270. ffeuilto. g Linmionl i neđelio 26, novemUrn »22. bio W. Iihafa vaak dan popoldae, lsvxe:a*l ■•đor« la pravalita. tnseratl x do 9 petit vrst A 1 D, o ! I ^— 15 petit vrst i 1 r> 50 t>. večji intcrati petit vrsta 2 D; notice, podano. Izjave, rekhiia. r>rek»id petit vr*ta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne rxvi ida* besedi 75 ti. Popust te pri naročitih od 1! objav napre. — In^erarni đavek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nriloii ? nam ka ia od^ovtr. tT»fr»Tni*tro „SSov. Itaroda" la „Njritaa tldaraV Sian^n ollca it 9, prltlldao. — Talila* *t. 394. OniiUIrs MSlor. Var««^ iti'an «uu 41. 9. I« aadairojio Te'efea etar. 34. Oojlaa apretavt »a »»iila*** i« ni*-*«* fratliovaiie. #mr RoMopia** a« na vrata. fM v Jugoslaviji ttse dni po Oln t«— v lnoza*u*N/u nivradi* 3t3 Oln 1, n»do2]a Din 1*25 Poitfilns plačan* v golovlnl. „Slovenski Narod- vcl}a: ------r___,5 *^UlM______^i f iuIMi:.« 12 moecev...... D;n 120- Dm H4 L)ia 71«» — 6........60 ,72 . 10* 3 . .......30- . ?«•- . M-1........10— . 12- . U- Kori wirov us kl naj j>o*1 eio v prviC nfr*0ai*6 ve !so ■ ■-fgT p« na'caziilck N* '«rno pismena nnro'tis Vrer p^'atv- ee-is^a *- ne ns©re«*# or.irati. Zagreliška rssslsiclja, piđ ha sra prapss-rom gre u boi »Juaos cjenika zalsđnlca*. ZA SLOGO SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV. Vcrujoč, da je samo v neločljivcm državnera jedinstvu zas&urana bedoč-nost tako Srbov, kattor Hrvatov in Slovencev, v veri, da leži moč in ob-stanek naše skupne države r narodni slosi in v zadovofjnostl vseh delov na-Š^ga naroda, poziva kensres vse ta uvidevajočo rodoljube, da složno nasto-pijo v obrambo države proti vsakemu pokretu, kl neposredno ali posredno ogroža državno jedinstvo, kakor tuđi prot! vsakemu rušenju narodne slose, s katero se to Jedinstvo slabi, zlasti pa proti zaviranju sporazuma med Srbi in Hrvati, v katerem sporazumu bo naša država vedno imela najmočnejso za-slombo. ZA IZBOLJŠANJE DRŽAVNE UPRAVE, ZA POVISANJE URAD- NIŠKIH PLAC, ZA ZAKONITOST IN SOCIALNO PRAVIČNOST IN ZA PRAVIČNO DAVCNO REFORMO. Kongres je prepričan, da je za ure-ditev razmer, kakor tuđi za učvršćenje državne misli, kateri zadaje največjo škodo indentiflciraft.ie poediniJt vfad z državo tn centrafizma z unitarizmom, v prvi vrst? potrebno, da se izfcožjša državna uprcva in da se sedanja slaba administracija, kl je glarni vzrok spfo-Inega nezadovoljstva v nsrndu zame-nfa s pomoČJo dostojno plačanega in sposobnejra uradni^tva, z ve?tno napredno upravo, osvofcoleno od stran-karsfva ln samovolje, kl bi pod neposredna narodno kontrolo v duhu zakonitosti in soclalne pravičnosti imela skrbeti za spoštovanje zakonov, čuvat! mir in red v državi, ščititi državljanske svoboščino, pospeševati prosvetne in i gospodarske interese vsega naroda in delovati na to, da se ublaži povojna beda in draginja. Za to izboljšenje iavne oprave je treba, da se najpreje urede državne fl-nance z uravnoteženjem državnega prorr,čuna, štedenjem, z demokratsko reformo obdačevanja, zlasti pa s progresivnim obdačenjem osebnlh dohod-kov !n z racionalno vporabo izdttkoT y prvi vrsti y produVtlvne, gospodarske m kulturne svrhe. Samo tako bo mr>*"la naša država srečno pretrpeti današnjo krizo in si pridobiti poino zaupanje našega naroda v tujini tn sua&njega svota, kar ji bo doneslo z učvršćenjem nj«ne-ga mednarednega položaja prav goto- vo tud! tzboljšanje In stabilizovaHie valute. ZA DECENTRALIZACIJO IN PROTI RAZDELITVI SLOVENIJE. Za popolno urediter države le po nazir^nju kongresa še potrebno, da se centralni organi držarn* oblasti raz-hr*wiene sd posior, ki s« t:C*je špecl-jzlnlH l»tcr#5ov potanaili krajer ali pnkrajln, da kl ttlo Izrr5eTaii!e ten p> slov narodu Wi7.?e in pristopneje, a da bi se mos'e centralne oblasti popofnn-ma posvetiti vcčjini vprašanjem sploš-nega đržavnera interesa. Zstr> »e tre^a ne ?am^, dt «e Izvede oprarna cfekf?ncmtrac?ja. kl lo dane* r*fiteva fe vse javno mm*nje, mr»r-ve5 da se rudi s srv^rn^ vsenhm razšlrl narn^rii sam^tmrava ta!r*i. da fv> ona v resnici omogočevala sodeforanfe naroda v vodstvu posTor svojega kraja. Za ustvarjanje take samouprave je neob-hodno potrebna nova razdelsteT države v oHastl, večie in sposo^^«'še za življenje, 5e*tj»vl!ene po narodnih potre-bah, v skladu z narodno voljo. Zato Je v ?7*fere«u države, da se ▼ tetn vpra-*an?n «Vu§a usrđUf žePam vr^Ve^a de-la r?a*sira n*r-*da. Tmasti pa fTrvatov, r koinc?r dopn??a Interes državne celote, DRŽAVA NA» PORI IME »JUGO-SLAVI.fA«. Pofe^ fe^a mora bft? temeHna politična mi«el v*»Ve naredne države jasno Izražena fudi y državnem Imenn, zato pa je treha. da se naznve nala kraf!ev!?ia z er?ni 5»Bi*in imenom: ja-*-o«!ovenyklfTi. To skupno ?me, « kate-rfm se izrafa na-žttne «Te-i mente v državi !n s srnjini sfofnim stre^nT'^^em vml*! mir narodn fn uvesti boljšl red v državo, da se tako po- vrno ns5a državna politika na steze trairlara «rorazu?2a ln rrave dcm> krac!>, aa ksfer'h ja eaa testa!j:Ia v svatfft dnth njed'aisT't. Ta Vrat brd^ odv»č tuđi vse tejem-ne fdrtdbe, kl om«j»!?eh svob^do dr-Žavljan^v, zTjh po cc'.cm znanstvenom svetu najvcjje zai:r>an;e in simpatije. In to z vso pravico. Saj je pre* sojal vse pojave socijalncjrn, kultur*-nega. go?;poclar?kcga in p; lltičnega značaja strofo o!\ickt:\no in z naj* večjo treznostjo resničnega znans^ veni ka. Slo\-enci rmo ga vprašali, knj misli o nas kot narodu. In mož nam je izjavil, dn Imnn:o Slovenci vs^ atribute rosni3ns, žive ncrodnortl kl da sa nan zi n:o r! freba br?t!, ker r« n« da imi^li!, Čc t*.:dl bi IttcI! se hrj» 59 n^sprotniko, kot so Kcmci in Iti lijanl. ^ Kako nas je ki znnnsfvcna "đTa*. jmoza enega prvih s^-etovnih znansMj ven'kov-?;oc!jologov takrat poživilA, in ohrabrila za vse naše delo. to ved(f | samo oni mo?je, ki so jo takrat s!M. šali iz GumpSowiczcvih ust. In ist4 diacnozo socijološke vede je potr* dil v zadnjem zvczku »Jugoslovenskef' Njive« vseučiliški profesor dr. Milan-Rešetar, priznavajoč. da smo Sloven-; ci — narod s svojim jezikom in i! svojo narodno indivicluainostjo. l?e* ?etar je Hrvat in znstopnik fi!olo?,kt vrde. ki je prišet iz svojih zna^stve* nih vldikov do Isteci /aključkn k^kof Gumplowicz Iz svojih socijoložkih razmotrivanj. Prišla je npsa venlc« doba nje-dlnjenji s Hrvati in Srbi v eno dr* ?avo. Jc-Ii bila to rrs ^cdir1^ koncepcija, s katero so §11 Slovenci v sve* tovna vojno« (razven beCkih Ijncti!), o tem dancs ne maramo razpravljatU ker je z oziroin na svetovrc dogod* ke. ki so tistvarili našo driavo, po« polnoma irrelcvantno. Naža država je zirodcvinsko de|* stvo. Maksimalna točka nases^ pro* grama je v kislvu realizirana. M. Z.: Večer pri Hudožestvenikih. Ali je danes sploh ?e kaj mojroče napisati o HudožesKenikih? Vse, kar so najbistrejšl recenzeritje in estttiki Rusije in Srednje Evrope vedtli izraziti ▼ ■ajbo!jšem slocu, je bilo že stokrat po-vedano. In vendar —! Kdor lično doživi zftđaHSki večer pri Hudo^estvcnikih, mu je kakor jetni-ka, katerera je po dnevlh temnice ob-sijato solnet v cvttočtm ptmlad«em vrtu. Srca mu prtkfneva in žtnt ta, v«a-komur dopovtdati ono neizmemo, ki ga preveva. Pa slabi Instrument, M ra nazivamo jezik, }• netočen, povr*en, dvoumen, okoren, 5ep»joč za mislim! fn lamin tni^eC !»e, vj>M točno vsaj njik jrlavno jedro, skoro Čisto pa nezmofa*. vjtt! ▼ tesede tuć\ občutke. V duhu uvidTm Mafe RTInrerjevo rađfranko »Topoti«. Na visoki obali kle-Č! natr čTovek. pred njim se prostlr* brezVoTi^na p'oskrr morja ln brezkon-Čna visina neba. In človtk, ki ne mort dati si izraza, je stisnil roke pred Sklonjeno lice ter plaJuu * Scdel sein v blcstečem zarrcbflkem Narodncm kazalištu. Uprava ml jt na najljubeznivejši način omoročila, priso-stvovati predstavi z odličneea mesta. Program večera je izpolnjevala trofa AIckscja K. Tolstera sedemdejanska drama »Car Tjodor FvanoviCc Zn^fi niim }• t^era pisatpija rrmtn »Knez Scrcbrjannlc, katrrejca jt skoro pred 40 leti priobčeval v prevadu »Slovenski Narod« m Id je potem IzšeJ hiđ\ kot kn j iza. • • • Odkar tt jt sastor pnrtfcrat dvlfnli, preselila sa je realnost na odcr. Moj ja« je živci ▼ starodavni Moskvi ln bil sem sodobnfk kesa usode In historije s*are carske prestollce. ZdaJ vem, kak-Scn je bil živi Boris Godunov. kakSen ear Hodor ali krasni vojskovodja kne« Ivan PefroviC ^ujskff, kaklen njerov rod, irakSni bojarji — pomam vsaVejra posebef — trtovtc. prosjake pred cer-kvijo ... Zastor se Je vča$?fi 2ajrrml: V e!e-kfrični Tud se je krof mene rarprostiral venec lož, ▼ njem cvet e!ernn*n1h in po-ve??Ti1 xares lepih zarrebSklh dam, t parketu vrvenje flav. A Tse to ni bflo več res. Tam za zaveso je pravo življenje, katero živim U vttar; lan tem doma, tam je moja skrb, so siojt misli i« moje čtitenje. V Ljubljani se kregajo radi volitev. Kje je to? V Beozradu se izpodjcdajo stranke. Čez f'ovensko u na etno jaeje ikilijo fašisti. Kje je vse to? • • • >Ke sa bfH nudožestveniki na visim ki umetaiki še mladi ia čisto neizčrpa-ni«, pripominja včasih kak Rus. Nam manjka mo^nostl take primerjave, vidimo pa in ćutimo, da le vedno ni na tv^-tu nobene dramsko-umetniMke adružit-re, kl bi «e s rludo^estveniki sploh nto-zla stavljati ▼ primerjavo. Naaivajo se »teatr«, s^oje pa onkraj vsez*« k«r Je doslej Tsebovala ta besada. V Zazrebu so Izdali lafermatirea zrezek o rTudožeatvaniklh, z nekateri-mi slikamL Citiran je ▼ njem tndi ananl kritik Alfred Kerr, kl ja 1. 1906. zapisa! to-fe: »Medtem ko aioram pri sovik e*e-)\h Rdnhardtovih misliti, koUko ja raflja tukaj deTala, koflko potrebuje aliacfpTI-ne — na najživejSib mestih Čujem pri Reinhardf« t sebi aekai: Štirideset sfrti^enj, — Itlrideeet? TrUnStlridesetl PettnStirideset skuSenj — »etinitirfde-setl — Na močnih mestih naravoost ia-ziva na Itetje — Moskviči pa anjajo ae-kaj, pri čemer se človck ne zaveda« da ja lo dala V lan Jt rasiočak. Te tuđi je tisto, kar tako otežavljt detajlne epazovanje. Vse je docela naravno, kakor v življenju, posamezniki in skupine. Če se Godunov ali Šujskij ali carica ali siadki potuhnjenec, bojar Klešrjin, razlikuje od drucih, ne razlikuje se po umetnoRti, nezo le v tem, v lemer bi se rtrlikoval tud! ▼ ?ivlja-aja. Um?tnost je »a ista, papolna pri carja ali pa pri pnljtibnem meščanu iz mnoffce, ki ra niti Tolstejra drama, niti Zledalifkl Ks* osebno ne navajata. Kakšcn silea duh mora biti Stani-slavskij, da more na oder priSarmtl resnično življenje? Res je pa tuđi: No-ben dmr narod, nero Rusi, bi mu ne morel dati praveza Govaškeza gradiva. Ker ruski »ar©d je um etnik med narodi; narod, ki čuti svat in ljudi po po»eb-nent nstroj« svoje na rive umetniSko, t. J. z du$o, intuitivno. Noben druz narod ni rodi! ▼ slov^tv« tako tamalittfli pomtTilcet dul, kaVor Rvsf; neban draž narod ni ostal tako r«ren ▼ ilstl fttozof!J1, na polju teorije Izporravanfa, kl je dr'o Madnera razuma. Pač je Ras reltk filozof, tođa le Čuvstven. Riuka ^u^evna JMrokorrrdnoji ?a-ftitot« pre«rčreya stika med IJt^dmi TUfJ-razllčnejilh stanoT lo obzorlj, raska brezbiižnost za adarce vnanje nsode, sa siatematiko. sa skrb za vtaJtdaa, je tipično umetniika. Ta a^rod Miiill laijc 8 srcem ncj:o z z>avo. Zato prelije rusLi Izraiac čisto po s\n}\ naravi, s katero je ooćarjen, tuko lahko in tako zelo sameta sc»c v onc«m katerega ima predstavljati. Res iivi svojo vlojo. Čim zap&L'nej^o zremo skori Cvrcpo, tem mtnj najcTtn!o tcj;a narodneza daru. Rmov pa ne bo Hihče aikoli dotezel, ker daru &% hs da prJK učiti. Take zmđivo je imel SUnii!av«Jry aa rnzpo!a£o širom velike domovine ia to fini in ognjeni duh j« mogel razvaje-no izbirati med najsposobnejšimi. K&* kor vsak resniCen j:enij je ime! pa tuđi dar neizmorno marljivosti in potrpežlji-vosti pri vremičevanjH jrvojik ciljev. Zato je vzgojil vrkunsiio umctnost nadoiastvenlkov. • • • Kaj a*J prrpovedujem? Ker braLi 15 ?ele pripovadovanja, ne osthoih pro* miiljevanj. Torcj da Tesfe: Car Fjođor Ivano* viC je rachak, nadčloveiko dober. A slab, nesamostejea ia poma se mu, da ni kos svojemu carevanjti. 2« po licu j:a i2poznamo, da jo tak. K-lcda polt, č?2 vse lice enaVonicrno sadalmjena z ono lahno, kom»j vidro podphitbo nevra* tionikov, plavi tanki lasjo fn .anak% Stran 2. >SI nVfNSKi NAROO« ćn~ 6 novembra »922. štev. 2^0 Ali je pa postala naša minimalna zahteva nekdanjih časov o ujedinjeni Sloveniji s tem eo ipso ana-hronizem? Ali je zares potrebno, da se v Interesu naše skupne državnosti, v ka-teri ni in ne more biti debate v kro-gih poštenih in pametnih Slovencev, Srbov in Hrvatov, ujedinjena Slovenija kot integralen del države nasilno onemogoči, odnosno izbriše? Naša ustava in naša kraljevina ima skupno ime, ki upošteva Slovenijo kot celoto v politienem in kulturnem oziru. In to je edino pametno, kar so mogli ustavodajalci v sedanjem Stadiju našega državnejra razvoja ugo-toviti kot zdravo normo zdravega nadaljnesa razvoja. Nihče noče in ne more prejudicirati bodočemu razvoju, a v sedanjosti, ki je za r?s realno polje udejstvovanja, Slovenca Je! In ta uboga, toliko prebki'.šena Slovenija tuđi v svoji tragično okrnjeni celoti naši državi ne bo v Škodo ali v sramoto, za to jamči vsak pošten Slovenec z vsem, kar mu fe » milo in sveto. In prepriča smo, da ni poštenejra in razumnejra Srba ali Hrvata, ki bi mu bila naša Slovenija v jppravičeno spodtiko. Zato kratko in malo ne razume-mo mentalitete našega odličnesra roja ka, ki piše danes resno o Sloveniji Jcot — anahronizmu. Napetost fi?. orijsntski konferenciV RAZPKAVE O ME.I4H. — TURSKA POPUSČA. — Beograd, 25. novembra. (Izv.) j O seji prve komisije orijentska mirovne \ konference dne 23. t m. je prispelo ; daljše poročilo. Poročilo veli: »Danes od 11. do 13.30 je bila plenarna seja prve komisije pod predsed- j stvom lorda Curzona. Izmet paša je j predlagal ugotovitev in upostavitcv mcj ! izza leta 1913. Sprva je vstrajal pri tsj svoji rahtevL Splošni vtis pa je bil, da so tozadevni turski argumenti zelo neutemeljeni. Venizelos je zagovarjal gr-Ški prediog za upostavitev mej izza lota 1915. Predsedmk lord Curzon se ;e izja-vil v svojem zaključnem govoru za me-je Izza leta 1915. Turska delegacija je končno v načelu pristala za te meje, to-da pod pogojem, da se ji dajo in pnziiajo gotove garancije gkde ustanovitve nev-tralne demilitarizirane cone na bolgar-sko - grški mejL Ka prediog turšks delegacije je bilo vprašanje mej izroeer.o posebni pcdkomisiji v Izcrpno proučavanje. V to podkornisijo sta bila iz'/oljcr.a. od strani slovanske delegacije sofijski poslanik Rakic in šef političnega oddel-ka zunanjih zadev Antić. Podkomisija je izvolila za predsednika franeoskega generala Veyganda. Podkomisija se je ob 16. sestala na £rvo sejo. Razdelila se je v dve sikciji: 1. Sekcija za proučavanje vprašanja demilitarizacije obmejne cone. Predsed-nik general Veygand, jugoslovenski delegat Antić. 2. Sekcija za proučavanje b^ar- j skega izlioda na Egejsko morje. Pred- | sednik romunski poslanik v Beogradu j Diamandi, jugoslovenski delegat naS poslanik v Sofiji Rakič. Prva sekcija je taVoj začela proučavati problem upostav/itve demilitarizirane cone med Tursko, Bolgarsko in Grško. Demilitarizirana cona bi znašala 30 km na obeh stranuh. V tem .žiru se morajo porušiti vse zgraiene utrdhe, porušiti se morajo vsa municijska skla-dišča, za bodoČe so prepovedans gradnje trdnjav in fortov, prepovedano ie vzdrževanje vojske in aeroplanov. Druga sekcija na današnji seif ni frnela pozitivnega uspona. B-jljjarski delegat je predlagal. da se Bolgurski prizna izhod na Egejsko morje in da pri-stanišče Dedeagač priđe popolnoma pod bolgarsko suverenost Kot razlog Je na-vajal bolgarski delegat, da ie treba pri-stantšče Dedeagač žele moderno tgra-diti, ta kar bi Bolvjarska potrebovala 300.000 frankov in da je zaradi teh in-vesticij neobhodno potrebna bolgarska suverenost nad DeJeasafiom. Obe sekciji danes 24. t. m. nadaljiutiki razprave Poročila bodo tekom prihodnjih dni predložena plenumu prve pcukomlsije. Turski teritorijalni predlogi. — Lausanne, 24. novembra. (Sv. B. A.) Turski teritorijalni predlogi, ki so bili na včerajšnji seji teritorijalne komisije stavljeni, vsebujejo tele točke: 1. Prrnanje meje lira leta 1913, 2. Kolodvor pri Jedrenju se Ima iz-rcčitl Turski. 3. Demniisrzac'Sa 30 km širene cone na Marici. Modalitete ugotovi posebna krasila. 4. Gospodarski Irhod Bolgarske na Fselsko morje, navzdol* Marice, IilioU ngotovl posebna kom'sHa. 5. Plebiscit ▼ zapadni Trak»lL Izmet paša o mi?s!!mefiskf propagandi v Jugoslaviji. — Beotrad, 25. novembra. (Tzv ) Lfsti ob'avl'aio vest Sz Lamanne glede razgovora Izmet paš? z dr. Ninčičem. Pred priectkom s?je ie včeraj Izmet paša v kroju ostalih delrcatov raznravlit! z zunn^iim nrrvstrom dr. Ninčićem. Izmet paša je rajprej izrazil radost in zadovoljstvo, da more vpoznatl d?Iegata beogradske vlade, nanram kateremu goji osebrto spošt^vanie. temet paša pa je dalje kategorično iz'avil dr. Ninčlću, da so abso*utno netočne v«e vest!, t»o I kater^i naj M ar«sorska Tlada ime!a !de-| jo vršiti na na^ei?t jnžnem orem'iu med J mustfmani poseh^n pron^^'sido. NTt! an-! gorska vlada n!tl kewaT's+! n'm^So rof>e-! fiesa J^tcresa. da poserajo po naiem j Iz.'avil )t dalje, da »« nrTnraTTJcn fe-j poslovati od svo?o vlade fevtmfno rfe-i klaracHo, da se ansorska vlrda odreka vsakl propagandi v na§i drfavl. Obnovit« balkanske zveze, CLANI MALE ANT^NTE ZA OHRAM-TEV MIRU- — Beograd, 25. novembra. (Tzv.) V beogradski javnosti so vesti privatnesa in dilema službenoga značaja o pogaia-nHh štirih balkanskih državnikov vzbu-dile splošno pozornost in zanimanje. Listi poiidarja:o tendenco, da se v Lau-sarmi namerava obnoviti balkanska zve-za. Zastopnik pariške »Agence Mavs^« v Lan sarmi javlja: »Razgovori zastopnikov balkanskih 6tzz\~ so Iz zvali žlvahcn interes v kro-gih konterence, bojazen na strani Tur-kov, da se ne obnovi balkanski biok, na-perjen proti n\\m. V balkanskih diplomatičnih krogih izjavljajo zastopniku »Havasa«. da Ro-munska, kralievlna Srbov, Hrvatov In Slovencev, Grška in Boćarska žive In že!^ živeti v dobrern sosedstvu \n dcbrih odnoša':h, katesončno pa dementiraio, j | da bi bili t!j"h razsrovorl napericni proti mira kake države, posebno Turske Dalje »Havas« veli o sestanku balkanskih politikov: Na tem sestanku so se proučavali gotovi predloži, kakor tuđi prediog. ki sa je stavil v imenu Grške Venizelos, da se Bolgarski prizna želez- | niska proga do Ded'jagača z mednarod- | nim Statutom, sličnim statutu donavske komisije. Po izjavi zastopniVa »Havasac vsl balkanski polttiki izjavljajo odločno, da zasledujelo dva glavna cilja: 1. upesta* vltev in ohrantev miru na Brkanu, ln I 2. popolno svobodo morskih ožin. SKRINJ1CA »JUGOSLOVENSKE ZA-JEDNICC« JE — ZADNJA!! morda malo na rdečkasto svetlikajoča j se nemoćna brada — ta človck z licem • bolehnesa Krista, dober, a brez volje, \ kmalu zmeden vT)ričo močnejših, suge-stivnejših. Včasih se same nervozno-sti nad lastno slabostjo moćno raztosoti. vpije nekaj časa in tolČe ob mizo — a že mu od lastnesa afekta zadrhti telo, pot mu stopi na Čelo; najraje bi se raz-jokal in utrujen se nasloni na prsi svoje soprosre, ki mu po materinsko gladi la-se. Kako rad bi storil vsem prav! Pa ne jrre. Tu je sicer sivobračl! Ivan Šujskij» vojskovodja države; kra-sen je njegov mogočni, bosratirski glas v pleteni oklopni srajci. Z mečem v roki je vstopil, položil ga zraven sebe, pokleknil in pritisnil pred carjem čelo k tlom. Tako vsakdo pozdravlja carja. Zdaj mu carica, plemenita sestra rroznega Godunova v blaeih besedah prikovana na sporazum « Godunovltn. Na odkritem mo?kem licu Sujskesra, iu-naira neštetl^ bitk, zami^ljajo oSi in sto-Ječemu v solnčnem žarku sredi dvorane mu zaisrajo ob carlčinlh besedah soli« ganjenosti v pčeh. Zares solze, ^ j In pristopita si bliže, Šujskij in Go-dunov. Čudno je Šujskemu pri srcu: Ali je s tem nasprotnikom morroč trajen mir? Podasta si naposled roko in po-Ijublta razpelo. Ćutimo, da Šujskemn ni dobro, đar.i | pošteno okrog du5e; čutimo, da Boris ! Godunov ce!o v tem trenutku premišlja, ! kako bi Šujskega, ljubijenca naroda, in njegov rod uničil. Saj temu mrzlemu kamenitemu licu Poltartara ni mofOČe zaupati! Malokdaj mu labno zairrajo mišice med očmi in usti. Krepki Široki nos Ima nekaj azijatskega, skoro židov-ske^a. Ni kijukast, Ie na dolnjem koncu malo k ustom skrlvljen in prltisnien In nosnici sta prot! licu malo poSevni. Debela spodnja ustna stlsnjeno zaprtih ust se rine brutalno naprej, znak dtvje site. Veliki modri oči nikdar ne zatrep-Ijeta, kaVor dvoje grozečih orožij zreta v mrzli divjosti In v Kavesfnem oWutku Borisove moči ter smotri!a vsakogar mirno prežeče, da ju ni moČ prcnaSati. Le močni obrvi se včasih grozeče dvig-neta v čelo In tedaj je ta ne grđa, a ttralna maska Ie, ttrainejša v ivoji 1#-Idenosti,v , *, ^ _ ^.-_^>- Poostritev politične situacije. DEMISIJA VLADE NEIZBEŽNAl — Beograd. 25. novembra. (Izv.) Notranja politična situacija se sedai staJ-no na ha ja v fazi kritičnosti in to z dveh vidikov. Na eni strani grozi nastop Sa-mostojne kmetijske stranke povzročiti razpad sedanje vladne koalicije in na drugi strani v Beogradu Se veđno i na-petostjo in deloma tuđi s strahom zaslc-dujejo nadaljni razvoj akcije Hrvatskoga bloka za prihod v parlament. Spletene so gotove intrige, da bi onemosočile zasnovano akcijo, ki je naperj*na proti Pribičevicevi p.liti^r.l metodi vladanja. Zadnje dneve je bil žc popolnoma sondiran teren, da pridejo hrvatski poManci v Beograd in prisežejo na ustavo. Gotovi beogradski krogi so to dejstvo preso-jali zelo skfptično, ker so bili prepričani. da se bo od nasprotne strani začela na daleč razpletena protiakcija. Toda ?c deistvo, da je Hrvatski blok pripravljen priti v najkraišcni času v Beograd, je • močno vplivalo na parlament in toliko boli konstcrninijcčc na voUtlne politične kroge. Nastop SK5 ozlroma spor p iljedel-ka tepa. (Z mu-lami, a z epremo »pincirnverskih«, bolje rečeno »trojanskih« konj). Ljub'jansko vrhovno komando *o takra* predstavljali: ek^ceTcnca kot Ča-stni funlccijonar — !n večglavi generalni ?Stab. (O strater^h bi se rad izrckcl, toda rrorrm biti krateV, krr to pravza- \ prav ne spada V stvari. MoHcrnI izraz za Stratesos je Oeneral^tab.) Napo'eon pa je karakteriziral takove: »Več>lavi, pridno pi^oči in tnhc^rioči stroj, ki pa večkrat potrebuje »krcpkcjra šunka«, da more priti preko »mrtve točke«. Mi bi lahko razlikovali dvoje vrsi strate rov: 0) Pristni renera??t?bn! oficir (di-p'omir^ni), t. j. zmežen, nesebičen in izbran človek, mo'če?: toda ne slepo pokoren, ampak kritičen in ustrajnjoč. (Ljudi te kategorije vidimo večkrat kot oporo visokorodnim komandantom. Princ! in kralji so v vsch časih imeli ob strani nnjzmozncjse stratege.) b) Gcncraištsbni »outsider« (nava-dno brez dipTome). Je sicer še precej »brihtne glave«, dasi ni izna?el srr.oćrnka. Odlikuje se po ^lcpi pisavi« in se vsled svojcjra iipcr-ljivcjra zn?Čaja brez težave prilagodi novim rarmeram. Je lepo pokoren svo-j;m \isj!m in j!m je tuđi jako ustre?ljiv. Značilno je pri njem to, da nima kurjih očes le na nocah, temveč tuđi na ko-molcih. Njerovi Žive! ne prcneso bojnejra Fnma, v čemer je pođoben •— diplomatu. Sicer pa — kakor dtp7omat —» dobiva tud! on vojna odlikovanja »s prekriža-nimi meci* ter ima tednj pToskajoc"o tn vsakokratno pospodujočo polit, stranko na svoii strani. Nicrova posebnost je specifična teža«, ki je namreč manjka kot cna, — to se pravi — v vsakem rc/irnu sp'ava takoj na povrsje. Svojo ve^t in svoje tovarile pri tem to?a?i s priznan>m. Čc§ saj je vendar držal »fi- ro v ?rpn«» Liub'iarsVo pove^jstvo je imc'o nbe-cTve ?pec»iaTitefi. Tn^a k stvari. Ljublj. stratezi so se odločili. Cilj operacij je bil pađec CeJovca I oz. IzloČitcv ncin. posadke mesta Cclov-I ca in rijesrovega okoliša (600 — 1000 mož.) Operativna smer, kakor nekoč rnani po^evni bo?ni red Epaminondov: obkoT^rv čez Ve'ikovec. | »TreVa je brfo, da se Tzraztmo sfro-; ItoTnJaškl. — hitro zbrat! vse razpolož-j fi'ven moči ?n se pripraviti na presenet- | " f.Hv. stre!ov!t udnrec, lik! »gromska za- i n'nfca« po formuli tn's vf, kl je že za- ! : J Slovencev, 42 stroj'nlc, 7 topov — (in 5OJ srb. ncborilccv). V tcj scsiavi niseni prav nio upo-štcval polk. Blcivvcisa (!0"1 me:?), ki je 7ačetktm januarja 19. priScl na vzhoclno Koroško. Ce primcrjnmo z^oraj omenjeni ta-b!eau z rclacijarr.i »prostor« in »čas«, uvidimo, da je »stroga koncentracija« !j. vrli. l:cm. dc.r:^!a prostor Pcdk'o-5(Cr — St. PavcI (120 i.ni) in da se je naša »strelovita <;fcnziva= vedno >za-vlckla«, t. j. Ccz Bcživ, Novo leto, Sv. Tri kraJjc itd. Naš Ijiiblj. ccncralstabni stroj jč sicer pridno in rnzurnro dclal vcnc'ar mu je marika'o cncrsir^cjra povcljni-ka, ki l)i da! temu aparatu ogrjevi to Cu-bO in potrebni podčig. Brczrosojno pa bi morali tnkrat med drugim ttrli na Krrn^v.cm prcrrc-č?ti ncrof?ro«t, ćn 50 rnoklicali Koro^ce nn (Tpn *^. \. 10. Zr?rjo j?, da 5c cc'o na Kranf^krm n'co temu po!;ori!i na^i fzr.t-ic. n nn Kr-frVcm so kar trumoma zbo-ža'i v Cc'ovcc. Ncm^i so sevcla hitro Izkoristili ta po'o3!aj in ro kar ra'ruvali ra§e ljudi proti »novermi ^rp^kcm« rc?!mu«. Dne 5. januarja so pa Ncmci zaccli z uspeliom svojo ofenzivo. (Da!je prih.) Tržne stojnice cb Ljiibljanici. Ljubljanska občina se je bavila svoj čas s projektom vcl'ke centralna | tržnice na Vodnikovem trjcti. Tu naj bi bil v cnem samem obsežnem pnslopju osredotočen ves tržni promet. Iz financ-nih razlosov, zaradi preojirnmnih stro-škov, se ta projekt ni izvrši!. Med tem je pokazala izkuSnja zadnjega ča«?a. da se velike tržnice v zdrav-stvenem oziru nišo bogvekai obnesle. V i takili tržnicah se nabere mnogo pra^.u in izeimi neu^oden duh, ki skvari razna cbčutljiva živila. Tako je mestna občina zapostavila projekt ene same velike tržnice. Pričela pa se je kratek čas pred vojno } baviti s priporočljivejšo mislijo, da bi se naj rajši zgradila ćela vrsta malih zidanih tržnih stojnic, v katerih bi bili pro-dajalci oddeljeni med seboj in bi imeli svoje prostore pod lastnim ključem. Regulacija Ljub'janice in gradba novela | obrežnega zidovja je bila tačas ravno v j najboljšem tiru in teku. In pojavila se je mikavna miscl, da bi se nanizale te male tržne stojnice v dolgi vrsti neposredno ob novem obrežnem zidnviu, predvsem na desnem bregu od Poga-čarjevega trga do Zmajevcga mostu, po potrebi pa tuđi na nasprotnem bre-gu. — Na ta način bi se izredno krepko poživilo in okrasilo ćelo lice zanemarje-nega obrežja. Stojnice bi imele obenem tuđi v zdravstvenem oziru idcalen položaj. Na eni strani čista, zajezena, zrak vedno osvežujoča voda, na drugi strani senčnat drevored — najmanj prilike za kupičenje prahu in za kraljestvo smradu.— Po teh smernicah je delal arhitekt K e II e r. Njegovi so tuđi nacrti za arhitektonsko umetniško izvedbo novega obrežnega zidovja in tuđi projekt malih tržnih stojnic ob Ljubljanict Nacrt je \z-delan v popolnem soglasju z zazidavo obrežja. Z vodne kakor tuđi s cestne strani ustvarja estetsko sliko, kakor jo je najti Ie v malokatcrem mestu. Stojnice se raztezajo v dolgi vrsti na obeh brc-govih tik zida do razraSčencga drevja tako, da ni treba zožiti sedanje ceste. Ljubljanica je na slikovit način zaključena. Stojnice so zgraiene v dveh etažab. K spodnjim stojnicam, ki so malo nad vodno gladino zajezene Ljublianice, imajo kupovalci dohod po terasah, kakor jih vidimo ob vodi že danes na des-rem bregu tik nad Frančiškanskim mostom. Terase so prekrite z arkadaml, lok za lokom na ličnih karnnitih stebrih. Vse zidovje je iz lepo obdelanega betona. Na spodnjo teraso priđeš s ceste po stopnjicah, ki so nameŠčene v ličnih hišicah. Zgornja etaža stojnic je v visini se-danjih obrežnih čest. Ob celem Poga-čarjevem trgu in Šolskem drevoredu je dohod k stojnicam vrhnje etaže po pasaži, ki je prekrita z arkadaml. Proti vodi imajo te stojnice zgornje etaže velika okna. ki bi se mogla zadelati z le-pim barvastim steklom. Vrsta stojnic ie prekinjena ali zaključena z malimi objekti — hišicami, v katerih so stopnjisca, male prodajalne. stranišča, dvigala itd. Na desnem bregu v osi Šolske ulice ie projektirano kot srediSče celega niza stojnic večje poslopje. Tu se naha;ajo pred vsem tržni uradi in pa tuđi strojnica za hladilnice. Skozi poslopje je tuđi prehod na betonsko brv, ki veže stojnice obeh bregov. Stojnice so v splošnem po 3.00 m dolge. In 2.70 m Široke, Za desni breg je že izdelan dctailen naCrt Tu bi se naiprei pričejo z ztradho in Je zasnovanih 120 prostorov, 60 v i zgornjlt 60 y sfiodnji etaži. Prostori v atev. vnj »SLOVCNM^I NAKiM). službo. = Mussolini napram Nemciji In Srednji Evropi V svojih raznovrstnih političnih pogovorih v Lausanni se je Mussolini dotaknil parkrat tuđi raz-merja do Nemčije. Poročevalcu »Mati-na« je rekel: Francija je razočarana, ker ni dosega od vojne tega, kar ji gre in ker tuđi nima upanja, da bi vse to dobila. Ncmčija nima volje, da bi plaćala svoje obveznosti. NemČija ce!o grozi.. Prehodil sem jo pred nekaj meseci in proučil vsak fenomen natančno: grozi vam, grozi pa tuđi nam, ker nemški val te ustavlja ob naši meji in Tirolska je samo zemljcpisni izraz. Evropa je centralni kaos, ob katerega straneh se zbi-rajo bloki sil. Orient pretresa boJjševi-zem in temu bi se rada pridružila NemČija, hrepeneč po maščevanju. Nimam trpanja na odporno si1© Srednje Evrope, zaupam pa moči naše zapadne kulture, ako se združimo v enotno fronto. Belgija, Francija in Italija ter Anglija, t. j. zveza, kl se more ustavljati pogu-bonosnemu vplivu Orienta. = Um?k talijanske komunlstično stranke. »Glustizia« v Milanu poroča iz nemškega vira, da se je sklenil v Moskvi končni dogovor med itaTlJanskiml maksimalisti in komunisti. Komunistič-na stranka Italije se vrne v naročje ma-ksimalistično - socialistične stranke in »Avanti* ostane njun organ. = Tuđi Cfemcnceau kliče Amcrlko na poasč. »Ttecr« Clemcnceau se Babaja t Ncwyorku in govori pred mnogobrojnim ©bčinstvom. V g!edali*ču Me-tro?ioTitan ga je pokušalo 5000 ljudi. I2-rajal je med drugim: »Prcmirje bi se bl!o moralo avtomatično zaključiti, ko je Nemčija izjavila, da sprejme Wil5onove točke. Ti so tvorili ra*e vojne svrhe kakor rudi vaše. Amerika »e je ude!ežlla vojnera, premirnrjca in mlrovne«ra đc-Ia. Ake •! bili veddi, e*a po 3?t*r!b le-tih f»f*padejo jrarancije nam •MjubTjene, bi bili korakali v Berlin. C!emenceau je očita] Ameriki in AnjrJij!, da je zapusti?« Francfjo od prvega dneva premir-ja in porubila rospodarsk# ?oHdarnost, prfpi7*čajnČ Francijo ljenim nTŠrvlnam. Frcnclfa nima ramena, odreci se mor-đa pfačifu svojih do'rov, toda Amerika ne mor? zaMevtti tera irplicTa, ako jej ne pomtrt, e*a ?! ra prlc^obi. Oe-me"~ean fe vrVTiknfT: »AT1 nTmite •??, da M vldeH ktk« pripravlja Nemčija vofTie za svnfe m^'čevurje. 7^*o imamo dof'^^e v ro^iin. Sedpf pre^h'Tjr:rr!n r^j-tr^ff treru^V VHze. 5ve*u ste obMuhilf, da fa o^vpbodfte. Fedaj vas vprjt^tm, a1! nf^e iTT v vofno. da rcWe drure in pomazate demokratičnim principom do ve-jave?« Clemenceau Je v gorkih bese-dah nato apeliral na Združene države, naj se pričro znova pečati z evropskim! ladevami, da se tako z njihovo uspešno intervencijo prepreci nevarnost bodočih konflikrov. = Se ton \Vatsoo o londonski po-CodM. Scton Watson je priobčtt te dnl v »Timc.^u« pismo, v katerem izvaja, da obstoje obveznosti, sprejete tekom vojne in pod vtiskom vojne, ki jih je An-iclija pozabiia v drupih razmerah, v ka-terlh je nastopila ?mapa. Tajna london-s!:a pogodba z dne 26. aprila 1915. je doToča!a Italiji v slučaj« zmajre nekate-re s'ovanske teritorije, s katerfrrn pa za-vemlki n!«o mofffi rsrpetatrati in katenh Itn^ija ni rroda dobiti, ko |e natopila zmntra. Pisrte'j ie ve^no prepričan, d<* londonska porodba ni bi!a pravična, toda to priznanje ne oproSča AntrT'ie moralne obveznosti za kompenzacijo na-prrrr? TtnTif 1. \Vatson misli, da fcmcTj za dobre odno^aje z TtaTfjo mom W\ v od-kritem priznavanju mornTrfh obvrzro-sti AngHje, ki jih Je sprejela napram Italiji. = ?«»n«fca T^fHn^ pravica v Fran-cTTl rd^rdena »?inc dTe«. Zadnja seja frnncoskcjra »enata 22. t. m. je biTa zelo dobro obi5kana. Vse tribune so bfe pol-ne franco*kih žensk, ki so pričakovale, da senat izpoTni njihovo 7ahtc^•o po vo-lilni pravici. Toda zjrodHo se Je, da je senat nacrt, ki ga je zbornica odobrila, odsodil sine die. To se pravi na ncdo!o-čcn čas, tuđi lahko, da bi se ta nacrt ne vrnil več v razpravo. Odjroden pa Je bi! nacrt s 156 proti 134 glasovom, torej z | malo večino, kar je navzoče Francozi- i nje napolnilo z upom, da jim prihod- j njost vendarle prinese volilno pravico, j Četudi je v letu 1922. še ne dobe. Nato pa so vzkliknife: »Prav! Naj živi repub- ! lika vseeno!« Zunaj zbornice so priredile veliko demonstracijo. | = Kategorična odklcnitev poda IJ- j sanja delsvnesa časa s stran? nemlko ; socfalne demokracije. Iz Berlina poro-Čajo, da je socia!no demokratična frakcija napram vprašanju povezivanja produkcije in podaTj??nja «?efo\Tiej?a časa sktipno z drugfmi delavskimi in na-me?čen«kfmi orjranizacijami skfen^a to-le : »Brez aktivne valutne poHtike, ki ustavi nadatjno padanje denarja in dra-jrlnjo, je nemo^oča odpcmoč zeđpTiii bedi. Poskus, da b\ se s podaTj^anjem delavnika pod zapostavifvijo stabilTza-cije marke doseglo povijanje produkcije, se odklanja. Zdni^ena socf?»Tno-de-mokratična stranka N?mč?je odManja z vso odločnostjo vsak« podalj^arle za-koniter« osemurnera de^ovnera č»ta. xr &et**nct9n v Am«r*V?. Iz New-Vorka poročajo, da Je v n*d*l?o pnspel tfa Clfmenceaii. Vi zn •> preb!vahtvo navdn5*no sprejflo. V odr^voru na po- . zdrav predsHnfca wt«tne oblasti ie Clemrnr*»an Wavfl: Prf^a^ani p^ifav nit, da Francf'a. kl niti mffltarf^ti^a. niti imneriaJNtična. vxdr3?uje močno armadf> xatn, ker fi je mi a e&rif* sredstvo proti novemu ntrmdu. Dajte naii caranc!"e. ki so nam potrebi?, pa sm» pripravlifni takif ramn^titi arm»do. ! = Vn?tJkJi kt^Tfncii tovf**#T t LItvo. Helsinr^rsVI dopisutk »Pif^s Nvheter« p#r«ča. da se •pafafo v zadnjem času intimni dlp^matičiii stM med Moskvo in Lirv©. Domnevajo, da j sovjeti Fameravajo prfdobiti na svoje stran TJtvo. K p»iiMir# Tn Cinoo bvsta baje Intervenirala v Rimu v svrho tevedbe rapsTTslce p»r©đbe. Parici Hst1 ptrnreč porečaj« iz Pe^rnda, da je d«bfl Rai . zunanfi Biinlster Ninčlć instrukcije, da ' raj cmenjeaa državnika napraši za In- ! tervenr^jo. AV# »e pr'de do n'Vakrjra , zffVHvčV*. otttite beorrffsV« vlada prf \ svejrn* 9kienn. da predio*! vpraJpnje izvedbe rapatiske pf)jr«e v konečno reflte^r Dm^hti nar^dtv. P«r#?iTo se je, 4z je fctt porevor med Mt!*r«T?nn>«i Hi j N!n?I«oča samo rb gotovi vlllnl vode. iror jtni na Fužlnah pa pns^lno prosta ■a f5arje in d« izvirsr Lhibl;a■!■:«. V me-stn, pri fran^ilkiaske« »nstu in pole* za-»Une delavnfce so bila vafna drs^flča, Od-kar sta pa dva )«za v Ljubljani crrajena radi ureditve r«ke. je vsi selltrv do mi-leca zaprta. Pod satvnrnfcami odteka voda s tolikim pritiskom, da ta ne zrnata nobe-na riba, odprte so pa bile zatvornice samo ob visoki vodi kratek čat, kadar se ribe drže še obrežja. Seiitveni fn množitveni nacon sta v najožji zvezl, brez selltve ni mn»?ltve. zaprtn'a preko mesta trafa že nekaj let, se bo vleMa $e v mnojo prihod-niih. nasltdek. obubožan> na ribah, zlastl mnf»/inskfh se rbčuti ft *eda) in bo večH sleherno let«, če ni »rlbje p!a?e« in dovolj, namreč obilo, se umetna tojiter pVmenftih roparic, sulesv In poatrvi. nfkdar ne Izplača, ker nimalo paSe. Jemljem k sul-cem za kulrnro v Lhibi'anhl polet svlrev tuđi postrvl In slcer domaće potočnlee, ker imenitno uspevajo, do izvanredne teže, kar je s prakso dokazan«. V mčrtu Je elektrana centrala v raml preko mesta. namreč polet nekdanje cuk-rarne; z izvriftvljo tesa nacrta bo rfbia selitev aa Barie z.i vedno zaprta. će se ne zeradt vsaf ena ribja %tczn v mrstu. Vpra-$ntl je tedaj. Ima smisla zahtevatl In tra-d'tf rfbio stezo v Tužinah, če ni z?cotov-Ijcna v mestu za slučaj, če se zgradi električna centrala, se li irplača za tako kratko Proto, katere kvaliteta za p'emcnite ribe bo povrh Se zntfana z rmanišunjem strm-ca, O7iroma vodneea toka? Kaj je z nacrtom central« sedaj. ne vem. baie je bil nnčrt last rbćine, pa s« ga ie pohstfi bFvSI dcžclnl odbor. Kako raz-merje bo: ali bo med fužinsklm nnčrtom za dvlt vede z zatvornicaml in onim za električno centralo flede vporabe strmea, menda Ima prltl tudl v poitev. Tužlnskl mora ovirati Ijubljanskemu odtok vode. Obstoja še druci velik In sila važen nacrt, deloma že izvršen. Tik pod električno centralo naj bf Ljubljtrica sprtjemala odpadke in odvod-e celega mesta skupaj na e n I točki, nabirafnik na Icvcm bresu Ljubljanice je do molejra že dodelan. Torej na vidiku je pole« nove stalne zapore za ribjo sclftev še prcmenJtcv reke Ix ribje vode v kanal za kloako! V Gradcu odpravljajo mestne edpadke ! dnevno zvečer In ponoći v sodih in sodclh I v Muro. Gradec m večji kakor Ljubljana, j pa je tuđi Mura vf.;C*ž kakor Ljubljanica, da j v razmerju ne bo velikega razločka. Mura j je nizdol Gradca tako prenasfčena z raz-j krajaloCimf se orsrtnskiml tvarinamf. da ■ použivaio ves kisik, ki sa vsebuje reka In i da ga ne ostaja za vedne or^nizme. Mura je nizdol Gradca pr?zna rfb, pričenjajo I se zepet nekako pri Šplljah. V Meranu na • Tirolskem so naredili, kar so v Ljubljani j ! namerava. namreć speliaH so mes;no od-; vodje v Adtfo, — še Isto leto se je nizdol Merana podolž reke iavil t f # u s. Nadali-nja porodio je ustavila vejna. Dosodek 31. avsusta ra 1. septembra Innskesa I«ta v Lhib'*anici Je tuđi podučen. V Gruberievem kan~lu je bHa vs!ed suše voda visoko priprta. skozf mesto so io : spušjali prav malo, dtsl se je dotfčno nad-| zorstvo opozorllo in prrsilo, naj bi je teklo skozi mesto najmsinj 300 s. 1. N.ibralo ; se je nad Mostami toliko rapadajoče in v I zraku občuttjive vsedlinc, da so se ja-! vile prltožbe in je bilo treba strugo 5plak-nltl. V Gruberjevetn kanalu so zaprli za-tvornice do dna, v rami skozi mesto od-| prll na stežaj, pa Ie bilo narejeno hitro In rsdfValno, nizdol Moit Je pa plavalo pi ! LHibljunici nebr^j mrtvfh lipa nov In kak I sutee vuci. Pletnealt« ribe se se p«duil?« rse doli ć* ?«ve !■ llpanov ni bfi« miIa. Bila je taker«k«č flavna skulnja za prizor, kzdar bo tekli vesoT;na kloaka ćele Llubl>ne v LJubl'tnlco. rbran^ na ««,> to-cT<«, podan fe bfi nekak pred«kut bodoč-it«sfl. P«tl«ne s« s*mn pitmenlte rtbe (a •ele ae, 4*tf s« v preteinfh »*•?.)..,%. Vrrok ]« bil da »«treWu3ef« bele rfk« maiH klsfka. 4 cm* t litra v«de. s«««^« tttrpl]« še z umni« mer«, plemenite, zlastf losov-•i (salmnidl) pa mortjo imett 7 cn». Ka-4*i zt'ame v««*a ve« ratkra)t!«Ciii s« jno-vl sknpaj !■ »rčasn«, použlva]« kisHc tako hltr«, da a« priroda me moro n«dom»ič»tl hi ta »tanfka žtvaTstv«. iia'prej plem«nl-tlai rika««, p«t«ai ttt«ll drntim. (K«a«e prrk.) fonmsbm na živijoaje avsfrijskih dmžb r mz\ državi. ZmvTTmtmm rt« ▼!)!•• 99 tr^%«a^ ▼ c*J«M ▼ |ars««f«Tmk7li kr««alu f3d prcrrat« dalj« M Ma«t«iteTni«l nvar«vaicl v tofVlfc sVrk-« raA o««de njihovih s«Yar«ralitM pollc mm iivti«aj«v kf so bTle skt«ajea9 pod stari« r«/lm«na z avstrrskimf MTarcvaliloil dr«2»ami n« Ifrljanje. Kak«r sncao, s# bH« rse t« p«v lic« sk«r« krtt iiltne sk?«a «ne t Udaa^ sakoaltl kovinski voljari, t j. v starih av-stre - otrsklh kr«aak. V ravar«v»l»I« p«. ffojfh je ponafveS 4oloč«ae, da je takozvani kraj kvri!;y« aa poUc« Dnu«) M\{ Budimpešta hi da 1« treba avoljavlt! svoje iz savarovaaj sled«če aafateT« pri duaaj-sklk Ia budirrpešt^asklh sodilčfc. Promfi-sk« r«z«rv« tek zavaroraa} so družbo — po takrstnlk zakonftra predpisPj __ v«C}t- dei aalaga1« ▼ rfriavafh a«pir!rh s*are nosarl-.;:« a!i t h?pot«k-:h. Med držaTaiial pcplrjl stojTo nđl prfiska, icrajaa««« a« drufbe tekom voine, na prvem mestu vojna posoifla; hipotekt pa so najvoč ■»»»^r- a« aa aiš« am Dunmju In BudlmpcStt ker se je «a«i dalo radi živahne stavbne pod-jetnostl «>sečf relativno največ.e rbrestne mere ra hipoteke. Gre torej večinoma za vrednote, katere se po ločitvi denarne vc-Ijave atso več dale spremeniti v jusoslo-vanske kroae, Nsit državna uprava Je — v nnjprotjn z odr«fihaaii italijanske, čehoslovaške in poljske vlad«, ki so avstrOkim dru/bam, Izpolauioćlai sroje cbveinoiti napram za-varovnacem, dovolile ncovtrano izvrSeva-nje nithoveza delovan'a flasil kar se riče sklepaa.'a novfJi zavarovalnih p^sodb — kmaln po prevratu zrprla vse fflialke av-stri.skih savarovalnlh dru^b, zavede rastavila pod sekvester in jim prrpovedi'i vsak« nadaljn c delova»;e. Dru?hc zrpet so se umaknile iz naše države, postavi\ Si se na pravno stališće, da bodo IzpUćcvaie odslej police Ie v avstrLskih ali mad'mrskih kronah. Škodo 50 radi teta imeli v prvi vrsti seveda zavarovanci v naSi državi, pa tuđi domaći zavadi, ki so spo-četka s!*:er čutill nekako zado\'oljstvo radi Iztrebitve dotedanje konkurence, a ^o kmalu morali uvideti, da so razočamnn. kl so jih tako Števi'ni zavarovanci utrpeli. porušili v sploinem zaupan^e v zavarovai-niče na žlvlj«n:e. Poskusl povodom mirovnih pofajc*ri, da bi se t« vpraianj« za zavarovance ra-dovoljivo reiilo, so sp^dl«teli. Mirovrji konlercnca ni tega vpraian a. kakor tudl ne mnogo dru^fh. reSila, tcmvcč ta Je Iz-ročila v resen e pariški rcr»;iraci.skl korni-si.i. Reparacijska komisija pa dosedaj hidi s svoje strani ni izrekla n^bene odločirvc, temveč je napotfla udelc/cnce vlade na pot pot^janj držav med seboj. Taka poga-janja so se vršila na takozvnnih konfercn-cah nasledstvenih držav v Rimu tedre In mesece; ni pa na njih prišlo preko postavit-ve nekaterih splošnih temeljnih r.T-i toda od teh temeljnih nnčci pa ilo >J zava-rovancev nu.no zaieljcne za^ i*..»vitve nli-tiovih zahtev je še veJno *n;'ic dol?j p?i. Stiska in skrb varovantov jj posti.Ia vedno veCIa. Od leta 1919. »e vei kakor tisoč zavarovanj radi smrt )ih >uCa;cv aii poteklosti poltc zapadlo v plaćilo, tud- za-varovanc vsote nišo bile izp'aćanc. Zava-rovanecrn se je ponajveč ponuj i1) i/p!.i-čllo v avstri.skih kronah ali kvečicmu malenkostno naplaćilo na odbitke v jugo-slovcnskih kronah. Ne tlcde na te že v plač ilo znpađie police, katerih lastnfki žive deloma v huJIli stiskali, živi $e več tisoč družin ▼ tež(;f>i skrbeh za usodo njihovih dolgolctnih dt-narnih prihrankov, s pomočjo katenh Sii upali, da si zagotovc na starost mirno življenje. Zdi se, da se je kenčno posreCHo r-Ti-zadevanju naie vlade, resiti usjdo za« r.-rovancev, vsaj v koiikor pridejo v pošfev avstrijske zavarovalne družbe, pa zadl>-voljiv način. Zavarovalno družbo na življenje »Fenikse, ki je po svoji na bol ši volji Izplačevala zapadle police v naši državi neprenehoma v celotl v jugoslo venskih kronah in to kl;ub velikim težavam, nasta-lim vsled njene sekvestraci;e. je nnia vlada napotila do tega, da nalaca pulne premijske rezerve za vse svoje, iz zavarovanj siedeče obveznosti napram jugoslovcn-skfm zavarovancem, v p*jpHarno vnrnih vrednostnih papirjih naše države, tako da ie polno Izplnčilo na vsak način zajamčeno tndi za bodoče zavarcvane zahtevke. Po državni upravi je zavarovalni družbi za življenje »Feniks« tuđi naloženo, da vrh teta pokric preml.'ske rezerve za devat drugih avstri'Skih zavarovalnih družb in sicer: Kledcrosterreichisclie Landesle-bensversicheruntsanstalt, Allianz, GiseHa-verein. Beamtenverein. Janus, Atlas, Uni- | versrle. \Viener stadilsche Versicheruncs- ! ansta?t in Mi:i:2rdisnst - VersLiicruncsan- ; stalt in Rud^pest v celoti v juzoslovan- j skih krenah, da nadalje prcvzame jamstvo j za izpnlnitev zavarovalnih obveznosti na- ! vedenih 9 družb, In zlastl da izplača tskoj | vse 2e v p.aČilo zap«dle zavarovane glav- ; nic«. Gre ro vse skuptf za premijski reser-re »r»1 no v zneskn 20,000.000 ?K. Ridl teta Je »fl dvitnjen sekvester nad premo-ženjem savarrvalne družbe na življenje »Tenikt« In njenim pndružnieam v naši državi dovođeno sklepati nove zavarovalne | pogodbe. Tuzcmske podružalce »renlkaac ! bodo taraop^sebi umevi« podreene ts- ' kljnčno Ie iz Haiik driavTaiov sestavi:«- ; a«mu apravaeinu svetu in ravn«takemu ] ravnateljstvu, posle pndružaic zavarovalne 1 družbe rn življenje »reniks« pa bodo oskr- i bovali samo ftuzeaiskl uradnlki In funkcijo- [ ■arji. j 3 I«m jo bfl stvorlen bistven korak ! Raprej za iravnaro Hkvidacl.skih vRrainj j tz r«jne Ia aređvojnc drbe aa polju zava-rovalattrra Ia pričakoratl stnomo, da si bena«« vlada FrisftdcvaTa, da tud! zavaro- j w»c#« otrakfli druf» tu z\msti zivarovin- : cem takozvanih atarik inozeaisVIh savodov i v taaki aierl pripoaaore do ajlbovrti pra- ; vic; fotov« je v m;v«c;i mer! krivično, ča j npr. skuiajo družbe, kot npr. ?tar in Gras-ham, Air«rtkanska drufba v Newyorkn, Prva sploina s«rar«valn« družba ▼ Am-stordaaia, katcrlh d«m«e« valuta Je ven-dar noprtmerao irMo kot je Mtlas pri ju-foslovtniki kroai. odrakatl hcpl*?«v*a;e svojfh luka4c Ih obvoznostl v Jutoslov. kroaah, skuialoi odpravltl zararovaaco % izplaCĐom v avstrijskih kroaaa. • • • Zav&rormlm družba sa flvljtnie »fo-aflai« nas aaproia xa «b|av« slcdtč#rm c»-T«9tUa. kl m aaaai« a« predmet, «arsvna. r«a t aesi zffora iaji a«tki. Vsi aavaro- , vancl drufb Alliaaz, Gls«llav«r«io, B«am- ' tanvorefn. Janus, Atlas, Uaiversale, Wl«. nor stidtlscke Versfchtruacsaistalt bi Crst« MilltSrversfchcruiissanstalt in Ra-dapfst, kettr'h poltc« so ž« zapadl« y pla-Cl'o, s« prosi o, Cm se ebrnejo ▼ svrho ii-pkičfla na vtlj, f!li]atko t Lju»!r.«i. Caa-karlcvo nebrcž e It. I. ali na provinorlčao poslovalnko v Zairebu, TiankoMaska al I — t Ljubljanski trs. ProM »ričakovj-nju ka*e]o nekaiera živi:* teatfenco drt-tanja cen i« to predv&em wnla rtiie konki:renje je bila dana niiinnst moČ-ni veletrrovinl zopetneza dvijsn:a ceik Rrez vsakct.i dvoma je. da m.-.rarnn rač'H n?.tl na rl^rke mnčne ccr.e, ako m bo centralna viada slrbela za to, da se cmocodi našemu trs^VvU i:\nz konkurentne ttij« irnke.— Ceni FrsšiJcm ss je d\ iinil^ za 5 m več It n rri kz. žive težo v cCij;led »rs^loga p<»'.*de!s!\Cj:a minisirstva za 2nl-/an;e sedan'e obći:tn se ovadi!i sodiSčti. Položaj na jcove:em trjru je v toliko ujr-^dcn, da je co-na 52 K 7,3. volovsko meso I. vrste pretlra-na. Sbnlna se je dvisrnila od 105 do 11 ft K, za ribo !n sa!, mešnm slanina 1^0 K kgt amerikanska rnnst 94 K, domaća mast 121 K. moka 25 K za St. »0«. Fladkor se jo dvirnil: kristalni sladkor 66 K, v kockaJk 74 K. V rstnlcm je trc nespremenien. —2 Novosadska blagovna borza: N5, oves b^Ski 232.50, koruza baSka \S% fižol be!i 34b, mrki pScniCna »0c 562.§0| oirobl 160, mast br.ska 2600. —2 ZagrcIiSki blasovnl trg. ZasrreKt 24. novembra. Cene v kronah za 100 kjft postavno Bačka: pšenica (okeli 76 do 7T kc) 1570 do 16C0, koruza stara 1400 da 1450. nova umeino si:šjna KSJ do 1121, ik Storžfh 523 do 560, rž (71 do 72 kc) 1400 do 15m, jcC'men za pivovarne 1500, za kr« mo 1350 do 1550, oves \r51 do 1150, fižol pisani 1500 do 155"». belj M50 do 1550. moka pSenična -0« 2400 do 2120, »2« 2300 do 23?,\ »4« 22W do 2220. za krmo 1100 do 1150. otr< bi drebni S00 do S2\ debeli 850 do 893. Tendenca neizpremcnjeca. Promer nekoliko šibkeši. — Fuzija hank. Kn kor čircmo, prevra-ir.o »Slovensko bankot Fraprotnikov« »Slavenska bnnkn«. — s Terjatvo fn dolgovl proti dr-žaTljanom čclioslova^ke republike. V »Službenih Novinah« z dne 15. novent* bra t. 1.. št. 256, objavlja generalni in» Jpcktorat ministrstva financ razglas i dne 11. novembra 1922 I. br. 25.214, gla* som katerejca imajo tekom štirinajst dnj po objavi, torej do 29. t. m. vsi oni, kj imajo terjatve ali dokove napram dr« Navijanom čchoslovaške republike, tft svoje terjatve in doljove prijaviti certc* ralnemu inspektoratu ministrstva finan« v Beogradu. Prijave morajo obsegatl: 1. Navedbo, ali se prijavlja terjatcv ali dolff. 2. ime (firmo) in državljanstvo up-Kika ali dolžnika, 3. ime (firmo), točen »aslnv in državljanstvo čchoslova^kera upnika &Ii dolžnika, 4. stanje dol^a a8 lerjatve s pripadki, a) dne 26. februarjj 1919, b) 30. junija 1921. c) zadnje stanj« (navesti je hidi datum). 5. dnjtovorjent obrestno mero. Vsi interestrnti se opo-7arjajo. naj te pri:ave no zamude, k«/ je velikega pomena. — Držaral tečsji tvfih rslnt Bcosrrađ, 79. novembra. Državni tećall za čas od L. dtc*mbri dlalje so sledeči: trrl'icm »1-ta liri 261.50, anclciki tv.nt 276.39, dolaf •1.50, franeoski frank 4H5, Švicarski 1140, crika drahms 1C5. lira 2SC, piemSka marka 1, čel?« krca« 200, madžarska krona 2.30» romunski lev 40. bnljfsrski lev 42, ipan-ska rešeta #75, holandski toIJinar 2-iSO, dftnska kreu 1250, poljska »arka 1(K> mark 59 ftra, avatrljsk* kroaa 100 krov 9 para. ~-Z Direkttfl ioToron proraet z Beogradom. Zvcza slovenskih industrija cev je sklicala dnncs sejo v svrho Rt>* svttovanja tlede ž^lezniških razmer In w^repovf ki se imaj« predlagan vsem pokiicaaim faktorjem vodstva naSeKa prometa. Posvetovanja so se ndeleiili mnorokateri in različnl strokovnjaki ter skienill. da se nemudoma predla-ra želern ikemu ministrstvu itd. uvedba dlrcktnt^a toTorneg« pr>eita \z Slovenije t Beorrad itd., ki je mijno po-trehen. Ra;'pravljaTo sr je tuđi o potre* bi izprerrjfmb železnijkih tarTfov in o sistemu, s čmur raj se na najprtocrnej-t\ na^In skuH ćose?\ zvišanje žclcznl-Š*Vih c^oho^lkov. O stvarni razpravi tcK zelo važnih prometnih problemov, kl s* Stran 4 •SI (»VfN>KI N 4 N < I P. dne 26 novembra 192*2. ~'ev. rro. Iznajo, kar vsakdo priznava, boriti z velikimi izoffibnimi in tuđi neizogibnimi težavaroi, nam je obljubljeno podrob-aejše poroČIlo . Kultura. REPERTOAR NASODNEGA GLEDA. UŠĆA V LJUBLJANI. DRAMA. Sobota 25. nov. Plcht Red E. Nedelja 26. nov. ob 3. pop. Krojaček janaćek Izven. Nedelja 25. hcv, ob 5. zvečer Živi mrt- vec Izven. Ponedeljek 27. nov. R. U. R. Rtd G. Torck 28. nov. Zaprio OPERA! -*-^ •*d*fltt 25. nov. Prodana nevesta Red C Nedclja 26. nov. Butterflv. Gostovanje te. Ade Poliakove. Izven. Ponedeljek 27. nov. Zaprto Izveo. Torek 28. SevUjski brivec Red A. • • ♦ Šeutjafcobsfcl gledallgkl oder. V soboto 25. nov. Noč na Hmeljniloi. Z*odovinska drama. V prid »Gospo-svetskemu Zvonu«. V nedelio 26. nov. No5 na Hmcljnlku. • . * — Sprememba opernega repertoari«. V terek, dne 28. t. m., se poje v opernem Cledališču namesto »Sevilskega brivca« Smetanova opera »Prodana nevesta*. — Red A. — MaHfofletito sleđslilč« ▼ Mestnom deran igra v nedeljo, dne 26. t. m. ob 15. ia 19. uri znamenito ifro za lutke »Doktor Faust«. Prcdprodaja vstopnic se vrši pri blagajni marijonetnefa fledallšča v Mett-nem domu v soboto od 15.—17. ure in nedeljo od 10.—12. ure. — Recitađjski večer slovenske poezIJ« r Curlhu. Kakor Čitamo v »Neue ZQrcher Zeitunz«, se je vrSil 20. t. m. V Curihu re- j cltacijski večer slovanske poezije. Priredila *a Je Lia Rosen. Vsled veličine ruskih ep!- j kov so se bavili Nemci skoraj IzkijuČno i \ njimi in so posabljali na druge «lovanske j literature, tako pelisko, češko in iuzosloven- i sko. V prednaznanilu k večeru se naglaša, ! da so ti slovanski narodi v zadnjih letih j v vsakem oziru. kulturno in politično, posta- i li zelo važen faktor, da sloni stabilnost Cv- ' ropc od vojne dalje večji dcl na njih, zato pa se jim mora pervečati polna paznrut. Recitatorka je prednašala srbske ju«a?ke pesmi, navajala nekatera mesta iz Mickie-\viczeve »Knjige poljskeza narodat, iz češke literature je citirala OtokarJa Brezino, odlične ga lirika, fz ruske literature pa dela lansko Ieto umrleea Aleksandra Bloka. Večer je vreden naše skupne slovanske pohvale. — Shakespeare — Otheflo. Prevel Oton Županfič. 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 160. Cena Din 19., po pošti Din. 1.25 več. Shakespesrieva dr~ma ;»OtheIlo« Je pravkar izšla v vzorrtem pre-vodu Otona Župančlča !n v običajni opre- • jni pri Tiskovni zadrugl v Li ubijani. Prihnd- \ »ji zvezek Shakespearjevih del prineae »Ko-Tmed;jo smešnjav«. GLASBENIVESTHIK. — Perski zbor »Lfablfanskega Zvana«. V ponede!jek dce 27. t m. točno ob pol 8. »večer skirpiia Tija, Naj prav nihčc ne manjka! — Odbor. — Pevski zbor sGlasbeae Marice«. V p o r. e d c I j e k, dne 21. t m. pevska vaja za ves zbor ob 6K. zvečer. Vsi! Odbor — PevcI ljubljanskih pevgkih zborov! Ne poza&Ite, da ?e vr5! v nedeljo ćopolčne dne 26. t m. v pevski dvorani Olasbeno Mailce važna pevska raja za C Ađamičev Kors! »TI, kl si nas ustvari],« Interesa po-J2KO nn koncertu dne 1. decembra t. 1. v Un'nonu! Tenori ob 1O„ basi ob pol 11. do« psldne. Vti in točao! — Odbor »Zveze slovenskih pevsklh druStevc. DRUŠTVENE VESTI. — »Društva slovenskih leposforcev« redni občni zbor se bo vršil dne 18. dec. t 1. ob 5 uri zvečer v posvetovalnici »Slo-venske Matice«. K mnogoltevllni uđeležbi vabi — Odbor. — Udruženje fegoslovanske omladine Iz Italije, srednjeiolska podružnica v Ljubljani, vabi vse svoje člane fn Članice na redni občni zbor, ki s« vrši v nedeljo* 26. t. m. ob 10. uri zjutraj v DijaSkem Domu (arena Narcdne^a doma). Dijaki Primorci, priđe ti vsi! — Odbor. — Iz društva dobroroljcev. G. Lcjze Ude, cand. iur. Je odložll mesto podpred-sednika Organizacije dobrovoljcem 2a Slo-venijo In I*stopil it Članstva, ker se ne ttri-nja s stališčem organizacije tlede narodno-staega vprašanja. — Shod sirokovn« orz*ri\rQC%9 nahu karjev, hotelskih in kavarnilklh us!u*ben-cevt se vrsi dne 28. t. m. ob 1. zjutraj. Vsak član se mora Izkaratl t legitimacijo. Shod je strokoven in ne polltlčen In je zato samo v te! strokl zaposlenim vstop do-voljen. — Odbor. — PodoHcIrsk© podponto drnShro ob-Riočja dravske divizijske oblasti ▼ Ljubljani priredi na dan 30. novembra t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« plesni večer pod pokroviteljstvom komandanta Dravske divizijske obrsti c Mil. Vučkovlćt. Sode-luje godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika %. dr. Cerim. Odbor vabi vse kk. rez. oficire In blvle daljeslužeče podoficir]« k tej prtredltvt. ' Vstopnina 10 din^riev za osebo. Začetek točno ob pol 9. Čisti dobiček Je namenjen za podpore podoficirskih družin. Ako se komu ni dostavilo zbog neznaija naslova vabilo, naj blagovoli zahtevat! pri naredniku Sosfču v vojaSnici Voivode MiSICa objekt XTV. (beljcl-tka vojainica). Vstop do-jrcljca mmho vabljeniiii, —t Pdbof^- — Sokolsfvo. — »S»k«l v Mosiah« pri Uabflaal mn- nrania svojemu Chnstvu, da se na 26. t. m. skllciai Izredni eb^n! zbor »r«l«zl na ■edoločftn ča«. — Zdrav«! — Stkolsk« irult?» UnlIitM II. trl- redi nt praetne «'edln|en»a di« 1. dtceint-ra 19>2 rb pol t. uri zvečer v veliki dve-rani Narodaejca doma ekadenil'o. Na spo-redu so: telovadnl nastop, predavaaj«, pevske In r^dbeie tečke. Vstopnina sa ©sebo Din. lft.—, za otroke Din. 5.—, ta člane Sokolskth druS'ev v predprodaji pri br. Krapežu« urarju, JurčiCev trt po Dim. 5.—. — li pisaru« drrmfce teke!*« »Fre««-roda« y LiuMjar.l. Dramska sckclia dtte-Ikera društva S. J. 5. U. »Preporod« r©-stu'e zopet v nedel!« dne 26. t m. ▼ 5o-kolskem domu na Vi?n z docollev« kem«-d!!o v treh del ih »ZrNITEV« \n % Murni-kovo veselo en« deTansko »NAPOTTONOV 5AMOVAR«. Pri predstavi srdelu?« lat^nl druftvenl erkeitcr p*4 vodstvm« tnr. Bernlka. Ker su vlote prav »rečnn ra»de-Pene, obeta bftl predstava lak* anJm?rana-Dramska sekcila si je s sroMm! števfin!-mi drbro nspelimi rriredltvami pr'drbila vse-obči ofled \n zafn cen'en« občinstvt opomriamf> na omrw'ffio upriroritev. — Začetek točn« «b ftsmi nr! zvečer. DUfaj-na se odpre ob pol osmih. Akademik! - Sokclil Tri mesece fe *e preteklo, eđVar H etlokunno luto^lorenskfi SokfMstv© v družbi s čehoslov. Sokolttvom slavilo svoj prv! veMkl praznik v svoM domovini, v kraljevini 5H5. Mednar^dni telmradni tekmoval-cl in r^«t;« razlfčnlh držav. kl so vseso-kolskemu zletu prlsnstvnvall. »« zaf^ittlll z najlepSIml u+Tsf Lhib1!ano In »?lo državo. Vsi ti prlpovedu'e'e svojcem doma z obču-dovanlem In prlfn»n:em o neprecenPlvi vrednostl ktiltnrnrh \n m«»ralnth te*en! 5f»-ko!n?itvo mora?r»n In telesno, I iiritf med slovantklm svetom Idejo enaikosti f | in bratstva. Ijubsfen d« sfroco disdnlHl- | rane svobode, si je pridobilo splclr.o priznanje vs«h emneani« Barodov sveta. Vsak, kdor je bil priča telovadulh «a-sto^ov na telovrdiš'u in vide!, s kakim živim Interesom si te vsak č!sn brezStevIlnih društev prlzadeva! kar rta'bolje Izvagati va-je. kdor je videl prl'ateVsko tekmovan'e med razlfčnlml sokolskiml dmStvi, je mrv ; ral izreci delu, ki r» vrli Sokolstvo, priznanje In popolen uspeh. Jusoslov. akad. druStvo »Triglav« v Ljubljani, člcar vsak član mora biti član »Sokola«, si je vzelo v svoi IzkPnčno kulturni program, kl zre za tem, Trlelavane telesno In duSevn© Izcbrazitl in tako nspra-vltl iz Bih ztiača??!e. aglln-, di:?ev??r> In re-lecno čil« Clane velike ČlovHfke družbe, predvsem rudi del« in za Sokolstv©. — Ushtnovfi se Je r »Trirlavu pele« kr^rtn-nc-ra in pevskeja edsaka redi sek«lski cd-sek, kojera nam« je. biti v naježjlh stfklh s Sek*>l?tvom, gfrft! med ak»d«wrti sokolsko idejo, prire*ati predavanja in debatne večere o 5oko1stra in prav posebn« Se, skrbetl. da vsi za telovudb« sv^s^bnl Claiil lahajajo v sok. telovadnice k telovadbl. Na Vas. bretje akademik!, se obrača-mo s pozivem, da vstnpfte v sokolske vrste In se priključite našemu r-ban'u za veliko soko'sko stvar; vse potrebne tnfor-maci'e dobite pri naJem gokolskem cdseku. Vzbudite se, etresit« se It vendar enkrat one duševne lenobe in brezbrl7'riosM, ki onemoročata vsako resne'Se stremljen'e! Koristi boste fmeli pri tem Vi In n»Ja mizda država, ki rabi le mnogo, mnoto delavcev na vseh pol'ih! Melik Ervln, cand. ftrr. t. C. predseđrfV. Razboriek fvan cand. hir„ t. C. tajnik. Hrovatln Vinko, stud. Iur. t. č. načelnik sok. odseka. TURism IN ŠPČRL — n;rija : Jadran — Korota a, Kraa>f : nirmja IL V nedeljo 26. t. m. cb pol 15. se vrši na igrišču Ilirije pred rirž. kolodvvV rom nogometna tekma med IHrljo li Jadranom in cb 13. kot predigra tekmt med Korotanom iz Kranja in II. m. Illlri'e. — Jadraa s« je ieto« povzpel med najboljle klube Sloveni'e; proti Miriti nastopf oja-čen z nekaterfml novirni Igralci, tako da Je pričakovati zjinimiveta bnja. — Korotan ie eden mlaJSih kh'bov, doierel pa je letog uzodn« rezultat« U »roti rainla ljubljanskim moUvom, — SK. PrifiMrje r«z. : SK. Svoboda, Ljubljena. V nedeilo dne 36. t. m. f^ra rezerva Prlmr>ria proti ijubljansVi Svobodl. kl nastopi nekoliko «jačena, vsled česar §« obeta zanlmiv boj. Predtekmo isra prvIČ Javno hazent (rnkomet) Primorja proti vSobodi Mosts. Tekma m vr5e ia fgrilčti SK. Primorja eh Duns.Tskl cesti. Pričetek predtckm« rb pol 14. tekme ob po! 15. — Z. Klobučar: Nogomet. Teorija, teh-nflea, taktika. Ravnokar Izsla je v hrvtt-skem jeziku nam )ako potrebna sfrokovna nogometna kn'lra, prva te vrste. ShiJfla bode pri tehnlškl 1 taktllki Izobrazbi molt-va, kakor rudi posameznlh igračev. Knjiga opisuje obSirno zgodovino nogometa pri nas kakor tuđi drugod. Poleg tega vsebu-je rudi mnogo za a Imivih Clankov, kakor n. pr. Nogometni In mefRl sodnfk, off - side, pot do popolnostl, cup - svstem, svitem bodov, program tranlnga, P. I. p. A. (!■-ternacionalna nogometna zveza), kapetan, forma Igračev Itd. KiTIca je ilustrirana ter obsega 100 strani. Priporočena Je od ta-mega Jug. Nog. Saveza In Zarreb. Nog. Podsaveta. Cena i« kijirj D 12.50 s polt-ntno. Naročbe sprejema proti v aaprej po-sfanega denarfa Iportna trgovinu Po vas Kanders. Zagreb. Zrlnjevac 17, ali 2. JOo- >u&tf, Zagreb, Ilica št, 24, Borba za Ljrbijano. Naši shetii. SOMIŠLJEHIKI! Vabimo Vas, dm se zmmestltv ade-Ul\U tefi-Ig stfđov, ki jit* priredi »Ju-goslovtnska zajednica*: V »oboto, dnt 25. U m.: xa dvorski ok-raj v gostUni »pri R a-par ja* na Tržašfct cesti. ga Šentjahobski okraf v gostiini »pri Lozarju« v Rošnt a!!ci. M* ientpeierski okraj v gostltnl >/* a đ« rta VU!ovdanski cesti. i* trnovski okraj v gostilnt *pri So kliču* pred KonjuSnico. Začetek povsodi ob 20. V Bcdello, 26. novembra: ia šertjakobskt ekral y gostUni »pri Č e šnov arju na Dolenjski tetti ob pol //. ćopohlnt. Vsak somiš'lenik naf smatra ta tvojo dafžnoFt. da se po mntnostt v.de-leži iroral navedenih sfiodov. Voftfni odbori naj po^krbe. da bo na vseh slio-đih udeležba čim naiboU Sterilna. — Sh»d pr! Lnru. »Jttr°^*v#nska 7a-J«Zaj«<1iilci.-« tr.hvj m odločao voljo in ztvcs' do k-»nCflj x?t»:ijte, dočlm t« v »Jutr^vU crt*:*tll ).t d.ire* pred volftvami ki'ub TeMksn^ke'nu te^or-)u — pcfolaa koasteruiclU. V Inn*nu voifl-nega odbora za koU*e?*Ki ckrij *c otvorH shod aadučltelj AnbrtiiC j*k)C. »Kdor dmcim Jcnir KopJ«, rv\m y\*n\n |.a-d».« Ta slovenski **rck ^« jr-*nlč::'< nr.d dr. Žerjavom. ki I« /mu ^ i\ •e.i.injl Ij":-ljaaskl ebiinski volilal red. — Dr. \ !^ !l-anir R a v « i k o r kot aosJ^c i!*,-:« ^Jrgo-slovenske Za^edsirc« ie T:.i?pio'đ rrr.ivUl i dr. Trnierja, ker ?.e ;• kot pr-'JscJmk C;-| ikos'ovEŠko - )ugps1rvor5»:e I i^e vttr vzi\ predavata.'a dr. ^»irtavi v .V«»^tn-jm tlc mu ter je na to v kr«ijKfh hrstJuh r-i>--.ja.ll v*i-lilaoboja« Hiatod^ mi;iJir )V, kl Ja'uiej« s terorjem, kižj« fa vi«?-il dru^i'.M r.tstiii:rrtl ar«dstvi. Tojuan!1 .t tvQ*. >Jrir«»\ct Itzo iavae falzifika.^r o prepjv-, »j kaM-iiJiiiuV radikalne stranke v unin.l na it£t Cc«tjiT3eia-r i a re v Izbranih besedah oCtmI * t'.po darsko - kulturni program »Za'cdnice«. QIa\Tia pateza je: »Dati pravico vsakemu in sebi!« — Pcsiansc A, Brardnsr je mes*« ndržanega pes!ansa I. Dcr^ca v t«wperamtnti*em r«v«rn cčrt«l aotran^e-poMtlči!« »irtiacrj«. Zel« «awlwiva s« bfla Rjeg«va lEvajunJ« glede akef!« Hrvatskega »l«ka Ia gle«1« Mbfčevfčevlh intris. 5 po-ttdnrk«Ta p« j« «Me>!al veliki pottttihM p«-itiemi Ijtibi>a9ki1i «bč?«sk1h v«'itev. Zbms« »Za:edMice« •© c rso tolovost"* utrdil« staliiče onfli dernrkratslvih poinikov, ki »o 2a spnrazurn med Srbi fn Hrvati. Jasna in precizna zadevaa livajcria so med ibo-rovalci vzbudila velik« ovau'e in shod je bil cbenera »i ajna msnlfeaUcija za sporazum % Hrvati. GevorIM so Se da'je: Jn-v«n. Majce ta L«gar. Shod j« aaklja-čll aairao. • o • *- St enkrat resiilacii ttrađnlških pfač pri Mestni brar.Hnic!. »Slovcnecc in za njim tuđi »Jutro« v enomer ponav-Ijata kleveto, da sem bil jaz v bivšem cbčinskcm svetu odločen na^protnik re-ffuiacije uradniikih plač pri Mestni hra-niinici in da se garadi teta tuđi demonstrativno nisem udeležil dotične seje. Resnica pa je, da iein jaz sam v občin-skem klubu JDS predlatal povi§arje plač za povprečno 40 odstotkov in da tem se prctivll Ie večjemu povtšku pri najviSjih kategorijah. Ker je pa strankino načelstvo iklcnilo i većino jlasov, da ntj tlasujemo tttdl za ta večji poviick. lem se v dotični seji občinskett sveta odtcrnfl s privoljenjeni načelstva tlaso-vanju. da nisem motil soflasnega sprejema celotncza poviŠka. pri čemur so mi sledili tudl nekateri druti tovariši. in £• ft ne motim tudl %. Josip Turk. Sicer 9e pa oba omenjena lista lahko informira ta pri uradniltvu A\cstne hranil-nlce, da st Jt v zadnjih desetih letih obračalo z vsern zaupanjem vedno ravno do mene, kadar je želelo zvojevati kak pribclj5ek. In nikdar brez uspsba! Pri tej prillkl bodi tuđi priblto, da jaz nisem najmanj in nikjer vplival na to, da naj se razpusti upravni odbor Mestnc hranilnice in da se mi je tuđi razpust občinskeca sveta zdei prenagljen, česar nlkomur nisem prikriva]. Vse nasprotne trditve so brez dejangke podlace. — Dr. Karei Triller. — Dr. Triller bo na vellketn volii-nem shodu. kl se vrli 29. t m. v unionski dvorani, jasno dokazal. da je vsak po-skus, zasejati ljulflco nezaupanja med rtiim in dr. Pavniharjem, prazen trud. Na man;5ih okrajrtih shodih »Zajednice« Ie radi teta ne nas topa. ker je mnenja. da se imajo na takih sli od ih predstav- I Ijati volilcem pred vsem kandidati v ob-činskl svet I — Mladini in nj:hovi današnji pristaši. Najbclj navduSen mladin js dancs hišni posestnik f Tran Ksaver 5^ t a r e. tišti, ki je letos na trf ovikcm shodu dnu j 3. aprila ubiral take »trune proti mladi- ; nom, da bi se bili zborovalci skoraj de-jansko iotili posl. dr. Kukovca. Tak rat je napisalo »Jutro« o £. Starctu tole: »Ljubljanski hiSni posestnik Stare je prvi zavil na politično polje. V naivnih Š!a-fferjih. kakor jih čuješ pri čaši cvi:ka. je govornik sviral pesem. da Ie trzovec tr-covca razum*. Ulica, ki je spodai p;ičc-la razfraiati. je pritrjevala njesovim be-sedam. G. Stare je končal svoj »c-jvor« z obsodbo, da »fdanje zastopstvo ne upošteva dovclj trjovskih teženj. in dl mora pri prilicdnjih volltvah trc>vec vo-liti trrovca!« — Od tcji shoda je preteklo pol 1-ta in danes se nahaia isti sn-spod, kar*reja ie »Jutro« proilasib za mo?.a »naivnih *la2*rj*v. ki jih čuje! pri čaši cvička«. v Istcrn »Jutrovein« ta'io-ru In proslavlja na vss prct^ic to, kar je proklinjat dn« 3. a;mia. To so doslsd-ni možje!« — Agitacija po ursćtti. »Jutrov!« a^entje liocHjo po uraciih izpraševat uradnikc: »No, spj sic Vi tući mladin, ali ne?« Opozarjarr.o r.a to načelnike uradov, da te vrste a^Macij«? po uradih kateroričro prepovedo. Urac-nik!, ki po krivdi m'adlnov *-ksra-1 m'ad^-m brbet. Ne verno, •Vo je to z. Ttirkn prav, če *e mu ra ts-!e nnč'n poj? slava: »O«'M je mol 7r?^?jcn ?^ dr^u'Tcn, »tr^^V! rvr.^t \n Hi*e s rf?;^n jfvnMm pnr?^^"??m. ksVo mnrffo bf* vndiin! r^ofjc Mti v^or d!-*rlpMne.c Vrr •* pa? fe jprm'nj^. da ni hfi v fvnfpwi f?vM^«fn ravno po^e^no zvr«* rvpi'm f»V^ ia *vo?<*mn prc-rri^afin. V»* f.fu^f-r» namrr? ve. da ie r. Pcpe Turlc pri^f1 ▼ rVčifki svet f'ot klerikalen kandidat, in da je Se'e kji^nrie prrokrerll svnf p^?č fn ra-jadraT v liberatni t^bor. Pa *e ^nrr'h malenkosti se ?pnm!njnjo Litrbljančanf: Kz\k*ne borbe ie Tmel svoji čns z Adolfom RFnnil.-arJem. ki ra Je boteT nntisniti v ors^i>, ni ra še tud! pozahijeno. da ie p. Pcne ?e isnt ir» Itto* robne! nad miari*T»! in po v?eh oš^arijah omnjal, f^a Je ^e rVr^fTi! r^s, da je enkrat pomete % medini. No. ia, čaši se pač •Tirem^tii?»jr» fn Ž yvm\ sr. Fen.© TvV. Danr^ «e i*+! r. Turk vai.ia v pr*bu prec^ rrt7?^*^! »ti «e čut? v devetfh r^be-•r«, Ver i> t»'1 brator^čino z velikim trom omlkc-m. so vrn t9 dnf n*-H P'b"fVtH-vi r^T^itjtr?^ vs*M*T3*f nafnr.ve'*'-* — V"»m^Hfr». n^**>*<*,\ l»fp?fcMH ^jr^^i-in'S n*?<"! k? *n ft dav-»»<-. «t»» v«fV r*r»»?H r^!;+**?";*i tf^hrot. se je r!j»-'N V?mT r<*VT-(*»tr» j»»rf->? «v? strv*> fn *•?•- f«^ iln« h^} «m»l«». M^rn(*f. rf-> d-fTvt ^-TT^F|, r^tfo ^-T'«-f. fn^mt^n fg ft'f1! «V1*»nf*nf ?o fv^fi^M r. »m-n^m »K^rfto«. Či^emn sfrer. ć* bi ^•'1 •'••*#** i»«^«!| rm^'^n ?n rj,*f,,^ft, «-t->v»? r-rf-V+#r #rfrom^ r«VTi»t"Tf nad in pod Crto. Ođln^tcv m ptde ?e te dm*. ^.....*~'~ T—-u—1»^, ~«T>?a. da je dal mladinom v a?:Ttac!i>ke svrbe na i -«~tv^.a^o ravnatelj »Slavenske banke« Avajust Praprotnik xnesek 4 mUijone kron. Ta vest je prav verjetna, ker tro-sijo mladini denar, kakor da bi sa imeli ćele skladovnice. Njihovi atitatorji imajo polne žepe bankovcev in na njihovih takozvanih shodih teče vino naravnost i mis, tako da je že nastal v Ljubljani pregovor: »Pije se kakor na mladinskih fthodih, a št povrh zastonj.« Sedaj ki lahko tuđi razlagamo mladinsko samo-zavestno prorokovanje. da bodo samo cni pri voiitvah zniagali, Čeprav jih je v resnici samo peščica. Volilce namreč ho-čejo nakupiti, in si s tem zasigurati zrnato. Toda mladini delajo svoje račune brez krčmarja. Vse sicer pije na njihov račun, marsikateri je vtaknil tuđi v žep kak ponujani mu sto tak ali tisočak, volil bo pa vendarle tako, kakor mu veleva srce in čustvo t. iprotimladinoro. Milijonski zaklad, ki ga ima mladinska stranka, bo do volitev seveda skopncl. Ce bodo dobili mladini pri voiitvah več kakor 1300 do 1400 glasor, pa damo glavo. Koliko bo potem staJ mladine vsak volilec, si lahko vsakdo izračuni! ^---------^----- SHtfPCAJ'COSICVfNSKE ZAJEDNICE" JE - ZADNJA!! Donisi. — Z Dofer..isker;a nair pišejo: Le-tos je vinska kaplji :a šc precej dol.ro obrodila. Vha je rnnrj::>, osobito kor ga je ostalo §• po kleteh od lanskesa leta. ZaraJi tega ljudjc piicio čzz mero in se žrtvu.'eio Balitisu. Ako je ljudcm vino prcsibko, pijejo razlilo Z2?.p.je, izkuliano iz razli^nesa saija in grozd-ja. Te pijace so: belo in rdeče vino, slivovec, hruSkovec. Ko so pa pivd ra^lcdr.icca dne po o;romno popiti pijaci nekaj bolni, pre.^an:a:o iz scTie b\\-cIcei »maika«; pijcio kot Z-Iravilo (?) brinjevec ali tropinovec, ki jim haje »ma^ka« blažita. Si-^nia summarum 5€ pije — prcveč, in to vkliub raznim uradrini ukazom in spisom o škodljivosti alkoholičnih pljač pn nabili časopi?ih. Proti tem pojavom bi se mornln nasto-piti i riiKninn narei!>ami in ukrepi, za-kaj posledice takem brezmernejca pit;a so rsi'i^ni zločini, kaknr poboji. umori, itd. Doznali srno iz setovc^a vira. da je te dni neki Šc nremožni pnsestnlk, imajoč žaso v Stični. izvrSil zločin na Škodo svojega sosed.1 žajrar'a. Ta je svojo Jnso remvlral, rnpmvil moderno turbino in debi dobre »kš?ftc«. To ja prvesn žasnria tako raz;arlo. da se je «nravil rad tUT-bmi ter jo s sekiro In drn.-'rni udare! tako pn?kcdoval. da ta ?asra ?»cc!aj ve? me^ecev ne nore funk-cijo^irati. S tom zlobnom je napravlje-ra Skoda preko FO.non kron. in sicer iz razl'^a. ker j? trebn ^kodo ponravUi in v tem ča«u ni zaslužka, a za to delo je potrebno vsaj rrc^cc dela in poleg te«ra Še platila za obnovljeno f^z^. 2as:a sedn1*. kakor d^zravamo. **ni\ in poći-va. Posestnik '2az<* ne z!*c!i?i p'-j in trp? mnozo šVode. — Da pa letns l'urlie več pijejo. je vzrok. da je ^knrai vsak kmet iz svo'fzn ^adja — -/cal ??:nnie. jca p:ie doma in šcle potem, ko ua žc ima »rod kapo*, se prikaže v krčmi, kjer svoje — pitje nadaliine. Zato pravimo, da bi bilo umestno, da se ?ganiepitic visoko cbda'i. da se ta »kujra« vsa; d.ioma — zarezi. To bi bilo umestno in potrebno, ka?t! alkohol povzročR propadanje te-Icsnin in di:s>vnih moči v narodu. Tuđi pri nas je zima pred durml. Sncc: je ?e večkrat naletaval. a imel je Ie malo ob-stnnka, zakaj skonnel je v malo urah. Vremenoslovci prerokujejo. da bo Ictos tuđi huda zima. četudi ne bo tako dol-ffo trajala nejro minulo Ieto. Ubogrl Ijudje. ki nimajo dr\\ morajo dosti skr-beti za kurivo. To je pa zelo drajro. Drasrinjo kuriva posebno obiuti.io omi-kani sloji. kakor uradniki in učitelji, ki moralo za gorostasne cene kupovati drva in premosr. Drva stanejo horendno ceno 1000 in Se več kron stari seženj, a premoga se skoraj 5e ne more dobiti. ižrarašeoišifii — Mariborska občfna rred 5?odl5čeir. Tt Maribora nam poročajo: Nad mariborska rb-čfno se r zadnjem času zbirajo črnl rblaki od v^ch strani. V trenutku, ko se r. štipan naha'a v nejrotovpstl rbstnia alf ne^bsto-ia v dosedanjl zvezi v rbJinskem svetu, nam prihaU rđ no«5ene strani vest. da se Je znana, d^lftraina afera tr'neca nadzornika Hir?terlecbnrMa ner»r!čnkovsno znpct pniavi-la tam. od k^der je ft razči.^čena Iz^la — pred rkro^nim sndiSčem. Tnda to pot v na-jprotni smeri. To pot nasto^a Hfntcrlcchner kot tužitelj proti mestni cbčini fn sicer kot težak rbtočltelj ne-lo za mestno blaeaino — ere za kakih 100.000 K — marveč §e težji ob-tožitelj proti disciplinarni komisiji, ki Kn Ie preko vseh prednisov uradni?ke prajrmntike, pa tudl proti vsem cbzjrom Clovečnnsti kratkomalo brez vsake odpravnine cdnustila ker so tiko zahtevall mesarji in dr. Lesko-vtr. Pokrajinska vlada je namreč odstopi-la rfinterlcchncrjev rckurz kot ne v njeno komnetenco spadafoč sodnl potl. Med tem, ko Je ta akt romal iz f.irbljanc v Marbor, se je v Uubl]anf ucotovilo neka! zopet ne-pričaknvaneifa: namreČ. da mnr:borska nb-?ina svntfas snl^h ni b*la uprnvi?ena Izro-Cltl rTInterlechnerlevo afero srditu, ampnk da Je b?la p-avna stvar đr.?f£ne ovac^e inscenirana ©d mestrjev tako, da bi jo bila morala raziskovati v!*da ssma, rziroma rsal ttidi vlada, ker Ie *!o v rinvnem za ob-d^Ultve. ki nišo smdale v del^kroc tr^neira npd^^rs^v« «ri mestni občlni, nero v veterinarsko službo izven tržneca nadzorstva. 2e kolikor srna iz te afere doslej poučeni, se bo scdaj pred okrožnim s^diSčem pralo vse ti-sto umazano perilo, ki seea še nazaj pod vladni krmisarijat dr. Leskovarja, ki Hinter-lechnerlu ni motel odpustitl, da je pripra-vil ćelo ečeta Stražine^a urednika, bivSejra sosvetnika Goleca (pristaša dr. Lcskovarja) do tište komisije, kt Je našla znane dr. Le-skovarjevt sejnile prašiče, menda 40 po itt-vilu. — Slabo plačanl državni usluziencL Iran Podtv, sluta pri okrainem clavar-stvii t Preval'ti ie prTbe?.a1 iz Koroške ▼ Gultan}, k'er ni mode fivetl In je moral dal]e y PrtvalJ. Tu Je postal uradni sluga s pfč1* pl^čo. Mora! je delati do'jcove ka-terih Je bilo vedno več in katerlh se konč-■o ni morel izrcbi'i. Izposojeni denar je vračnl, toda nrjrnn:^M so *a rrn?ki tnko, da mu *e bilo od pi^le plače odbito toliko, da je dobil *?mo 4rtn K nn ro^o, s kMerim denirle pa ni mojjcl živet. Ker je bil pri Solskemn nadzorniku In pri e. Zcrrniku Iz zapr*e mlznlcc ukraden denar, je bil Podev osumien in radi tega arettran. Razprava, kl se ]• vršila 22. t. m. pri sodlš'u v Mariboru, Ie bila preložena. ker se sodiSče Ie ni moglo popolnoma prepričati, da bi bil Pode« kriv livricne Utvlne^ štev 270. •SI.OVTNSKI NAROM« dne 26 novem! ra 1922 5. stran. Dnevne vesti. V LmbLianU dne 25. novembra 1922. — Zahvala. Jugoslov. akad. drit-:tvo »Triglav* v Ljubljani me je imenovalo za svojega častnesa člana in mi snoci priredilo lepo podoknico. Ta dokaz Ijubezni in naklonjenosti naše akademične mladine, na kaieri slone naše nade v lepšo in srečnejšo bodočnost. me je globoko zaril in navdal s ponosom, da je našlo moje življcnsko delo priznanje tuđi med mladino, hi je poklicana nadaljevaii in uspešno zaključili ono narodno dr!o, ki pa je srečno započela starejša generacija. Za te izraze srčnih tfmpatij in za priznanje moje za, res edino blatnt naroda po-$\'?*eiiP*a dela se mladim svojim priiatefjem iz srca ?nhvall"iem v Sef ft. ća M si mhđeniško svote vn-vdnšenjc za vse, kar je dobro in plemenito, obranili vse življenje in do zadnje za vzdiha nesebično in sveto služili sveti svoji domovini. V Ljubljani, dne 2%. novembra 1922. Dr. Ivan Tavčar. — Pokronitev akademike m!ndl-ne đr. Ivnn Tavčnrju. Snoči ob 13.30 je priredilo jusroslovensko akademsko društvo »Triglav« svojemu nove-mu častnemu članu dr. Ivanu Tavčar-ju na Brcgu podoknico. Zbrala se je na mestu mno£oštevilna množica Ijubljanskega narodno - naprednega občinstva in številni društveni stare-šine. Društveni pevski zbor pod ved-stvom akademika Rusa je zape1 slav-Ijencu na čast iri pcsrii: »Pozdrav«, »Slovenski svet« in »Colnič«. Pred-seđnik »Triglava« ii:r. Crvin M c j a k je v kratkih vznešenih besedah očrtal velike zasluge dr. Ivarn Tavčarja kot prvoboritelja za narodne pravice na krlturnem, litcrarncm in poUtičnem ! polju. Med druprim je omenjal, da Šteie £e *7 let delujoee akademsko društvo »Triglav« skoro vse zaslužne n?"^dne delfivce v vrsto svojih Čnst-r»?h članov. knkor M!kk»?!2, ^tritar. A*kerc, Orejrorčič, Ffnsplelen Stross-n?ayer, dr. Ore^or Krek, Oonip, dr. Inav:c in sedanjl pokrajinski namest-nik Ivan Hrlbar. Sedaj Je izbralo za Častnesa člana tuđi dr. Ivana Tavčarja, ki je danes najraslužnejši in nnfodličnejši mož. kar jih živi v Sloveniji. Dalje je omenjal: Tu pred stanovanjem se je zbralo lepo števflo l-jublinnčanov, zbrala se je tuđi akademska omladina, da izkače čast in spoštovanje možu, ki nam naj bo vzor narodnega dela neizcrpljive požrtvo-valnosti, agilnosti in skrajne nesebičnosti povsed in vsikdar. Po končanem govoru je ljubljansko mešČanstvo priredilo dr. Ivanu Tavčarju iskrene in prisrčne ovacije. Podoknica je bila priprosta, a zato tem veličastnejša. Danes ob 11.30 dopoldne je dr. Ivan Tavčar sprejel tričlansko deputacijo, obstnječo iz predsednika centralne-#a društva »Triglav« v Zagrebu, cand. for. Š v a j ge r j a, predsednika IjuMjanskeKa, cand. iur. Ervina M e i a k a In podpredsednika, cand. iur. Mirka Rosa. Deputacija je dr. Ivanu Tavčarju izročila častno dinlo-mo. Globoko srinjen je dr. Ivan Tavčar podal akademikom roko, £ovo-reč: »Mladina je zadnja, ki se posla vlja od mene!« — Zagrebško resolucljo priob-Čujemo na uvodnem mestu. Naj jo vsak volilec pazno prečita in uvidel bo, da Ialiko to resolucijo podpiše vsak pošten Slovenec, Hrvat in Srb, ako mu je res pri srcu dobrobit naroda in blagor države. — Naš konzul t Marserifea. Za konzula v Marsettlu je bll Imenovan dnsedanji konzul v Monakovem dr. Vellzar Nlnčič. — Iz zdravniSke službe. Zdravstveni odsek za Slovenljo v Ljubljani razpfsuje sluJbo okra:neca zdravnika pri okraml sa-nifetni upravi v Celju v IX. odn. VIII. ođn. VIT. čfnovnem razredu državnih uradnl-kov. Interesenti se opozarjajo na razpfs v »Uradnem Listu«. — Odlikovanje. NaS rojak major Adolf K i 1 a r, poJkovnl pobočnik v Karlovcu, Je dobi! red belej?a orla V. vrste. — Poroč!! se Je danes z. Draeo Mo-horč, maglstratnl nadoficfjal v Ljubljani, z rdčno. Angelico Boucnnovo, hčerko ugledncga našega someščana Andrejj Boucona v Ljubljani. Novoporočenca, zla-sti mlad! mož, spadata med naidelavnejSe člana šentjakobskeea napređnega društva, zato je snočl zapel Sentfakobskl pevskl zbor nevestl podoknico. Bilo srečno! — Smrtna kosa. V Ljubljani, v RožnI ull?I St. 9, je umri trjovec In posestnik g. Milan Š k e r 1. Bla* mu spomin! — Pređaranje o fepotah SlovasTcc. Včeraj zvečer je priredila češkoslova-Ško - jugoslovenska liga v Mestnem domu zanimivo predavanje o lepotah SIo-vaške. ki so se ga udeležili med drusi-mi tuđi pokrajinski r-rnestnik Ivan Hribar, konzul češkoslovaške republike dr. Otnkar B;neS. predsednik lige dr. Karei Trill-r in mnotoštevilno občinstvo naše in češke narodnosti. Predavateli z. dr. Budan je podal v slovenskem jeziku iz-redno lepo sliko narodnega življenja^ običajev. kulture in prirodne lepote te malo znane in do osvobojenja zatirane zemlje bratske čeSkoslovaške republike. Umetniško opremljene skioptične slike in zelo primerno izbrane besede preda-vatclja so povzročile. da se je zdelo slušateljem, kot da so sedli v vlak. ki »*i vozi po naravnih krasotah bocati slo-vaški zemlji. Postaja za postajo se je vr-stila v gtoboko zamišljenem redu. Visoka Tatra, ozke, živopisne doline, rečicre in potoki sredi njih. grad na strmi skali, mestece « krafno starodavno cerkvijj, vasice z majhniml, lesenimi tiišicami. ined njimi Slovaki z izrazitimi obrazi v značilni. lepi narodni nosi, Slovakinja, uprežena v voz, natovc ;jen s senom, va-ški župan, otromne postave, z majlinim okrotHm klobučkom na glavi Čreda cvac visoko v pbninah, pokopaliSČe z umetniško izrczljanimi krizi, narodne nose na zdravih, preprostih ženskan, njih umotvor in marljivost, in povsođ. kjer se usta\ijo radovedne oči poslu-Salcev, pojasnila, včasih pogled v težko prcicklosr nekdaj podjarmljcnega naroda, tam pa tam dovtlp in zopet pojasnilo. Hetvan s pi?o v ustth, ki je ukral jeruzalemski križ iz turske trdirave, zdravi, krepki Hctvani, v pisanih no^ah dekreta, posebni običa'i in življenje naj-markantneišesa dela slovaške zemlje — Iietve — težko in vendar tako lepo življenje bratskega severnega naroda. Pol-dnig^ uro potrebujeS. pa ti je žal, da ie vlak že obstal. — Predavanje je nudilo cbčinstvu res redek užitek in želeti bi bilo, da bi se podobna predavanja prire-jala večkrat. — K pfglavju ŽurnaCstične dostoj-nosti. Vposiijatelj te notice nam piše: »Jutro« skuša mojo konstatacijo žvaliti na po'itično pelje. oziroma aplicirati na uvodnike. Vsak lajik ve, da se skušajo veliki dnevniki o politični razmerah in vpra^r^jih informirati iz tu jih listov in da so prav zaradi tc?a raroceni na \se znane svctovr.t liste. Čisto kaj dni^eira pa je 2 Mternrro priloro. Objaviti pod izmi?1jerim imfnnm jtkoraj dobesedno $T>h iz tujera jezika, ki rt je prava av-forica podpisala, je plagrnt. In t.ike.ra bi smeli tem mari zajrre^iti rospodje, ki se sam? prištevajo med literate! — Ustanove za obrtnTVe in vđove obrt-ntVor. Trtrovska In cbrtni?ks zbornica v Ljubljani razpisnje za leto 1922 a> deset us-tanov za onemoele uboie obrtnike ali tr-jr^vec in sicer pet po ino P^n in pet po 50 Din; b) pet ustannv po 45 Din za onemoele i:boge vđove rbrtn'k^v a!? treovcev. Prošnje na] se pr>?!icjo tr?ovski In obrtnički zbomfei v LJrbMani do K. decembra 1922. PHložl nai se l;m ©d nbč'm^tt^ In žirwM-skega nra^a potrfeno deka*?!* da lt orotl-lec obrt ali trgovino «amo»t©Jno lrTricT»l. da seda) zaradi onemotlnsti ne rmre več d^'ati in da ie vbo*. c«froma da Je pro-silka onem^rta ub^ra vdrva blršeza tamo-stojnejca obrtntka afi trrovca. — AVad. »^c'aln^-rse^asr. kr«*ek priredi v porerM'fk dn» 27. t. m. nh X ur! zveče na mn§kem učJfe1;is"čti se^ta^ek s s!e-de^lm crrvTiiTi rc^^m: 1.) Prcd^v?n>e £. I prof. dr. Osva!da: Ki\ Te jedro »mlaJlnske- I s:a rfban'a« fn VaVS*-n ie njegov p'v-en ra jEIvPenfe narnda? 2.) Pcrazpnvnr. Vnb'ienf I^krrrio vsl, ki Čuffo t n^5o mT-^fno in n:?"ini življenjem zlast! vsl vzjrojltelji. — Odbor. — Orem'j trr*?^ceT r Lfu^!Tsn^ v?M vse svo:e člane mznnfakt'irlste. mod'ste fn konfekcionar'e za danes v srbnto, dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer ▼ rremf'?Tni pf^irnf na razrov^r irTede pove tiv^mt carinske tarife. — N^^'rnVov f!**me«+nflc. — Zarreblki rado postaTa ▼ Norem Sadu. Kaknr se poroča, se v Novem ?adu polesr novera poStneea posiop'a zaradi t:i-df radio-StacFn. Materfial za ŠtacITn se do-bivl iz Nemčlje, aa račun reparacijskeca b!asa. — PozTt: Tz podporner' fondn O'^rt-nejn pomo^nera drtj8*va se bo leto* raz-delilo med p^dpore vredne obrtnik«, ored-vsem člane bivSeza Obrfneca pom >.^.?«:i«Jrv-no reflfktantl obrneio pod rmJovi.m '»hrt-ne banke na predsednika ustano/-; i;. Tran Ksnv. Sfareta. Termin za vlaganj*. pr^-t:j je do 15. decembra t. 1. — Verska anketa. V ministrstvti ver prične svoje delo 27. t. m. verska anketa. Njen Član z. univ. prof. dr. Kušcj od-potuje danes v Beograd — Velik dobrota k JufosloTVttsfr« /Hi. tlce. Veleposestnfk v Sfsku dr. Grjra Tui-kan Je darovat tamošn'emu kra'evien'ii odboru Jtt^osIovensVe Matice 1.210.000 K. Da bi r"?e1 m*"** p^^-nemnvafcev! — Za Jti£P*Iovei!$ko akademsko menzo v Gradcu se je nabralo y Mariboru 4325 dinarlev. — Iz Gornje Radsvne. Lattnik znane svetovne š^mnaaTtke tverrlce CIothar Bmivfer ]• debil »aslor tfvarnefa debara-telja. — Prrl led ▼ tatofnji rlmL VCeraf zjut-ral so zmrznile tuže In mlake. Na OorenJ-skem so studenci delrnia zamrzrifenf. Ter. mometer je kazal včeraj v Jutro T pod nJC-lo. Aneroid kaže na lepo. — NoTOrofenCkora nstđi. Neka kme-tlca Je v zaerebSkl bolnici rodila de*e In eri dnia svo'emu možu. da ra ne*e domov. Mož je vzel orroka, k* lepo po1n?n v ko-S-ro fn lo polo/il med pakete nad sedeftl. Med vo^n'o pa Je krfnra npvttđnmi lz*rtnl-ta. Tat, kf »e togledal vsfblno krlire. Je napravil gotovo dol* obrnz, ka° tra>!l nad eno nil-nuto. Z mnoilh hil ao p^pidatf dimniki. Do 9. ure dopotdre 1e bll prekfiven ve«s tc'e- ff>rrski promet. ?mcr potreba je bila \ux-sever. — TudI v Bosni so zanamovalt feizmoerafi več UfMh sunVnv. tako v Tuzli In Pi\xknni. V«č I rb%?z pa Ie rn\7.t\ potres ▼ Rački. kjer je b!1 po^fbno občtitfM v 5nbotlcl. Somb^rn I« Nfvem Sadu. V Sombnru sta sa baje zruiila aba stoipj lupa« cerkv«. — L.Hi^ern'fT »*rr«ff. Peltrec Martin VnValin \z Subotlce |e irriic] prctekli teden precei mrtknii dnmev in ?« sp»l s svojo itno. Med preplrom pa il i« dal tako lep •pol.'ub«. da ii Je odtrlr.ni! pol nosu. lntt-resantno pa je, da ©dirlmeni kos nota nl-ao mo%]\ naj ti. Ljubtzaj vi aoproj ta Je namreč pofrl. — Rame «»*r«č« In ft*r*ođc. Klljolafa Ktičlpskyja. stra^nika v tovarnl, je stroj prfel za desno roko in mu lo zmečkal. — Anron 5rebnt, rfdar v tovarri »Kamerlt«, si je pri delu poškodoval levo oko. Po-Skodba ;e tcf.\n. — Ana Ivec, postreZnica iz Liubl.arie, je umivala okna. Pri tem je p^ć!a z okna In si zlomlla desno nojo. — ?luco Lovrenca Plmata, znpt^sien^za pri I. C. Ma veru. It dvl**lo udarilo po jdam in ja ino^no poškodovalo. — Valentin Rot-man. mbdo!citnl pnses^nikov sin iz Homa pri Tržili:, je požn no\^c za 10 pira, ki mu je nbtfčal v grlu. — Pctcr Cizjak, de-lavec pri Mcrsenthalerju, si je s paro ne-varno opekei desno nojro. — Delavk! Ma-rii Levec v tovarni »Bistra« je pri delu odlctel koSček železa v desno oko. — Vse poškođovance so prepel.'ali v bolnico. — Nehvalcžcn konf. MnrHn §ivec, Ma-pec pri Trancetu Keržlču v Rakitni pri Pre-scrjlh, je krmil konja. Konj pa je očividno njegovo Klavo zamcnial z ov«em, kajtl od-^rizrll mu Je ćelo desno uho. Sivca so pre-peljali v bolnico. — Promenado! k©ac»rt ▼ Zrez41. r nedeljo. 25. t. m. ob 11. uri drp. jr<~dba DravsVe dfvlzl'e, kspelnfk dr. Jos. Čcrin. Vsportd: I.) Breznlk: »Hilbar'eva kor.-ič-t\\:tm. ?.)M9ssenet: Ouvertura k op-rl »Kralj \z Lahore. 3.) Ctftk: »Iz trpsVe šume i utrine«. 4.) R. VVarner: velika fanta-zi:a iz muzik. dreme »Valkfra«. 5.) Pahor: »Slovenski svet«, zbirka slov. pesmi. — Slabost? Slabn »rane? Nervo^nost? NeveseMe dndela? Ali se vtčkrat pojavlja-jo razTlčne boli? Dr-ber prijatelj v t^kfh slabih dneh je pravi rtllerjev Clzafnld! Dobro služi za timivaire fn oblnfe, ravno tako kot kcsmetlkiim za usta, jlavo, kožo! Moćne fI. fzdane'Sf in bolj dcluiočf k?kor franeosko £*anje! 5 pa kovanjem in poStnl-no 3 dvo sate ali I Specl-alna stcklen'r.i 24 dinar'ev: 36 dvoinatfh »Ti \2 ir>ec!Tal«iyi steHenlc 208 dinar-ev In 5% doplatka ra«-poJiHa lekarnar PUGCN V. FTLI TR STUPICA DONJA, ELZATRO It 238 Hrvatsko. — Zmerno u živ »ujo čaja učinku*« na nnSe fivčtve pnmircvalno. Vsi kf bolr-hate na 2ivčev»ti. pite vsled tert mesto kave samo čaj. Prlporočamo edfnolc Čajne mfSnnict zaaaiko -DudAa.t Dobe se povsod! Narodna odbrana. — Motka ta žen?ka podru*n'ca .OrnJ-be st. Cir.la In Metoda« ? Trt>nv<}ah sta Imeli svoj Ictnl občni zbor v nedeljo 12. t. m. v dvorani *e. Torte. Po Iskrenem po-zdravnem govoru predsednika g. J. Velko-vrha se It IzvrSil cblčninl dnevni red. Tjp-Ie besede obek ta;nlSkih poročil so naJIe med zborovalcl živo zan;man'e !n od >bra-van:e. Nato so bile volftve per acclama-tionem. frvoljenl so do rmlega vsi stari L-d-bornfkl. vsl vrlo idea'nl In za narocfn<> -^tvar požrtvovalnl članl. Po oflcf.'tlni rcSitv! pro-Krama se je razvila prHetna djm.iča ikri i-siVena zabava. Prlpomnlil jt ir*I:», da }• bilo med zborovalc! prav ainofo ra «>dno zavedneta delavstva, ki se i Ivo /»nniij aa naSo prosvetno druSrvo. Vjorm harm m)a ćele družbe Je vzbujala v arciii v-h ndcl*-žencer prl*etna €ustva In lahko trdimo, da se polact)ma ©tresem« materia.u iJne vojne psfhe. Občnl zbor je pos«;U nJp^l-j-irec ti. družbe r Pr. SkulJ, kl ie navz«^e r Imenu rlavne druZbe toplo posJravil ter jih 2 t^rklml besedaml vspođbm«! k n?v*mu delu doknzu'oč zborovalcem. da *?o nj.l r^- j rod Ie tak rat doscscl vISck $v»ic siočl in I sreče, ko bo srce vsakcea po.jinr-k.i j-Iam- ' telo v nescb:črl požrtvoviin •<(! v /.ivc^tl gorke l'ubezni ćr dorn^-frr Morini uspuh je velik In tudl gmotni n.- bi \/ost >% Z.. draginiske doHade uradnikov z istoletno plačo in istim službenim mestom. To velja od 1. oktobra dalje. 2. Patrl'arlui %* določi o».el;na dra-ginj^ka doklada 150 dinarjev dnevno. 3. Arhierejem pravoslavne cerkve. k! so v državnem budžetu, 100 dirnrjcv dnevno. Vse to velja od 1. avg. 1922. 5. DoloČene sn š* nekatere druge poviSice drazinj«kih dol'b.d uradnikom, ki pa ne zaievajo uradni§tva v Sloveniji. Dvignenje sekvestrov. — Beograd, 25. novembra. fTzv ) Na včera^ni ?eji ministrskega sveta je tni-nhter pravd« dr. T.azn Ma-kovii oh^i-- j no poročal o razgovorih in poj:a:nrii:.h. j ki jih ie Imel povodom svojtjja bivanja ! ra Dura'ii 2 avstrijsko vlado rIc-lc nKi-| nenja sekvestrov. Oficijelno poručilo o j tem ni bilo izdano. Po poročln !>cngr:iJ-I skih li^tov ie minister pravde omenjal. da je bil med obem-i vladama dusežen sporazum v teh-Ie točkah: 1. sp!oŠno fiklnenj« vsch setve-sfrov, tako našli držrv-ianov v Avstrijl, kakor avstrijskih v naši državi; 2. avstrijska vlada ukino vse repre-satfjske odredb© proti naJim državlja-novi, os^btio g'*de denarnih dep^icv; 3. cdstn^i d<:?nic velikega Stoinboi-sovega podfe(ja: 4. Izvršitev likvidacfte o rameninvj avstrijskili in Jugosio venskih kron v ! razrrerju 20 : 1; » 5. olncznosi naSe vlade ra platilo odškodnine za pos'opje bivše bosansko vlade, kjer Je sedaj nastanjeno naSe poslanstvo na Dunaju. Grška ndohrila scensko konvencijo. ITALUANSKI GL49 O TEJ KONVENCIJI. — Atene. 24. novembra. (Tzv.} MI-n?«trski svet je na današnji seji podnosa! zakonsko naredbo, s katero se ratificira konvenera. sklonjena med OrSko in te-danjo kraljevino Srbijo leta 1914., ki ic bila sedal raz^iriena ra kraije\ino SMS. Konvtncija zadeva svoboden pr:s*or» na-lt države do Sofuna. V najVrn;š;m času se ta konvencija ob'avi. Glavni tajnik ministrstva financ odpotnje v Solun, da vodi vsa delt ^a izvršitev konvencije. — Rim, 24. novembra. (Tzv.) »Tribuna« komentira v posebnem Članku iu-goslovcn^ko - grški sporazum jded* Soluna. Med drugim veli: »V ?n*ercsTi Tta-Ule Je, da Jugct?avT|a Rravit!ra na Egejsko mor»e. a ne Izfc'mčrto ni Jadransko morio.« Dalie li^t najrtaša. da je treba zmanjSati pritisk Jugoslavije na Jadransko morje ravno ra ta način, da se od-pre solunsko pr?stani5če za Jugoslaviio. Hkratu pa list opozarja. da je f-cba vseVakor vzdr/nti jadranske prom^ e in tr?:ovske zveze z Jugnslaviio in da Na včeraišnji seji je ministrski svet raz-pravljal o invalidskem vprašanju. V per-manenci ostane pet flanov zastopr.ikov Invalidov. ki bodo v Beogradu stalno v stikih z vlado in parlamentom. DELAVSKA KRIZA V ANGLIJL — London, 2\ mver^bra. Pojfa:a-nja del. nezaposlenih z ministroma za javna d:!a in zdravstvo so se k^n'ala brczusp-:5no. Ministra sta bila pripravljena predložiti želje drlccratov kabinetu, izjavila pa sta, da >ih 13jnar Law ne bo sprejd. Borzna porcci!a. — Zagreb, 25. noven.b.j. LUncs borza ni poslova'.!. — Cur.h, 23. novembra. Ozv > D^naS-nia prc(J!^oria: Zagreb 1.9.. Ucr'.in 0.0T5. |>rn;a 17.—, Dunaj !A'-«'»74, 15>:diinpj$ta 0.225. Milan 25.35. Lcnacn 21.17, Pariz 38..^. Kcwyork 5.38, LukarcŠia 3.45. Sofija 3.90. — Cnrih, 24. novembra. (direktno.) Zajreb ].9\ Hcrlin 0.075, Miim 2"-..^, Praga 17.—, Pariz 39.39, London 24.17, Kcw-yi>rk 5..-~9. — Trs*. 24. novembra. Z.igrcb 7..30, Ficrlin 0.32. Piara f.7.25. Pariz I?2.2.S, London 95.5 K Newycrk 21.30, Curih 4?-ti.—. — Dunai, 21. novembra. Devize: Zi-Krcb 249.25, 249.75. liccgrad 9*7.—, 99>.-t Praja 2277.—, 22^.—, Curih 13.400.—, \3A9\-. Vs'ute: dirtT'f 952.--. 9Sx—, ^t- | Ške kronr 22'>0.—, 2270.—, cuiiškl franci i 13.370, 1.1430.—. — Tcča'l d'.:n«tsta bonce. dne 2i. vo~ vemhra. ]\:"is\'.đ 5 9/-C0.—, Uredit 30.r')0.—. Severne želfzni-je tl^DO.^T—, Državne SelcznLe t^».I00.—, Alpfnk« 351.0M.—, K. J. D. 1..S Atm—. železo 1 210.000.—, Kima 303.000.—, Trbovcl.slvC 26t).00i"».—. Razne stvari. • Inc^dcn* na |fon«rr«u t Moskv!. V Narodncm dornti v Moskvi se je dnsr^đll • med zbTrrv?n:em IV. kmcrcsi knrrr.mis-lč-j ne interna .fnrn'e rr*nf:riv ir^idrnt. V dvorani, kjer je bilo zbrr.rih do 40OO dclc?:a-tov, ie n^enkrat uc^sni'a e'ek'ri^na r.iz-svefl evn. Na jnlerfi ^r> «e čuM jrb^^vi: doli ?.U!c fn komunist?! Šamijo, da so Incident aakrivli kti'hni Hehvci. • Mn'hna r«i:fc«. Sir Robert Wt!n-Me |e reko! pnvL-.hil ve::o družbo k sebi. Med dni/bo ?e ie naliabl tudl vnivoda Norfol-SVf katercmn je na^protl r.cJcl navnden mcšCan. ki ca pa vojvoda nj bll posebno vc^el in *e mcSI?.n^ s plkrim! opar.kaml i zbadi!. Kcr ?e ni ni've za 2baJ-.n;e zrne- j ni', ^e krnlno zak!i:al: »Ćul »em. da je bil : vp$ o;e m*s*tr!t »Popolnrma ?vfM. Hru-i slučaj je b|] s crnjem, ko je bil r^if s krmnom. Navzočl zdravnik je konstatfnl smrt, s no-močjo katsi; pa je bil črnec v nckaj minu-tah zopet živ. iJARJL/L ' — Uprarl nn?esn |!sfa ?o pof!.?ll za: »C?rP-Mefodovo dni^b^c M^H'Ob2«C.lnics za Sfovcr,:jo« y Ljubljani« ^^^ r. z. z o. z. • Za ta «pfs uredništvo ne ođjtovarft. r^rn fl I \ ILJ N^ J FOTOKIMIĆHC TOVRRNt \ IlOVtNIJ« I LtMtBON&f NĐIGG i ■■^L •TcvMjri:ccMK^v2dACt ^mEm Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 26. novembra 1^2. Stev. 270. ifite CONTIHENTAL gunljevl podpttnlkl se izđelujejo v tovtrnth, ki so glasovite po vsem svetu Ves svet pozna ContiaenUl-gumi ra automobile. Ravno tako dobri so pumijevi podpetniki. To znači mnogo. Oni so najmanj vsaj tako dobri, ka-kor takozvani „nijboljSi" izmed tolikih vrst, ki pri-dejo na trg. Neštevilno ljudi v vseh deželah nosi „ContintnUT gumijeve podpetnike. ^^■^ggB^ Glavno tastopstvo za Slovenijo VIETOB BOBOTC, L'abliana, Poljauka cesta 5. Sobo 1 hrano «Ti hrtz nje ilfe vfaokr»5o!ec. P« f«*4ii««, urtjculai lepim stanovanjem v večjcm iLestu S1^ven;*e se lt!i tpozniti tik«; 2 p#sfođ'tno a!' g#*a# v svrho družab-nićiva «4r. žu'tve, ki rex*«:aga a pri-memi« uapitakoi. P sudbe z Katanč-trim •pfstin •!f«H^n se presi pod »Sreču* na Ah. cruf bat Alonaa Company. IJobljana/ Kongcjni trf 3» tf>321 s 8 sobaml, kuhinjo, kletjo, drupimi prt-hkHnami lit vr om, na lepem kraja v Šolta nju •• proda. Prošla •• feudi afeare •hranjc« Vprata at naj pri Josipu Vaze ju v SMtanju. 10345 brez _____— V___ msaa M. niarilsĐrsMa rali- BflHRlBOR. Sprejme se: kn}1gorodkii«j« z*j«4m k*r«»p«d«titffi)a dobr* woč, utka} m«Junik«v i« stavt^-■ifc ključavničaiitv, 1 w»ixarh, 2 vnfrn-ra 1 bru'Mfa (ponflklarja). TRIBUNA, Ljnbf'a' a Kartmlta c fit. 4. 1022S Deiouila mthanfk, trvclbin v vtiktm kttvffttkfm dc'n, izde ovalec erodia za mnofinsk* delo (Schnitt- und Sl«n««nmachcr) *•!■ prememti »Inžbo pri vt^lcm p dl^tiu za stalna DoplH pod .Stalna 10231* «* upravo Slov. Naroda 10231 0Wlfii I. vritito 1 vagon za tatnfk In ^•sMifik'ar v Mt-tl'1', svirlm ^sakocar kaieri bi kal dal na rroje ime mo;emu sinu Josipu Meznarčiču bodi si v iien'r i u a!1 v bla£u da nlstai pliCntk sa IVAN MEZNARŠBČ, pojest, iu gost. v Mctliki iUv. 9. z večum gozBom v Sloveniji sa tmpl. Tr;«T«^: ca«di»« na An. zav. Drago Be*eli?-* :-s '***, Socin-* ■ \m $ m 10233 Spaeljalal krojaikl :: modni atelfe ss AndreJ Žrlđar, ▼ Hebri št 11 vbođ ■ Sterera trg«. ISce se oskrbnik o*«njen a 2 ali S oalrsaTnaa a4a*akamaf uh pa a wi*\k»^ — 6x obdeli e postttve veli o 12 Na v Srbiji, na me;i a*^-lfi«'«^dI1 bodrm denar. Hrano za *vlrio za te^e'e In za rvritodnje leto, 4+ novrga prid-ika da gospodar postetva. Pro>tor »koll kile pibMno 1 ka z tamfni sidom djever je ofraj^n In priprave^ za £•'«« e »-•rut»:»e. Podnebe iavrs'oo — nrava zračna kopel. Nevarnosti ni Sos «\e wiT»IJtb«i. Hi»a in zgradbe prostorne Frvtaitvo !«•]• Sltvene!« fcaterl so poltaal la as pljančajejo. Ako bođo v«af malo pridnl in hraniliil, »odo v Iveh letih ?»rfhraiiri najman!« 100.000 K. Slnžba se UhVm iw«t n* takoj, a rajp«zaieje do 2t. fradna ti. P.ihod z vlakom do Rume v S em u, pa v Kltnak—Sabac v Lom c* kjer se ie potrtaao atia;latitl pri fo«podarju poft&w* Lukl Zaalati, arivatnlkM. Prihod Wa«jarno pr ja-in. Aq1oa ŠlierK ro|« Paprati naznanja v svojem fn ▼ fmenn svojega sinčeka Milana, da je ■jen srčnoljubijeni soprog, oziroraa oče, sin ia brat, gospod Milan ŠkerS trgovac In posestnik v petek, 4nt 94. t. n. po dalgi amčnl boltiai, previđen t MaJOi rr. vere, miruo v Gospodu sanpal. Pogreb nepozibnee« nam pokoinika k>o v «edf 1 • đne 96. i m. ob pol 4. uri pop. iz hifte žalosti, Rožna ul. 9, ma pokopalaiče k 5v. Kriiu. Bodi ma blag sporni* I V MvUlaal, đae 24. sovembra IT72. Snre^ineni na opoldartsko hrano dame in gesreae \i boljih krogov. Naslov pove unrav -lov Narod«. 1 243 Dua dijaka iz bolj$ih krogov se sprejmeta na stanovanje. Naslov pove uprava Slov. Na i oda. 1023b SOBH. Go*"P* I5če sobo s posebnim vTiodom. ^mudbr na upravo Slov. Naroda poc .S. I 10237-. Proda se Sjvalni stroj .Singer*. dve otrofjl '-«?;; banji. Kje se izve v trgovini Iva Si!er, Kongresni trg b. 10120 PRODA SE divan z ogi.-da'om. Isteea si je mopoife ogledati v sklališču .Ba'kan* d d., Du-najska crsta 33, vsa,< dan od 9 do 12 in od 2 do 4 nre 1020^ Meblovano sobo w att pa kabinet, v m^sto ali okolici, fffe za I. dcccrrber mlad državni uradi k ki ima la^tnc rjuhe m lastno oHrjr» Pafiidbe p >d .Red in snaga 10160' na upravo Slov. Nar#di. J/Icsečua soba mebl^vana a1) nerncblovana s strogi • S'.'paratn;m vhodom, se išče za lakoj, \ C-na pos'finska stvar. Ponndhc po^ .Dobro plačilo 10224* na upr. SI. Nar. kredrnco rfobro ohran'eno. Ponudb? wa upr. SI. Nar-s-od'njMv* s rohil^vrm In 80.COO K ^•'Ovipi.*, fe\\ znan a v «vrho možitve z intelgent« m, res*«jr«ača:R:m gotpe-don« od 45 — 55 !*t. Ponadbe pod .Vcsna# poitn« 'ežeČe, Ljubljana 102-9 prvo vrstna mo% samostojnt v prodaji ter zanesfiva v računanju, se ?pr?jmc proti dobi« pla^f takoj ai pozne}-. Predstaviti se ;e pri F. Čuden, ?reyt'nova al. 1. — Istotam se sprejme tuđi urar ski vajc«-c 10240 r&zndt, da zakons" i p.ir brez otrok ore-mu, ki mu preskrbi, ozi oma izpo«'uje stinov^nje I a'i * sob In knMnjc Po-nudbe rod „Ing. M. Z. 1022Q- na upr. 5l«v. Nar-da. 19nsinir!2afun za Maribor li Kranj k*» išcejo. PomHbc oa r««ni prr«M Sr. 160. 10227 za tak«j aM pozntie 2 sobi z nporabo kub'■!«. meblovan« alt ne. Ponudbe fra! ,M?r-n 10275" ** upr. S'ov. Nair. Pozh, tr^uci! 2a ststavo allane, urfdi^ev irgnv-<.kih Knj f in ra .trnov trr drn^a podobna elela se nrir oroča perfekten knjleovođja-b latiCfiik. Gre tuđi na de*«l<>. Pemtdbe ed .Bilančnik 9B52" na upravo S«v. olaroda. 3652 ijKii tronlna v v» čiem irdustriifUem witst i Slove«: e se prtn\n p«d ueodnimi porojl. P«nudDr po4 .DobM tliaiatcvica 9796" na up-av« Slov. Nareda. t7*> Pi 7a ftifjoslov. t^^^ari;«, ^rmarsivo la «tr© an.«fi P.Ssmko, l'iffiiii. Gliia233 :a olrorila dctavn'c« In rrtit>!a!nB v Kriie vniikl _ul-_ 7. dfaretni aaptr in tTročn!«e i it«v» »as-derolo ■•nor»#'Hf npra r se al«W zatpei pri gla ni zalomi A. Limprtt, Lj b lana, Ktekov trg 10 I ;• am se asb tuđi kowptni ta •▼•ini (Wt&<) iMtf. ---------- i ... i --.i. i.........■■■■■■. mi ■■ni—umn.«^UI| zan e lepenke dobavlja v vsaki množim najceneje Jos. R. Puh, Ljubljana, GracUika ulica 22. Telel. 513. fl^9 ^^ ^^W _____c@n© pri A. Šinkovic na;!. R. Soss LJUBLJANA, Mes*o« trg 19. Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri tovaroar v Stoba poita Domiala Prevzemajo se tuđi stiri klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre- šernova ulica št. 5. Spreiemnnje v sredo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: vsakovrstne zimske ra-kavico iz usnja, podlo-žene z volno, s kožu-ščkomt ter volnene in tricot rok a viče. Nadalje vsevrstne vse- barvne zimske in flor, svileni flor ter svilene nogavice. Friflrfjll Ftisifi fiartcsk! Krtrail. Najboljše vrste kolinske vode. E£n efe CoEcrnc O. Bračko, Ljubljana. Dun?jska ceita štev. 12 naznanja, da je preselila svojo pišamo s Sr. Pttrt ceste št. 23 v Št. Vid nad LjubEjano v lastno fosloplc. Oglašiuanja a sr hRbRBte. MdiRtif! i slraa rm i rtr " «**»"*» dKs.;.ui«^ učn*- b«° J. IIEREJIlp ZCi^rel?, Hl^^ISlie ir* 95. U ČahoslOTftčkol PHAHA, ŽiikoT, SS.iYli£kO¥a 54. iru-Me. nnr»>* Pr»h~ Stcv. 270. iS L () V r N S K I N A k t) I>« dne 26. novembra isri. Strmi 7 Dr. ino. Miroslav Rosni oblastveno po\crj<*ni stavtmi inžener in meslnl stavbenik UiMiaai. fir:dllte «. 13. Stavbno rod ette in trh-n ška pisarna za betonske, Žclezobetonske In vo- , dne zgradbe, arhitektnrj in vsakovrstne vboko stavbe. 'zvrlltif. — Proltktlriala. Velika hiša v sjedni mesta se proda. Kupcu se od sto i >t^novanje. Naslov pove urJa»? Slov. Naroda. 1017. RrojnlRl pomočnllT se ?r>rejme zn malo dclo pri Si-non Kli-rrpneku, Ljubljana, Šclcnburgova nlen štev. 6' 10201 Kupim strr, rabljen šivalni stroi Rinpsehiff po nain žii cent. Pontdhe pod L. A. 1 20!" rt upravo SIov. Naroda. 10201 kožuh ter dva zimska suknjica, vse Se dobr> ohtanicno. Poizvc se. Jer?nova cMcj. 26 v Trnovem. __________10 '13 ..... n% plač? solidno podjetje za po^njHo rd U'n KT.000 — na 1 leto. Garancija prvovrstna. Pontuibe rod .Pivo r-?na 10182" na upr. Slov. Naroda. 10182 Proda se oiizerslia trsliovna žap v d ;brem stanu. Avgust Povše, mtzir. Vic pri L ubliani. l«210 ncVaj dobro obranjenih ženskih in mo-sk-h oblek 'n penla. Nasluv pove npr. Siov. Naroda.___________________101 "8 Jitcsečno sobo iš'e mlad gosnod v boljSi hi$f. Plača dobro. Ponudbe pod .B. H. 10W na upravo SIov. Narodi. 10199 Dopisovanje. Pclnoletna Tržaanka btez imetka, fn-telpentna, ljubcznjiva. neomadeževane preicklnsii, želi dopisovati !e s Slova-nom bog.it.i*ern do 50 let sta im v svrlio žen'tve. Naslov puve uprava Slovensu. Naiod.i. 10203 Šiualnl stroll original Victoria, naiboijšl, z 10'etnim jamstvom, dospeli. Cene primerne. Lovro Beboljg Kranj. KckršKn predme^je 24. Vodja semenarstva St I5ćc. Stanovanje na razpotago. Ponudbe na .VRT", družba z o. *., Maribor. 10186 Koresponđentkinja s troje Diska potpunim znanjem srpsko-hrv„ niemačkoe, talijanskog; kao i prilično siov. jezika, njemačke i hrvat-ke stenografi je. kao I svim ostal m uredskim rcslovlma traži stalno namještrnje. Ponudbe pod .S. D. 10200* na uprav * Slov. Naroda. 10200 Stanovanje 2-3 sob v novi hlM ali vH, po moj-nnsti vobližiu TržaSke ceste išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe pod .Đ izu Tr?a5ke ceste 10174" na upravo Slov Naroda._______________________10174 Zenit na ponudba! Mlad obrtnk, metar, v prUaznem kraju, Ijubjanske okolice se Želi v SVtho ft niive seznar.iti i gospodično ali tud vdovo s primernim premožen'em. Rezne ponudbe s pijložcno f tograf io na upr. Sov. Naroda po4 »Obrtnik 10211 Za tajnost se jamči. 10211 Ittia starcUeza, ki se razume na kmečko gospodar ivo, najrajfe penz»jonisU. se iSce na večje kmečko pr.ie*ivo blizu Kranja, Pogoj: mirni značaj, treznost Ponudbe na Anton TiStn, ugovec Kitnj. 10205 J IHe se meblouana so&a po možno ti s po ebrvm vtiodo-n za solidne^a samca. Plaćam do 1 ?00 K PonuJbe rod »Meblovana 10109* na upravo Siov. Naroda. 10109 Proda se dvonadstropna hi5a po ugodni cenl. — Naslov pove uprava Slov. Nar. 10119 lfreče rabljene, v vsakl množini, kupuje tvornica mila Zlaicvog, Maiibor. h 062 ivbna parcela se takoj prođi. N^daljm pojasnila daie Zrkolska cesr* 45, P«bre'je, Maiiboi. Išče se zsne liv pis^rn §ki s'u^a rod ueod nimi pogojf, nastop 1. decemba. Kje nove uprava S. Naroda. 10131 3000 R nogrnđc dobi, kdor pree pod .A. K. 12—10054" na upravo Siovr-jtk. Naroda. 'PCT-4 i ____________________ __________ Soba rrebrrflni s posebnim vliod m vsreJfni mesta ^zir. v srneri pro i \\\t, ko'odvom e i5/e zi m rr-e^a pospod,'!. Ponudb? *>od .Soba 10 63* na upravo SIoven*k. Naroda. 10 63 Velika Izblra otroSkih tozieko«. dvokolts In Sivalnth stajtv poctr.i. F. B1TJEI, LjgBLJini. \m\ THG 28 tnkaitu. etrr Vi mtA- Jinim i nai sn-j-i „TRIBUNA« Tovarna dvok^ies In otruikfh vnz't' ov Ljasj!;a'i, Rzrlavski cesti 4 — Zi?:x:)u ohu 1. ------vratnike, z^postnicGi srafce9 bstlst-bliszo t ne ob!eke pere in svetloiika tovarna Jos. Relth, Ljutljnna. Sorejemališve: Selttnburgo a ulica it. 4. Pod u'rice: Maribor, Zaerreb, Kočevje RovomettOi Prevzemarn avtomobite, motorie in kolesa, v popravilo, ponlklanfe in lakiranje po najniijih cenah Prva mehaniena delavnica F. Floriančicf Liublfanat Selenburgova ulica It. G k ItrmplitBt (fme a i^ kaila, tnrtia [iititit uiilltt i i»Urd«t KaninoloDDi stroll v a kanu la cnZinki tlan ^ * (FOnlirliisj!!) ^ IUDWG H1HTERSCHWEIGER & Co ■istmrarjti!'« n< fimmifnEBi g.». 11 UCHTEHE6G btl WEIS. 0. 0. KOLESA Vam prenovi in strokovno shrani preko zime ob malenkostni pristojbini tvrđka J. tOffiL Eogontbb m u Damski Koi popolnoma nov «c ugodno proda. Of'e-da se v StuJentovski ulici 9—11. 10140 Jtfcscčna soba bez poh itva te iiče pod u god ni mi ro Pf» «. — Ponudbe pod .Nemebi' van« 1012 )• na upr.vo Stov. Nar. 10U0 Izveiban strolcovnjals t\\ dobiti stalne službe pr< rlohrem lesnem tigovcu. Nastop iah o taKoj Na siov pove u| rava Slov. Naroda. 10175 Kume se v naiem mesarija in fost Inu na rrnmetnem kra u vrrestu al* na deželi. Naslov row uprava S ov. Naroda. 9967 Zastopnikt kateri «o dohro vpeljani pri k^nsimentih kleja {tntu«|n) te ist'co Ponudbe pod .klej 10010* na upravo SI. Nar. 10010 Jrfirna solana stranka brez »*rok l*če stanman e (2 sobi in kuhinja) za mesec irarer, n«j aie v nov» hiši Lah-o tuđi na penfeMii mrsta. — ^I*Č* dobro. PonuJbe pod .Stanova" e 100J7" na vn avo Sov Naroda. 10T27 jjospod ali dijik na ^tanivan'e t zaJu tr om, event. ludi s brano. Naslov po ve uprava ' ov. Nar da, i01"v5 Hiša v sredini L]abliave pnpr.i\nn ?a trg «vca, zt\ >00.00) K ta Uoi n.i probaj. Naslov pove uptava SI NaroJa. 6696 Uradnlk 24 let stir, Čehoslovak, jfovnri pc^f-ktno : r.f mi\\ i i češki, s bMirvatskl deloma, \exi i cn.Jr.e steno^rafijc in btrojepisit, pripraven za poto\anja, nćn\ v neod-O'Cd^n. s užbi. 2eii z I. 1923 >lu£bo premcniii. i onudbe pod „D ucrr.de Src !uns# ra ^ro^čno eks^ed iclimolua. f\o isacl, Futošk« g. 2. 1C0U jlyp trnoujiii hiji IJiy llljUljiVl liiill polejr ?.unne ceWve v velikem zeio pro-i mttnem kraj'j ni deže'i na proda i z ro spod-uski'M po-lop:i, v'ov, njivs-ni in gozdi. Pojasnila daie dr. Frjnc Ffl r>, odveinik v Ljub'jani. 9123 8000 kron nagrade dob', kd"»r prf^krht n1i odda v mrstu v ri'>Ai h si «'i \IM stano anje, ohs'o eč«1 nj»}mfln! * 3 sob*nv In dru^;mi pritik-iinami. Ponu ibe pod .Stinovanje RO i kron n?9fade na upravo 5!. N r. 1003! Imam n predali 10 r arov težkih konj mediimn ske pas-me, l;obile in ko"j> 160 Co 170 cm vi-so« h, ra'am.'cn) zdrave živ.U, za vož-jo že vpclizn.h. poedmp plave a'i ra v raru. En pTr tefk h k- ni za £pedi , *ef:e ■ o c■ nf vr»t n-'-» inf' rnrn >;p -1» r i JULIO tC3FFMA!l!lv ČA OV CT telefon 5r. 31. Mcdjimirjc. 3H-, 9' 55 Kupi se hiša ali vila i v Ljubljani, VJ»r hl bi o prosto kako j »tano»»nje. Ponudbe z nav dbo Wraj* in cene pod .Prosto tanovanje 10030' na upravo Slov. Naroda, 10030 j Miija U nudi ccnjrnim gostom vsak trn den od četrtka do poneddjka doma iidclme Ictm«, hr-vave in prtstae tweit hranj-ske Isiobase. Na mzpolago klavir in dvorana za sestankc. Priporoča se Josip Rorošec, rostatracOt hitala Utytf Sv. Pdra ctstt 7. Prodale se u ftelohtmbtinPi P««j«d I lo 6 I pol rali oranice, livad* i parnjaka u jednom kom^Iek u, a 6 rali mlade Sume prikladne za f\e(u U jednom ko-! madu. Od ?elj«ni^k€ poštar R«* pc^'ajt y\f.^ ko'odvor P«»nudbe pod .Cement 10i7o- na mr. Slov. Naroda. 101 8 Xdo potrebu.e dclauce !nuslužl3?nc,:? B ro rada dr'a^ne kom sij^ za Ruse im- ! na ra po'aga navadne de'avce, ra/.ne | s rokovnjake ter šoferje, čuvaie, ko l-aže, upravite je li š in pose^tev, ući-U-lie raznih jczirozov, L'ur-l.ana. 1 otel .Soča* 14. 9^8 £cpa kočija nrlrravna za ff cf.cirje, na pro^ai nr Kr-lju. 2eltin.ki. 10 61 ~sf»iiiir v najem v meitu a'i na i'eitli. N^'lov pove uprava hlov. Naroda. KO67 /.a 1 osebo. ?t'o dob o c\ ran;ein, ko1 ova, iz » reliovfga I sa se rr ji pomanj-kifi;i pfost ra ucn 'n < pro:a. N *'o nove u-ra• « S'ov. N :rđ>. 1016,r> a¥^ H ^aar^^^Baafll ^Jc^£^a »iino (A!!a u ). C n» 5 (K) D.n. M«-- » Čepon, Sk' fl ca pri Lj^ > ja:ii. 1 '.jD kliučavricarski vaT iv \ s'>no anje. Dobro *. \s\n i^rifi va!o ro-r i. St f»;"^> k ;u^vničaistvo Se1 r-' '• ^t urravo Snv. Nar 101-4 \ RosssBnsnann & HuBiinenniiin d.d tĐun^r; vi\*\ Zafrdb, Prliat 16 IX. Pol'sUe žfleznice, (tračnice, vo-zički, okrctn:ce, k lcsne garniture Itd.\ Žične želrznice, medini stroji za , beton „Ransome". Clavao £astop«t7O si Slovenlot STANZO ŽAR0I & C^f L'"ub*;£u^. K?rtinovp cps'a 15. Proja se Sf* le nov Jtedil'nk radi $c\ t' e ni D'l-n.i ski ce>ti v ba aka:» r.as, roti vo'n^- ., ci- _____________________________i°i?Q Gostilna cl! uinotol v Li .bi ani se v/ame V pfljen. Event. se kiirv tuđi hi$a z eostiln -. Pismcnt ^•ntd^e p d .Gost Ina 10171* nj u r. S'ov. N-.ro n. 101 7t B aT .^ ^^ ^ ** -m '^ol' rita, d.1 vnrežna se po 7e'o n~o1nl ceni rtnr'a \'pn;a se pn ju\el.ij- 'os. Enerle, Mestni trg 17. 10149 "e m^po^e s *tedi1ni-cm Pon-idbe rod .H. U 10173" nn upr.. SI. N.ir. 10173 Sva tehnika !$**•♦» ^»an^vjin'e brez os^rbe. Pnrriđbe ;> d ,T;^a IU176" na tpra.o Si »c^k. ^ar, dj. 10176 I>iava turSka elektrčno pramena in mlcta. zajamčero ro?nln *tna Cisia in odlikovana z i a'o kolaino, se dobi v«a'< diri ce#3i nai.'fnr p -s^o p-i »vrdki Jovo R. Jovanovlć, Tu la iPusia). K.iz-ai ljamo v potmn zavltkin od 5 k% naprej po puvzetiu. . C4S __ Ha prodaja Gasrz Trirfir, 8 x Zlata YsnziC3. no cm doiga lC-«:rtDi zala ara U£:£ Ist ^rn se ludi rrocLva: »rd Ud fllctfll, kr^n » mpM uru v le eoi zat § u, b ez rr^a- 7. velikim >>««B>>B>>aaaaa«HBaB^BaaaaVBaaaaaaa» ■a^aaaaaaaaaaaaVK <"B»^WW«««MW*y*JSIIt*.l*MllM.* ,« J I II I,I>HIJ»M IIMUI WmiBJU'l'. IWHU'M! !■"' i ^J^'l."!.. '- ■' J£jW*!.'"|W-J^»MJgS.M. - laP-? Rczet. ni z.tU .idi: tftrngH 19,033.020'- fti3 SĐllOfO •v*J« domače m««ne, krvave In Jetrne Alobuse ter piittna vina v gosffini pri $bm<ču na Glfncah. Za obilen obis* se pii poroci AlorzU* Sk*2, gostilničirka. ——--------------— — - i Najstar*]ia slovenska pleshanko In iKanba deUvnica IVAN BRICELJ, Dunajska ©. ft, se priporroča. l*rj#lt«v totoa, eene imune. 1001 i KAREL CIGLER SP. ŠIŠKA, CELOVŠKA CESTA ŠT. 72 PRODAJA drv in premoga na drobno in debelo« V4^BBBBBBV^BBBBBBBBBBBBBBBV^BBB^BBBBBBBV^BBBBBWH^^Hi£lBBmW^BW^*aBBB^BBBBBBBBBBBBW"laWBBBl^BBB^ ^F_--------------------------------------------------------------------------------'---- ~ ■^■^■^■^■^^^^^■^"■■^^^^^^■^■^■^■^■^■■■■^■»■•■■^laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^laaaaaaaaa.Bl.aaaaaaaaaal.^Ba^B^B««^«^«^«^«^« li ^ ^ #i ^ i « daljso pnkso v inozemstvu, vtšč ponolnoma itmostojn© izvrše- vati dasisko in nioško kro:*4tve, Ilie sltiibe, nistop s 15. dcc. Ponaćb? pod „Krojač14 pri pertirju hotela Unioa v vsQOr!3U?g&M?T0&a in C£Sal30U&aa vRZW T0BK Vozne iisike ler vsa potrebna pojasnila izdaja: Slft.011 KS^ETECr zasfopitik xm Slovenijo, «043____________________Ljubljana Ko'cdvorska allra 26. lOiOiiiOlEO DRUŠTVOL^ »trlje ŠKODIHlZftVOĐIU PLZNJU (spojeni sa „Sjrdinirjtni tvornicama strojeva d. d. prije Škoda, Ruston, Bromovsk^ i Rinfijffhocr4*) c e n t r a I a i PRAG-8MICHOV ___ Tvornice: PLZENJ, DOUDLEVCE, \TYRANY, KPAU, GRADAC, SMlCHOV Grub!, n3p©1a obrađeni i p#tnwno •hrade'H «r«dm«tl *x renntf £el1# «1 ljavaaeg ć^il-t«, ««T«al tf!f«lo*/1 sve d« ntjre^hdm n-zija i težini z* »m indmatrija, 4fi I; •!«••. mi alke, r&rt>br«4»r-s*vo i. t. d. Odjcvd fz svih kovinn I Is •I.fktreZolfka. ^ Zubiti kotači (.CJtroen*, .Majj- !.t.d >, p*ra avfh «Mika I vrati, n«-kovala. procjepi (SchraubitOcke), vijčaai kjn^avi Ltd. ----- Željezne konstrukcije i đlaala. Parni kotlori tvfli vrstL Lokomotive i knderi u ■•rnMlfti kolotjek. ^ Parni strtjtvi, atr«j«vi sa plia i laftu, atr*j«vl a Madea jei a*»ii-vodnjn leđt. Alatni strojevf, tiidrauHflca tkktTa. ptmi kladiva, TmvHa. komartaaai, traktory, vozive automobilske radionice, mmimsui i pacai »lvgovi, lokom«-bili na bencin 1 valjci za v«Jja«jt mU. — 5«parator1 aa mll)ek*. Tiskarski strojevi i. t. 4. UC B POTPUNI STROJARSKI UREĐAJI Me****, nrf!»«ffTat tvmmlca 2«*te ' tvornica supunt, sušiona, pivovara, tmnšaa tiadia, kladt«iHi tvornica leda klaonica, rudnika, majdana i valjaonica, brod99M.dU.ila, p»aiacahih i rij« inih parobroda, tlektričnih centrala. "^ Fr«8 sekti I ^roraiioal sa makt)«¥«. HSTOPITUi Sajmišta, Skrada Izy an-Ian^rt, 11 - Ia\aOB - T«t br I49T Ssrlaui »S - BinAl - lmU kr. • - Tt. Srn. pođpo^koviilk Med. Dp. Rihard Jug ordinira tuđi za civilno ebfinslv* v vo ašui (^arnizijski) bolnici ■a Ziloiki cesti, ktnrc tramvaja Tsak dan od 11 — 1 In od S — 6 pop. Gradbeno podleljc fng. Dukić S drug L)Dblia»a9 B^oiiCeoa cKca £t. 20. ie prfporoCa za osa u ta straha spada^aCa dela. Ndznanilo oluorilvs. Podpisana tvrdka je prevzela z današnjim dnem trgovina a specerijskim in kolonijalnim blagom ter zalo^o rudninsUh voda od tvrdke Julij Elbeit v Ljubljani, Kongresni trg št. 14. Frodajala bodeva vse te predmete po r>rczkonkur--ičnih cenah. Za mnogobroien ob»«;k se slavnemu občinstvu najtopleje pri-poroćava ter beleživa z veicspoStovanjcm. Čcrztak & KowpJ MARASK1M0 HieEPUEHO CaSica toga Cellkatrega likerja |e nepopisen uži tek! Priporciamo: | COGNAC OALMAT3A MEO5C3«AL fn drur*Q Izbrane! likarie, ^ganl^, t>kttrskto ia s^ricp«. PRVA ODLIKOVALA OALMATil^SkA PARNA DESTILACIJA V. nSOBPUmCOp SPLIT ^"^»^a»^^j^^^^.^^^^^^ mm - —- - --------■— ,----------------------------------- ----------------------------------------- _ Naananfm vljnda«, da do praselHve V novi lokal, I ftltabvrfjova »1 ti li sprejeoiara vsa naročita za čcvlje I po »eri in popravila vsake vrste, ako ravno čeviji nišo pri I meni kupljeni ali izdelani, ▼ provizoričnih prostorih, to je I kjrr se nataajam z de avmco \n z-Joeo čevljcv. I ^Gclfalst za crtope- I :ćna In anatomKna ! obuvala !n trgovce I s tovili. ____ ( Beilta hr?aiUi2?ca ljjbljans^a naznanjat đa vsled dovoljenja ■tdzoriivenc oblasti sprCjCma polcg iraailaik vloj na knjUict taitli ter Jlai obrestuje po najnfodnejli obrtstni rneri. Enako kakor z?. hranilne vlojrc, jamči tuđi *a vlogre v tekočem računu m#stn. ObAlaa l|«bl]azuika z vsca svojina premoicnjem in vso svoje davčao aaoč>#. m«itna hranllnice l}ia^l]aaske. 1 atn tvrdkft H. Su!tn«p, ( metnik Hanrl Malra), Ljubljana 6t. 3. Ta Vam svetu;e rc'Tvčm dobre ure, šp«ci)alp.e znimke .TKO' iz tastne tvorn:ce v Svici, kaknr tuđi d'iige d^-re žcnne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verilicc, prstsne, z.inestnice. uhane. n.im;zno oro-de, krs'na >n b'rmsk a dsiriia ter vs« drugo zlatnino in srebrnino. Pi tud) pornbpc predmete kakor: skarje, nožr, hritve, las«strižnc in brivske stroja, stcklorrrce, doze za tob.-k, svulčice In »rnot;;e, n^Žisra^e i« denar--»II ta- «*y nice kupite dobri In ceno pri tvrdki: A* ZUTTttzn, (imetnik Hanrl Mairc), MubMann §3, 3. ■BB» ■MaBBBBBBB*4^iBBB^BVlBBŠaBBBBBBBBt1lBBBBBBBBBBBBBBBClBBBBBBBBBBBBVVHilBBBBBtf^lBBBBBBBBBBB^lBBBBB ' «09 som. ; \ N. •• »Ort tmtuai 9 ^—~r__ t&- M^Q^m$@^ 3A3piAOVV3IA IX!N'VVdW IN^TO A3p!A0MVQ!A