabni. In v teh komisijah je biio obilo takih članov, ki nimajo pojma o trgovskem poslovanju in ki niso mogli iz predloženih jim knjig ter računov ničesar razbrati, kamoli odkriti kako malo verzadjo. Poleg tega je bil komisijam odmerjen prevelik delokrog, obenem pa preraslo časa, da bi se mogle pomuditi v trgovini, če treba tudi nekoliko ur, d j lahko vsaj približno in površno preiščejo In pregledajo blago, knjige in račune.
Tako sc je zgodilo, da je ta ali ona komisija, ki ni bila sestavljena iz specijalistov, le slučajno dognala kake zlorabe in še to je pripisati nenadnemu pojavu komisije, ati pa osebni iznajd Ijivoati kakega člana komisije. Podrobnejšim preiskavam po vtšiakih so se pač podvrgle nekatere sumljivejše trgovine in v tem slučaju je preiskava tudi res večkrat ugotovila razne nezakonitosti in zaprla prizadete trgovine. Opazilo se je pa tudi, da imajo baš tvrdke, na koje je padal sum, navidezno vse v najlepšem redu, da pazijo na vse formalne predpise in da se ilm je valed tega zelo težko prišlo do živega. V takih Slufajih si nestrokovnjaki niso znal! pomagati in so morali oditi z zatrdilom, da je v*e v redu.
Krivo je temu predvsem dejstvo, da so bile komisije sklicane v zadnjem trenutku in da se jim je kratkomaio odkazalo torišče njih preiskave, dasi bi biio potrebno, da sl vsaka komisija izbere svoj okoliš, ki ga člani komisije poznajo in so o tvrdkah svojega področja že Iz vsakdanjega življenja koR-kortolitro ortjentirant. Tako je moral marsikdo, ki je vedel kompromitujoče stvari o kaki tvrdki, ki trguje z usnjem, nadzirati špecerijske trgovine; d kojih ni niti vede!, da'obstojajo. *
* Vlada je pri tem pokazala dobro voljo; vendar ni dosegla s to akcijo svojega namena. Da bi se navijanju cen, v kolikor ni rast cen odvisna od splošnega pomanjkanja izdelkov in pridelkov, z uspehom napovedal energičen boj, naj vlada ustanovi posebno > komisijo, ki bo daieko potrebnejša kot mooge sedaj obstoječih. Vanjo naj delegira samo strokovnjake, ki jim naj da obširna pooblastila, da lahko ob vsakem času preiščejo poljubno trgovino.
Glavna stvar pri tem boju pa bi biia pomoč občinstva, ki naj bi vsak sumljiv slučaj nemudoma naznanilo komisiji, nakar bi ista odposlala takoj na lice mesta svojega pooblaščenca, ki bi zlorabo ugotovil, dejal trgovino pod zaporo in odredil podrobnejšo preiskavo. Le s pomočjo občinstva, ki se naj zaveda, da deluje v svojo korist, bi se dalo doseči večjih uspehov ha tem polju.
Kdor je hodil zadnje dni po mestu in opazoval različne izložbe, je lahko sam, dasi popoln lajik, konsta-tiral navijanje cen. V neki trgovin! je n. pr. neka preproga, ki je imela v pondeljek še označbo cene K 1500, tekom tedna dvakrat menjala svojo ceno in je v soboto dosegla vrednost K 2600, kake izpremembe so se med tem izvršile na preprogi, da je nje
vrednost tekom tedna poskočila * K 1100, si ne ve pojasniti najbrž nit1 prodajalec sam. Drug slučaj: Ne» trgovina s klobuki ima označbo cent v izložbi K 300 In f aktično' prodij* tudi po tej ceni. V drugi trgovini ** pa dobi isti klobuk, ki ima na V°’ doleki poleg tega le štampilijo P**e tvrdke, pa stane že K 400. Ako j« tedaj kupila druga tvrdka od p*** klobuke, kar je jasno, jih je kupil* v večji množini In je dosegla popu**' zakaj jih potem prodaja kar za tretjih dražje ko prva? Takih in še bo| kričečih slučajev bi se dalo naveiti na stofne, toda komu jih naznaniti' ako občinstvo ni poučeno v čfg®*® kompetenco spadajo podobne st«*” Ako pa bi se ustanovila stat*1* komisija s pooblastili za daljši &*• bi bil s tem obešen nad glavo »aj! lidnih« tvrdk Damoklejev meč, ki N jim branil svojevoljno navijati cen** Po par uspehih take komisije, ki J1 jih bilo treba razglasiti po Casopfslhj bi občinstvo samo začelo kontrolir«® z vnemo trgovine in draginja, v ko* Ukor se ta veča vslcd nepoštenost* posameznih t; go* cev, bi padla u* stopnjo, ki ji gre vsied pomanjkanj* izdelkov, težavnih prometnih razfll** ter zvišanja mezd in plač. Vse to skupaj bi ne napravilo te obup*** draginje, da nfso številni verlžnlki *D navijale! cen pripomogli k te*0 razmeram.
Belokranjske razmere.
S Srbi in Hrvati so delili turško gorje največ Bekkranjcl. Vsako l<to so se vsipali Turki tudi v te kraj* požigati in ropati. To cbčutimo & dandanes. Ljudje, ki so morali tako* rekoč par stoletij samo graditi noW hiše in živeti begunsko življenje, **e morejo biti na onem gospodarske# in kulturnem stališču, kakor tisti, k' so živeli na varnem in blizu mer*; Za Turki so mučili naše ljudi nemški graščaki. Krupa, Pobrežje, Vinfca —• v teh gradovih je zapisano mnogo gerja. Danes ni nobena teh graščin v vitežkih rokah. Prešle so v last domačih ljudi. Krupo je kupil znam Mazele, Pobrežje je last [belokranjskega redoljuba Petra Raucfaa, VinlCO pa ima nadučitelj Bergant. Edino Oradac imajo še v posesti Nemci M 600 oralov obsegajočo šumo Veliko Bukovje imajo Židje.
Gospodarsko je svet razen vinogradništva zelo zaostal. Nevednost jo pogniia ljudi v revščino in zato so trumoma odhajali v obljubljeno deželo vseh Belokranjcev v — Ameriko. V prejšnjih časih so poznali ljudstvo samo za časa volitev. V tem Času so slepomišili in manevrirali tod razni gospodje in »strokovnjaki«, ki so trosili ljudem pesek v oči. Lahko bi se ljudem pomagalo z malimi sred' stvi, a politika nt mislila nato. Če bi sezidali v vsaki na pr. vasi par gnoj-nikov, bi storili veliko gospodarsko delo, ki bi danes prav hodilo. Zaman iščeš takih koristnih naprav tod okoli. Tu bi se moralo kaj storiti. Svet spominja na Kras. Iz zemlje štrleč« skale ovirajo obdelovanje. Saperji ali
Slabim gospodarskim razmeram se pridružujejo še slabše prometne. Mimo' nas ne pripelje nikoli avtomobil kakega ljubljanskega gospoda. Ta se ustavi kvečjemu v Črnomlju. Od Črnomlja imamo le eno deloma dobro cesto, ki pelje na Vinico. Drugam na mejo pa so ceste, če smemo imenovati tako razna križeva pota, pod vsako kritiko.
Promet gravitira nk Karlovac in to zaradi starih vkoreninjenlh navad in zvez. Vendar imamo le dve smeri z dcbrfmi cestami. To $ta Črnomelj— Metlika—Karlovac in pa Črnomelj— Vinica—Karlovac. Svet med obema progama je pa brez ceste. Mrnjka zve za Črnomelj—Griblje—Adlešiči— Zu niči—Karlovac ali pa Črnomelj— Tribuče—ŽunlČi—Karlovac.	Ce bi
imeli tu pošteno cesto in recimo avto mobilni promet do Kolpe bi pridobili precejšen uvoz ovčjih in kozjih kož, vdre, lanu, brinja In jajec za
tJ^auuj?vrijjr uns.io.oecaBBnrrerer
Stran 5.
ljubljanski trg. Danes pa nimamo poštene zveze preko Kolpe. Pred leti je odnesla voda brod pri Pobrežju, zadnjič onega pri Žuničih — ostane nam most eri Vinici in pri — Metliki. Cesta iz crnomlja do Adiešlč ima osem klancev. Tudi to cesto ao ob« ljubili bivši deželni gospodje preložiti. Baje so narejeni že vsi načrti. Od Vrhovcev dalje, kjer se začne Hrvat-ska (toda tostran Kolpe) je cesta skoraj nerabna. Onstran Kolpe še le pridemo na res krasno cesto, ki vodi iz Reke v Karlovac.
Gošpcdje, ki Vara je na raznih fglačnih shodih, zlasti pred volitvami Bela Krajina tako na srcu, spomnite se je tudi v svojih pisarnah, zlasti pa takrat kadar sestavljate razne gospodarske načrte. Hvaležni Vam bodo Belokranjci, koristili pa bodete celi domovini.
V'
d Podružnice „Jug08lavIJe“ v Mariboru in Celju so zopet otrorjene in poslujejo redno.
d Vojni ujetniki v Sibiriji in Italiji. Na vprašanje o usodi naših vojnm ujetnikov v Rusiji in Italiji se z merodajne {strani poroča nastopno: V S b r!Jo je odšla posebna vojaška misija pod vodstvom polkovnika Qe-orgeviča, da posreduje giede repar-triacije naših državljanov*ujetnikov. V dveh polkih n?hajsjcči se dobrovoijcl Srbi, Hrvall In Slovenci so pod fran coskim poveijttvom ter se bo njihov odhod vkratkem odločil v Parizu. Ujetniki v Italiji se še ne morejo vrniti, ker Italija še dela zapreke.
d Žalostna usoda pobeglega »jetnika. Pod vasjo Temnico, nedaleč od furlanske meje, je dne 9. novembra našlo neko d :kle mrtvega vojaka, ki je pobegnil iz Italije a na potu omagal. Ležal je kraj ceste ln na-hmrtrrih potezah izsušenega obreza se je moglo izbrati muke in težave, ki jih je prestal na svojem begu. Pri preiskovanju njegove Obleke so našli ljudje pri njem 25 cerit. denarnega premoženja in nekaj pisem in sim. Iz teh je bilo razvidno, da je detičnik Abram Franc, nekje iz celjskega okraja. Ljudje so truplo . Prenesli na domače pokopališče^ kjer So ga z venci okrašenega položili k večnemu počitku v milo domačo grudo.
d Nemške izmišljotine. Pred kratkim so pisali nemški listi, da so naši vojaki ustrelili bivšega župana v Borovljah Adamitscha. Kakdr se je »daj izkazalo, je ta vest popolnoma Izmišljena. Adamitsctu se splch ni ničesar hudega pripetilo. Iz tega je jasno samo, da hočejo Nettcl s takimi vestmi med koroškimi Slovenci vzbuditi sovražno razpoloženje proti n»Ži državi.
d Promet z Italijo otvorjen. Danes dne 16. decembra se otvori direktni osebni promet med Trstom 1» Ljubljano, in sicer bo vozli iz Ljubljane vlak It. "87, ki odbija ob 10 45 In ki bo prihajal v Logatec ob 14-36.'Ta vlak ima na Verdu petno tn carinsko revizijo. Iz Logstca ba odhajal ob 19*10 in bo prihajal v Jtfit ob 21. V nasprotni smeri iz ToSff IdI° Logatca bo vozil vlak štev. 1884, ki bo odhajal iz Trsta ob 830 In prihajal v Logatec cb 1225 Iz Logatca bo ta vlak vozil kot vlak Št. 84 in bo odhajal iz Logatca ob
H.	in prihajal v Ljubljano ob 17*18. Tudi ta vlak ima potno in carinsko revizijo na Verdu in stoji tara 118 minut.
d Vidirftnje potnih listov se jie bo vršijo v šentpetrski vojašnici, kakor je bilo objavlieno pred dneVi, temveč se vrši od 16. decembra t. I. dalje v uradnih urah pri komandi nte^ta Ljubljane na Dunajski cesti.
> d Avtonomna devizna centrala Slovenijo se osnuje po inicljativi Predsednika deželne vlade dr. Žerjava. Sedež fco v Ljubljani. Da se reši 'rednost krone, ki jo hočejo uničiti-z umetnim dviganjem tujih valut in da *e Yendar zajezi in zabrani zakotno - Prekupčevanje s tujim denarjem, je res že skrajni čas, da se osnuje vsaj
za Slovenijo — ako to ni (.mogoče" za vse kraljestvo SHS — devizna centrala.
d Umrl je v Gradcu meseca oktobra 1.1. po širni domovini znani slovenski narodnjak generalštaba! zdravnik dr. Ivan Schiffrer.
d Službe za učiteljice ročnih del. Viiji šolski svet v Ljubljani opozarja na razpis služb za učiteljice ženskih ročnih del na javnih ljudskih fn meščanskih šolah v Sloveniji, ki ga priobčuje Uaadni list v št. 175.
. d Otvoritev pisemskega prometa z Madžarsko. 15 decembra
1919 se otvori pisemski promet z Madžarsko. V tem prometu se plačujejo pristojbine za tuzemstvo. Pristojbina aa tiskovine znaša za vsakih 100 gramov oz. del te teže 3 pare-. 10 vinarjev. Vsa pisemska pošta za Madžarsko in iz Madžarskega je podvržena cenzuri za inozemstvo. Obenem pr’občujemo, da se od 1. januarja
1920 tudi v prometu z republiko Avstrijsko in Čehoslovaško plačujejo za tiskovine iste pristojbine, kakor zgoraj navedeno v prometu z Madžarsko.
d Opustitev poštne zveze Jesenice na Dolenjskem—Samobor. S 30. novembrom ge je opustila dosedanja tedenska poštna zveza Jesenice—Samobor.
d Nove poštne nabirslnice so se otvorile v Planini pri Črnomlju, Tišini pri Rankovcih v Prekmurju in v Smarjeti pri Velikovcu.
d Službi ©krsjnega zdravnika v Celju in Stovcnjgradcu. Y »Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo" sta razpisani službi uradnega zdravnika za Celje in Slovenjgradec. Kakor znano, obsegala je službena pragmatika, ki jo je predložilo ministrstvo določba, da vstopijo vsi akademično Izobraženi uradniki v IX člhovntm razredu v državno slučbo. Ker pragmatika še ni bila sprejeta predlagal je Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro ministrstvu, da se vsi zdravniki, ki stopijo v državno službo, definitivno sprejmejo, v IX činovnem razredu. Upati je, da bo ministrstvo temu predlogu pritrdilo. S tem se nudi tudi našim uradriim zdravnikom udobna eksistenci, ker imajo poleg sveje stalne plače in pripadajočih draginj-skth doklad še dokaj privatnih dohodkov.	,
d Neredno at vojaški uprave. Vojaštvo, ki je dodeljeno štabnemu oddelku dravske divizijske oblasti, dobiva svojo plačo zelo neredno. Tako čaka to moštvo ha plačo od l.t.m. še danes, ko bi se morala že vdruglč izplačati. Dasiravno je že prekoračena polovica meseca, vendar se še ntč ne čuje o stari plači, še manj pa seyeda o novi. Odslovijo nas kar na kratko pod pretvezo, da v blagajni komande mesta ni nU denarja. Čudno je le to, zakaj lahko dobijo častniki redno svojo gažo, doklade itd. Gospodje, Če ste v salutiranju In drugih takih dobrotah tako natančni, bodite tudj v plačah ubogih vojakov. S takim ne-
etično agitacijo med moštvom. r d Trodnevne kletarske tečaje
za vinogradnike, kletarje in vinske trgovce bo prirejal višji vinarski nadzornik B. Skalicky pri fevpj vzorni kleti v Novem mesta. Zglasiti se je treba čimprej prt državnem vinarskem nadzorstvu v Novemntestu. V, d Poziv. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se hranijo iz kazfensklh sodnih preiskav iz leta 1918/1919 in deloma iz prejšnjih let različne stvari, denarni zneski, žepne ure, verižice, uhani In zapestnice. Lastniki teh’stvari se poživljajo, na! se javijo pri tem sodišču do dne 15. decembra 1920 in dokažejo svoje lastninske pravice. Po brezuspešnem,, poteku navedenega roka se te stvari pradado, izkupilo in shranjeni denarni zneski pa se izroče državni blagajni.
d Zavarovalnica „Croat?a“. Radi zelo razširjenega poslovanja v Sloveniji, odločila je »Croatia** zavarovalna zsdruga v Zagrebu, da za Slovenijo ustanovi v Ljubljani lastno podružnico, vslcd česar sc dosedanje
glavno zastopstvo v Ljubljani spremeni v podružnico. Ravnateljem podružnice imeopvan je g. Stanko Jesenko, dosedanji glavni zastopnik »Croatiae" v Ljubljani. Priporočamo najtopleje vsakemu imenovani zavod, ki sprejema zavarovanja za požar, vlom, nezgode in življenje pod najmodernejšimi pogoji.
1 Protestni shod ljubljanskih akademikov proti italijanskemu terorju. V nedeljo, dne 14 decembra so zborovali akademiki brez razlike političnega prepričanja proti neopravičenemu zasedanju naših pokrajin po Italijanih. Zborovalna dvorana v Narodnem domu je bila polna ; skorovsi akademiki so posetili shod. Na shodu so govorili akademiki Novak (»Slovenija«), Kralj (»Danica«), Čok (»Slovenija«) in dr. Fornazarič. Govorniki so v svojih govorih povdarjali, da od Italijanov zasedeno ozemlje iz gospo-d irskih, etičnih in kulturnih ozirov ne pripada Italiji. Gospod Cok je podal tudi statistične podatke tamkajšnjega prebivalstva. Sestavila se je ostra resolucija in nato poslala brzojavka regentu v Pariz, da ljubljanska akademska omladina odločno protestira proti priključitvi našega ozemlja Italiji.
1 Ljubljanski trgovci go imeli v nedeljo dopoldne v Mestnem domu zaupen sestanek, ki je bil samoumevno mnogoštevilno obiskan, saj so razpravljali o perečem vprašanju vladne protidraginjske akcije. Ker so bili trgovci mnenja, da se je vse ljubljansko časopisje zarotilo proti njim, so sklenili, da osnujejo svoje lastno glasilo, in so v ta namen podpisati že nad pol milijona kron delniške glavnice. Liit bo izhajal sprva menda kot tednik, pozneje pa ga rszš’rijo v dnevnik; izhajati začne kakor hitro bo mogoče. Na sestanku so izvolili poseben odbor, ki naj pripravi vse potrebno; v odboru so gg. Lilleg, ravnatelj sladkorne centrale, I/. Jelačin ml,, predsednik trgovskega gremtja, dr. Wtn-dlscher in dr. Murnik, tajnika trgovske la, obrtne zbornice in dr. Mohorič.
ILCenp ljubljanskih krojačev. Pišejo nam: Cene, katere zahtevajo ljubljanski krojači za svoje delo, rastejo neprestano In presegajo že meje verjetnosti. Dal sem si prekrojiti suknjo P/L neki ljubljanski tvrdki in dobil sledeči račun: Za delo ene zimske suknje 350 K, 50% delavske doklade 175 K, 1 ih klota 120 K, Eisengsra 60 K, 8 gumbov 48 K, sukanec 30 K. skupno 783 K — seveda sera druge stvari posebe preskrbel sam. Ako upoštevamo, da je stala taka suknja cela pred vojno 40 do 50 K, oziroma delo do 20 K, pomedi to nad 39 kratni povišek, kateri se ne da nikakor opravičiti. Ne verjamem, da bi bile te razmere vladi neznane, posebno ker upll-
tajo omlnozno na razvoj cen ostalih otrebščin. Zahtevamo tfajodiočnejše, a naredi vlada energičen korak in omeji to nečloveško odiranje. < < -»5
I Nemška podjetja se skrivajo za slovenske firme. Nemška mizarska tvrdka Binder, ki jo je priporočala •SUdmarka kvoj čas ptoslulih Weg-welsetjih kot »strammdeutsch«, se je združili s slovenskim klerikalnim podjetjem gosp. Rožanc, bržčas da skrije svoje germanstvo za Slovensko firmo.
i Za akademsko menzo je da-ravala po našem upravnfiitvu ga. Lfa Gorup v Ljubljani 100 K. — Iskrena hvala.
1 Uradne ure pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, za stranke: Srejemne ure za stranke pri tem oddelku so od 10. do 12. ute dopoldne, izvzemši pri načelniku oddelka dr. Marnu in njegovemu namestniku dr. Rateju, ki sprejemata stranke vsak dan od 11. do 12. ure. Pri strankah z dežele veljajo izjeme, če ne morejo priti ob označenem času.
1 Umrla je 13. t. m. po dolgi bolezni v dež. bolnici v Ljubljani Anica Orehek, uslužbenka v tobačni tovarni v Ljubljani. Naj ji bo blag spomini
1 Sestanek društva poštnih prometnih uradnikov bode v če-
trtek dne 18. decembra 1.1. ob pol 20. v gostilni pri Panju, Vegova ulica 10.
1 Osrednje društvo poštnih ln brzojavnih nastavljencev za Slovenijo v Ljubljani priredi 5. januarja 1.1. v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma plesno veselico združeno z raznimi drugimi zabavami v korist skladu za pomoč bolnim članom. — Odbor.
1 Društvo Inženirjev v Ljubljani vabi svoje člane na društveni sestanek v četrtek, 18. t. m. ob 20. url v dvorano mestnega magistrata. Na dnevnem redu je razgovor o preustrojitvi društva v sekcijo, o pravilniku fn poslovniku. Slučajnosti.
1 Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro v Ljubljani se je preselil v deželni dvorec, pritličje na levo, vhod soba št. 37* — Stranke se sprejemajo ob delavnikih od 11. do 12. dopoldne.
1 Komorni večer Ljubljanskega Zvona 28. t. m. se preloži, Ker je moral primarij kvarteta Zika odpotovati k svojemu bolnemu očetu na Češko.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Uradnlštvo in gledališče. Urad-ništvu vseh vrst je gledališče enako potrebno kot telesni živež. Uradnik ne rabi samo odpočitka duha, ampak tudi Izobrazbe. To nudi gledališče. Zato se more le s priznanjem in s pohvalo sprejeti ukrep,vodstva Dramskega gledališča, katero je na inici-jatjvo Društva zasebnega uradništva sklenilo nuditi uradništvu vsak teden po eno predstavo po znižanih cenah* S tem se omogoči tuli manj situiranim uradnikom možnost, da smejo obiskovati gledališče. Želeli bi le, da bi se prireditve vršile redno vsak teden. — Vstopnice se dobe v predprodaji do dneva predstave za polovično ceno v pisarni Društva zasebnega uradniltva, Gosposvetska cesta št. 12/11. (Marije Terezije.) Uredništvo naj se pridno poslužuje te ugodnosti in skrbi *ann, da bode gledališče ob vsaki predstavi za urad-ništvo razprodano. — Prihodnja pred-*tay* # Jat" se vrši v četrtek dne 18. t. di; Želeli bi, da bi tudi vodstvo opernega gledališča prišlo uradništvu nasproti z enakim ukrepom.
Porotne razprave.
V 4. porotnem zasedanju bodo pred deženim sodiščem v Ljubljani sledeče porotne razprave:
„ V Rpndelj e k dne 15. t. m. ptoti Mariji Zldanovi zaradi hudodelstva tatvine in proti Hildi Lorberjev! zaradi hudodelstva tatvine.
V to r e k dne 16. t. m, proti Ignaciju Kukoviči zaradi hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe.
V* s re d o dne 17. L ra. proti Antonu Majcenu .in dvema tovarišema zaradi hudodelstva' tatvine.
V četrtek dne 18. t. m. proti Mojzesu Tokatliju in enemu tovarišu zaradi hudodelstva tatvine, proti Milanu Babiču zaradi hudodelstva tatvine in proti Konradu Pavliju zaradi hudodelstva tatvine.
V petek dne 19. t. m. proti Rafaelu Fabjanu zaradi hudodelstva roparskega uboja.
V soboto dne 20. t. m. proti Jožefu Rotarju in dvema tovarišema zaradi hudodelstva tatvine In proti Petru Tarazzaniju in trem tovarišem zaradi hudodelstva tatvine.
V pondeljek dne 22. t. m. proti Vinku Dobrinu in dvema tovarišema zaradi hudodelstva goljufije in proti Antonu Staretu zaradi hudodelstva tatvine.
V torek dne 23 t. m. proti Lovrencu Radoviču zaradi hudodelstva goljufije in prestopka tatvine in pa dve zadevi zaradi pregreška zoper varnost časti po tiskovinah.
Sahievafttš „j.uffostovy&‘4 po wr*
gosiilmh, kimamah m brivnicah!
Pridobivajte novih naročnikovi
Pokrajinske vesti.
Celjske ulice In trgi ao še vedno brez mplsov in hišn h Številk, tako da je tujcu crljentadja popolnoma nemogoča. Magistrat naj vendar poskrbi za vsaj za Časno ureditev. Saj zadostujejo prlprosti leseni napisi, za hišne številke pa naj naroCi hišnim gospodarjem, da preskibi vsak svojo hišo, dokler ne pridejo definitivni napisi.
Zaplenili so v Celju nemškemu peku Achleitnerju 400 kg sladkorja. Samo da bi le sedaj vnovič ne iiglnil.
V Celju se je osnoval akcijski odbor zoper draginjo. Njegova naloga
1e med drugim, da ustanovi splošno conzumno društvo, čigar člani bi naj prejemali po znižanih cenah vse živ-ljenske potrebščine. V ta namen je stopil v stile s Splošno gospodarsko zadrugo v Liubijani. Pristopnina znaša 4 K, delež 50 K, skupno tedaj 54 K. Nadaljna naloga akcijskega odbora je, da zasleduje verižništvo in nesramno navijanje cen in poskrbi, da krivci v resnici pridejo do zaslužene kazni. Odbor, ki že deluje, pa te naloge ne more zadostno vršiti, ako ga občinstvo ne podpira. Za sedaj še nima svoje pisarne, omislil si jo pa bode prav kmalu. Dotlej se naj morebitni dopisi naslavljajo kratko na , Akcijski odbor zoper draginjo v Celju“. Mnogi bi morda to ali ono nerednost ovadili pristojni oblasti, pa ne marajo, da bi ga Ista poznala, ali pa se boje, da bi ovadeni zvedel na kak način za njih imena. Kdor zazna za kak konkretni slučaj, oprt z zadostnimi dokazi, naj ga neovirano naznani akcijskemu odboru, ki sestavi nato ovadbo in jo predloži kompetentni oblasti. Zagotavljamo, da se njegovo ime nikakor ne izve. Ako se z vnemo lotimo dela, dosegli bomo kmalu viden uspeh. —
V akcijski odbor so izvoljeni le sloji, ki sami največ trpe pod to draginjo. Hvaležni bodo tedaj onim, ki jim pomagajo pri plemenitem delu, trebiti in uničevati pijavke, ki gledajo le na svoj žep in na račun ubogega ljudstva razkošno žive in se Rogate.
Dobrovoljcem lz Štajerske 1 Vsi dobrovoljci naj podpisanemu nemudoma naznanijo svoje natančne naslove, ako jih dosedaj še niso javili »Društvu jugoslov. dobrovoljcev za Slovenije". V poštev pridejo tudi le-gijonarji, ki so v prvih dneh prevrata (do 18. nov. 1918) šli na bojišče. Podpisani bi rad poslal dobrovoljcem vprašalne pole, ki jih je dobil iz Ljubljane, te pole naj dobrovoljci izpolnijo in pošljejo naravnost „Društvu jugosl. dobrovoljcev za Slovenijo" (Kolodvorska ulica št 3. Ljubljana), ali pa podpisanemu. Poleg vprašalnih pol naj vsaki pošlje 5 K kot prispevek k upravnim stroškom. — Franjo Gorenčan, pravnik, Vojnik pri Celju.
V Ptuju se je osnoval „Ruski kružok" z namenom, da goji znanje ruščine in razširja pojmovanje ruske kulture in zlasti književnosti. Ruščino bo poučeval ruski begunec; pouk se prične že v torek. Opozarjamo Ptujčane na velik pomen ruščine, ki ga v Nemčiji tako cenijo, da so uvedli ruski jezik kot obligaten predmet v vse srednje šole. Tudi tukajšni srbi-janski častniki so pokazali, kakšno važnost polagajo na kružok, ker so polnoštevilno prijavili svoj pristop.
Meža ob Dravi je v državi SHS. Proslavili smo že obletnico obstoja naše države, a glejte, gospod urednik, kako se lepo vidi samo-nemški uradni poštni pečat ,,Mless a. d. Dnu" z datumom od 3. dec. 19191 Zasebniki morajo imeti slovenske napise, trgovci, obrtniki in druga zasebna podjetja; poštni urad v Meži pa ni mogel napraviti spremene. Rad bi se prepričal, kakšen je napis na uradnem poslopju, če ni samo en ,k' zbrisan od »k. k. Postamt M ess a. d. Drau"l Naj se vendar Že enkrat odpravijo tl škandalozni madeži 1 — Tako nam piše prijatelj iz Maribora. Zdaj je res že Ča«, da taki spomini na blaženo Avstrijo izginejo.
Zasluženo kazen so prejeli oni ptujski trgovci In obrtniki, k! so po
rabili kolkovanje bankovcev zato, da so ali zvišali cene svojemu blagu, ali pa tega sploh zadnje dni pred kole-kovanjem niso hoteli prodajati. Evo jih: Heller, Bračko, Kraker, Brenčič, Lenart, Peteršič, Schvvab, Havelka, Saria, Petrovič, Schramke, R egelbauer, Slavinec, Gabrljan in Seidling. Mestni magistrat je prisodil vsakemu izmed njih 8 do 15 dni ričeta in po 2000 K-globe. Splošno mnenje je, da bi bila denarna kazen v prid stradajočega prebivalstva lahko višja.
Prekmurje.
Prekmursko šolstvo. Do sedaj
so otvorili še samo drž. gimnazijo v Murski Soboti, vse ostale šole pa so še zaprle Za otvoritev šol je poslan v Mursko Soboto gospod nadzornik Jurko.
Čitalnica v Murski Soboti. V Murski Soboti se je ustanovila dne 5. dec. prva slovenska čltaln ca v Prekmurju. Za predsednika je izvoljen g. živinozdravnlk dr. Javornik in za podpredsednika pa g. gimn. ravnatelj Bračko.
Otvoritev poštne nablraln'ce Tišina pri Rankovoh Dne 1. sept. je začela poslovati poštna nabiralnica Tišina v okolišu poštnega urada Ran-kovcl.
lavirna telefonsko in bnojavm poročila , Jugoslaviji'.
Odgoditev parlamenta.
Beograd, 15. decembra. V parlamentarnih krogih se zatruje, da bo objavljen ukaz o odgeditvi Nar. predstavništva tekom prvih treh dni tega tedna.
Vliti Ljubljanskega dopisnega urad«.
Neuspeh londonske konference. Milan, 15, decembra. »Corriere«
vprašanjih kakor so jadransko, turško in rusko, se niso mogli zediniti. Edini pozitivni, politično važni rezultat Je zveza med Francijo in Anglijo, s katero se Anglja obvezuje, da bo pomagala Franciji, če jo napade Nemčija, tudi v slučaju, da se Zedinjene države ne pridružijo. Reško vprašanje je še vedno na mrtvi točki.
Nova španska vlada.
Ldu. Pariz, 15. dec. Iz Madrida se javlja, da se je stvorilo novo špan-r sko ministrstvo, ki mu predseduje Zaratas. Minister za zunanje posle ostane de Loma.
Laški socJJalistl proti mirovnim pogodbam.
Pariz, 15. dec. Iz Rima se poroča, da so se socijalisti izjavili proti odobritvi mirovnih pogodb, dočlm žele katoličani pregled v svrho iz-prememb.
Strahovlada v Odesi. '
Ldu. Pariz, 14. decembra. Glasom vesti, ki jo prinaša »Temps" iz Odese, so boljševiki pomorili skoro polovico prebivalstva v mestu, ki ga Imajo zasedenega/ Judovski proti-boljševiki, kakor tudi meščani iz so-sedščine so bili postavljeni pred revolucionarno (sodišče in po kratkem zasliši; nju ustreljeni.
Za slovenske šole v Trstu.
Ldu. Rim, 15. dec. Ljudski poverjenik za Primorje (Julijska Benečija) se je izrekel za zopetno otvoritev slovenskih šol v Trstu.
Madžarom se cedijo sline po našem bogastvu.
Ldu. Beograd, 13. decembra. Ogrska vlada je naprosila jugosl. vlado, naj dovoli, da se odpošlje v Beograd odposlanstvo v svrho ustanovitve ogrske Izvozne in uvozne agenture v Beogradu. Jugoslovanska vlada je to odklonila.
Aprovizacija.
Cenejša živila. Vsled sklepa ministrstva v Beogradu se bodo meseca januarja dajala cenejša živila revnim slojem brez sredstev, dalje delavcem, nameščencem ter uradnikom, ki to odvisni le od svoje dnevne, tedenske ali mesečne plače, oziroma mezde. Ta živila se bodo nakazala v razdelitev: 1.) železniškem aprovizacija m za aktivne železničarje, 2 ) „Samopomoči*, 3.) pri »Vojni zvezi" včlanjenim konzumom, 4) »Splošni gospodarski zadrugi", 5.) »Gospodarski zvezi", za člane, ki so tam vpisani. — Če pa za sprejemanje cenejših živil opravičeni ni nikjer včlanjen, dobi cenejša živila pr mestniapro-vizaciji. Ker pa se je dognalo, da so v teh organizacijah vpisani tudi Imo-vitejši člani in nekateri celo pri raznih organizacijah, bodo dobivali cenejša živila ne glede na Članstvo le tisti, ki dGbe od mestne apro/izaclje posebno legitimacijo, tako da nihče ne bo mogel dobivati cenejša živila na dveh ali treh krajih. — Legitimacije za cenejša živila se bodo izdajala pri krušnh komisijah, in sicer Članom »Samopomoči" na podlagi članske knjižice »Samopomoči", vsem drugim (razven železničarjem) pa na podlagi pravilno izpolnjene vprašalne pole, ako bodo sprejeti v cenejšo prehrano. Aktivni železničarji sploh ne rabijo nobenih legitimacij, ker dobe cenejša živila pri železniških apro-vizadjah. Ako pa imajo aktivni železničarji in člani »Samopomoči" poleg plače še kako privatno premoženje, morajo izpolniti tudi vprašalne pole, katere dobe pri železniških aprovlza-cljah, oziroma pri »Samopomoči", kjer jih morajo tudi izpolnjene vrniti. — Hišni posestniki morajo strankam pcdpfsatl vprašalne pole, da se ugotovi, da stranka resnično stanuje v dotičnl hiši. če bi hišni gospodar ne hotel podpisati vprašalne pole, bode kaznovan. Za svoj podpis pa je hišni gospodar le toliko odgovoren, če bi vedoma podpisal polo, n. pr. ako bi imela kaka stranka posestvo alt premoženje, pa bi ga ne udvečUa v poli itd. — Kdor bo sprejet v cenejšo prehrano na podlagi napačn h ali goljufi / h navedb kakor tudi vsak sokrivec bo kaznovan z globo do 20 000 kron in zaporom do šestih mesecev.
Gospodarstvo.
Hrv. centralna banka za Bosno in Hercegovino je zvišala delniško giavnico od 4 na 10 milijonov K.
Nore tovarne v Bosni. Srbska privredna banka v Sarajevu je dobila dovoljenje, da ustanovi tri nove tovarne v Bosni in to so: tovarna za steklo, tovarna za predelovanje kože in tovarna za obleko.
Tvornico za sukno misli osnovati nek o domače bančno podjetje v Karlovcu' Ista banka osnuje tvornico za opeko nekje v Primorju in tvornico za emajlirano posodo nekje na Kranjskem.
Strogo znanstveni zavod za proizvodnjo serupior^za ljudi in živali se ustanovi s pomočjo zasebnega kapitala v Jugoslaviji.
Valparaiški Jugoslovani so osnovali trgovsko delniško društvo z glavnico enega milijona funtov šter-lingov. Cilj društva je vzdrževanje trgovskih zvez med Ameriko in Jugoslavijo.
Jadranska banka se misli stalno etablirati v Zagrebu.
Srbska tvornica kemično tehničnih predmetov zvlšr na prihodnjem občnem zboru svojo glavnico.
Velik petrolejski vrelec so odkrili v Lipiku. Strokovna komisija je dognala, da bo vrelec dajal na leto okrog 4 milijone kubičnih metrov petroleja- Vrelec bo prinašal na leto Čistega dohodka okroglo 8 milijonov dinarjev. ______________
Drobiž.
čudna jeza. V Vukovarju je raztrgal neki mesar iz jeze na kolko-vanjem bankovcev ves svoj denar v znesku približno 36000 kron. Raztrgane koščke je pometal v reko Vuko. — Na Jelačičem trgu v Zagrebu je neka branjevka, Jaga Herceg razsula po tlaku jajca, ki jih je prodajala in začela skakati po njih, samo za to, ker jo je redar opozoril, da jih ne sme prodajati dražje kakor po maksimalni ceni.
Časnikarski štrajk v Madridu. Uredniki madridskih političnih listov so ustavili delo, ker lastniki niso hoteli v nekem slučaju priznati posredovanje njihovega društva. Da jim pomagajo, so začeli istočasno štrajkati tudi stavci, ki zahtevajo ob jednem tudi za sebe primerno povišanje plač.
Hindenburgov« kandidatur« z« nemškega predsednika. Par
nemških listov je poročalo, da namerava Hindenburg pri bodočih volitvah kandidirati za predsednika republike. Zanimivo je, da so nastopile proti tej nameri vse stranke od skrajnih soci-jaiistov do najkonservativnejših monarhistov. Socijalisti in drugi republikanci re boje Hindenburga, ker ga Imajo za reakcijonarca, militarista in monarhista; junkerji in drugi monarhisti pa se boje Hindenburgove častihlepnosti, ker računajo da bi Hindenburg ne bil nič kaj pri volji se umakniti Viljemu, če bi zasedel enkrat sam najvišje mesto v državi.
Izdajatelj In odgovorni urednik;
Amtoia P«nk,
Tiska .Zvezna tiskarna* v Ljubija*!.
MALI OGLASI. !
Proda se:
Spalne In jedilne eobe, kuhinjske oprave, postelje, spodnje In vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne o-mare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. Vabimo na ogled 1____________*58*
Okrogel les in bukova drva Ima na prodaj Josip Sernec v Soštah 50. p.Pesnlca.
Na prodaj Je ve* dobro ohranjenih častniških uniform. Ogleda se lahko vsaki dan od pol l.do pol 2. ure v Trnovski ul. 15|29 L nad. 1588
Ognja ln vloma varne blagajne vseh vrst ln velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in wertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Schvell, I. jugosl. izdeloval-nica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno. 1596
Ye*ja množina štedilnikov Je naprodaj. Jeranova ul. 11.	1590
Trgovci — Posor! Zajamčeno čisto bučno olje raz-poiilja po najniijl ceni vsako množino tvrdka Martin Sumer Konjice.	1575
Kupi se:
Sode vinske dobro o-hranjene kupi od 100 — 130 L velike. Ivan Savnik Kranj.
1577
Čebelnl vosek, suhe sa-tine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni Fr. Kopač, svečar v Ljubljani, gosposvetska cesta 90, (Sp.
Kupim primeren glasovir ali pianino za vroto 2000 K, Ponudbe na Anton Turk, nadučitelj Dol pri Ljubljani.
1603
Službe
i Kavarna Zvezda potrebuje za novo urejeno garderobo dve zanesljivi ženski. Služba od 13 do 24 ure popoldne. Predstaviti se je od 10 do 12 ure v kavarni. 1602
Primerne služe išče mir d gospod z večletno pisarniško prakso. Najraje samostojno ali nadzorno delo. Prevzel bi tudi zastopstvo ali kaj enakega. Položi lahko večjo
kavcijo, s katero se lahko eventueino tudi razpolaga. Prijazne ponudbe pod »Samostojnost* na uprav. Jugoslavije.	1601
Trgovski učenec se sprejme v manlfakturni trgovini Havvelka, v Ptuju, Slomškova ulica.	1600
Sprejmem takoj koncipl-jenta. Plača po dogovoru. Dr. Karlovšek, odvetnik v Celju.	1598
Koncipijent s substitucij-sko pravico išče mesta. Ponudbe na upravo tega lista kot konclnijent št. 1597. Nastop 1. svečana 1920.	1597
Sprejme se takoj preši-
valka (šteparica) za čevljarsko obrt, K.Majcedrug. Ljubljana, Radeckega cesta št. 6. 1595
Razno:
Išče se Tomaž Obrekar
doma pri Sv. Luciji na Goriškem. Sam, ali če bi kdo o njemu vedel, naj blagovoli sporočiti osebi doma iz Morskega pri Kanalu — sedaj v . Mariboru:	Zupniška	ulica
štev. 9. I.	1599
m in ko-izvežbana
Vino v steklenicah (buteljke)
»žveznc tiskarna” v Ljubljani, Stari trg
tsvrivji Ut{ovln* vsth vret, t** kar; lasofjiit, W-9», hrojurs.
ttiako, vtportit. letiti*, rahina. kuvert* in /»;>*,r •?! naair e firme, -/j/.*/(«. '« , tihe lic*, reieTisk* jmhitvU* ir' '■-‘tet v 10 stroko toedajola delt ckiism ir črto.
jmmammmrnmummmmmm
,arar
Marije Terezija e,
Veika zaloga zlatih, »rebrnfi Id nik Ustiti ur kakor Omega Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni Popravila se sprejemajo vsaki čas in se soiidno Izvrša. 99f
Zidarji!
Kranjska stavbena družba sprejme takoj več dobrih • zidarjev za Ljubljano. •Zglasiti se je v Ljubljani, Levstikova ulica 19.
Preklic!
Jaz prekličem, da ni res, kar sem govoril l. dec. čez gospo Siamiijak pred njenim stanovanjem na hodniku.
2607 Gabriel.
liHUgo modrilnl esenc, najfinejši duc. po 20 K Teer In Lysol milo, naj-heljše kakovosti, antiseptične sredstvo v lončkih duc.
po 130 K. 2340 Najfinejše milo za britje duc. po 60 K. Antracen — Indigo — črnilo 1/16 1 Je 16 K 1/32 1 je 12 K nudi kemično telin. laboratorij inž. KANDUŠAR.
Polzela pri Celju.
v knjigovodstvu in korespondenci izvežbana, popolnoma zanesljiva in poštena se sprejme v stalno službo v večje ljubljansko podjetje. — Vstop takoj. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe pod „ Dobra plača" na uredništvo tega lista. 2332
Prva jugoslovanska
tovarna Čistilnega praha
audi pomade b e 1 e — rdeče, prah v zavit k i ti , kakor tudi beli Izvleček „Sidolinu — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine.
L Radesicfe, »asi., KamilK,
Prah se raspuilljs tadi v celih vagonih.
bukova in gabrova
kupi švicarska Izvozna tvrdka
Ponudb« z navedbo množine in cene na Anončuo ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.	2327
Kupujem
stoječa drevesa
vseh vrst, bodisi posamezno ali V partijah, kakor tudi cele gozdov«. (Hrast, oreh, brst,
[avor, črešnja, smreka i.t.d.) »lačam tuj višjo dnevno ceno Plankar, Ljubljana, olenjska cesta o.
V Ritnice 'š&Z&gg
v Ljubljani. Stari irg št sv. ih
Odvetnik
dr. ivo Cesnik
naznanja
da je otvoril svojo pisarno v Kan-diji-Novem mestu (v dr. Buhovi vili}.
aMMHnmnaBBMHHhMHiaBHaMam
KONJAK
Pri s’»bostih vsled starosti, itžkočah v želodcu, pešanju moči je star
vinski konjak
pravo življenje vthojnjoču sreil, Ivo. Dv« poliiteraki steklenici pošlje z zabojem vred za 6-1 K franko BENE,'! IlEHTL, veleposestnik, grad Golie pri Konjic h, ŠtaJ.
Nič ne ponujamo in nič ne anonsiramo, ker dobro blago se samo prodaja, mi kupimo le vsako množino LANENEGA SEMENA, — PRAZNE OLJNATE SODE IN DOBRE JU-TASTE VREČE.
Zabret & Komp., tovarna olja in firneža v BRITOFU pri KRANJU.
Esenci
različnih vrst za likerje j in žganje prima mirovno j blago se dobijo pri Rudolf Zore & Komp., Ljubljana, Gledališka ulica štev. 7/li.
RAZPIS.
Pri zdravilišču Rogaška Slatina se odda za zdraviliško dobo leta 1920» 1921, 1922 in 1923, to je za 4 leta:
1. Modno trgovino za dame in gospode za letno najemnino K 1200 —.
2. Restavracijo v sanatoriju za letno najemnino K 4000 — in K 7000 — za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih.
Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše.ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor je kat dosedanjega najemnika, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim
prednikom.	,
Ponudbam, katere je vložiti do najkasneje 31. decembra 1919 naravnost Pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča Rogaška Slatina , je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze:
1. o strokovni usposobljenosti,
2. o narodnosti,	.	2334
3. o zadostni višini obratne glavnice.
Natančna pojasnila daje
ravnateljstvo »Državnega zdravilišča", Rogaška Slatina.
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z.
V Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 Poštni čekovni račun štev. n.323, — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljani.
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
mr 4°|0 -v«
Čistih brez odbitka, izvenijubljanski vlagatelji dobe postne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih.
= Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. =
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
Trgovina z vinom
OSET & CAJNKO
SLOVENJIGRADEC
Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega kakor: Muškateljc, Risi ing, Šipon, Burgundec, Portugieser, Šilhar, pristnega Ljutomerčana, Pekerčana, Haložana, Bizeljčana, ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina.
KUPUJEVA iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša 2344	vina po najvišjih cenah.
se priporočava Andrej Oset in Franjo Cajnko.
Razpošiljanje vina v sodih od 50 1 naprej!
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
žlvlienska zauarnuanja.
Sprejema:
V življenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premak-
ljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Ceniki in pojasnila z obratno pošto brezplačno. Zanesljivi posredovalci se vedno sprejmejo.
Podružnica: Celje, Breg 33.
riporoča se izdelovalnica in preoblikovalnica klobukov in slamnikov za dame in go-
spode p. Barbori?
Ljubljana, Mestni trg 7.
Usujati nabitki z Žebljički, za moško in ženske čevlje, garnitura po K 2-—, za otroške po K 1-60, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne nPEKO“-čevUev.
Peter Kozina & Co., Ljubljana, Breg 20.
Prcprcdajtlci popust. Preprodajalci popust.
Odvetnika
dr. Vladimir Ravnihar
Prima žveplen cvet
Kupujem
staro zlato in srebro,
za žveplanje trt in vinskih sodov ter za različna jdravila za živino, oddajam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni.
Naslov se poizve v upravništvu lista. 2326
kakor tudi nakite in ure vseh vrst po najviSjih dnevnih cenah. P. WERHONIG, urar, PTUJ, MikloSičeva ulica 3.
Špecijalna trgovina
z vsemi potrebščinami za vse višje in nižje šote ter vsemi vrstami pisarniških potrebščin, razglednicami za Božič, Novoleto in god.	2i28
Na debelo in drobno.
Priporočam se posebno vsem uradom in šolam v mesta in na deželi.
JOSIP OMERSA, Ljubljana, Dunajska c. G/l. n.
sta svoji odvetniški pisarni združila.
Sedež pisarne: Ljubljana, Sodna ulica št. 9, nasproti JustiČne palače. 23.-6
ieieBeieaeieieieiei
RADIUM
vsebujoča vinovica (francosko žganje) je
..ELEVATOR"
edino prava in patentirana ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnih boleznih splošno znana.
Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo;
F. ŠIBENIK,
Ljubljana. Gosposka ulica 10-
Pevci In pevska društva — pozor!
se vrši vsaki dan v Pilsenski restavraciji poleg nunske cerkve v Gradišču.
Svira prvovrstna ciganska godba.
MALA PESMARICA
(žepna izdaja 11X15 cm)
St. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srblne tužnl? Moški zbot
,T.":
St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko>Frankopani«. Moški zbor. Vsaka pesem stanc 1 K; 11 Izv. 10 K. — Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8
kjer dobite vedno fiuo iu navadno moško Rukno, hlačevino. parlitor, plaVino, coflrje, moške in ženske nogavice, rute, robce, suk.mee, klobuke itd. po najlažjih dnevnih conah. Vi:ako drugo zaželeno blago preskrbim v 4 dneh.
Pristnc-voščen domač izdelek
»Hif* -krema
glavna zaloga In zastopstvo za Slovenijo po tbv»vnlšk;h cenah.
Rezan les
(smrekov, jelkov, borov, mccesnov, bokov)
Tesan les
(smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les
(smreka, jelka, bor, mecesen)
Kostanjev les Drva
(trda in mehka)
Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo
kupi vsako množino
ALTESSE
cigaretnega papirja Cigaretnih atročnte Edino zastopstvo za Slovenijo
Oroslav Certalič
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20.
Istotam se dobi še druge vrste cigaretnih stročnic in papirja ter pisemski papir, pralno in toaletno milo, kolomaz, vaseJina, Učila itd.
Samo na debelo.
antiseptična zobna pasta s kisikom, krasno beli zobe, jim daje blesk, odstranjuje neprijeten duh iz ust, kon-servira in je higljenično prvovrsten izdelek.
Dobi se v vseh lekarnah* drogerijah in modnih trgovinah.	,
Proizvaja: Lekarna pri »Srebrnem Sokolu" v Brežicah, Slovenija.
manufaktura na debelo —«—■■ v Ljubljani rrrr-.:"1
se preseli
v Sodno ulico broj 7,
poleg godne palačo.
lesna trg. in industrijska družba z o. z
v Mariboru.
Brzojavni naslov: „DraTa“ Maribor.
Stran 8.	.JUGOSLAVIJA-	dne	!6.	decembra	1019.	254	Itev.