Življenjski jubilej prof. dr. Viktorja Prosenca Ob izteku lanskega leta je praznoval častitljiv jubilej, 90-letnico, prof. Viktor Prosenc, eden od pionirjev varilstva v Sloveniji in pionir poučevanja varilstva na Fakulteti za strojni0tvo Univerze v Ljubljani. Kot visoko cenjen učitelj in uspe0en znanstvenik raziskovalec v Sloveniji in tujini je bil mentor in vzornik več mlaj0im učiteljem varilstva v Sloveniji in Jugoslaviji. V letih 1979-1983 je bil dve mandatni obdobji dekan Fakultete za strojni0tvo Univerze v Ljubljani. Profesor dr. Viktor Prosenc se je rodil 12. decembra 1920 v Zagorju ob Savi, kjer je tudi končal osnovno 0olo. Po opravljeni maturi na I. državni gimnaziji v Ljubljani se je zaradi vojne leta 1941 zaposlil kot rudar v rudniku Zagorje. Tu ga je doletela prisilna mobilizacija v nem0ko vojsko. Po končani vojni in vrnitvi v domovino je nadaljeval s 0tudijem. Diplomiral je leta 1951 na Tehni0ki fakulteti Univerze v Ljubljani, na oddelku za montanistiko. Po diplomi so ga s te fakultete povabili za rednega asistenta za področje rudarstva in metalurgije. Na tem mestu je ostal do leta 1958, ko se je zaposlil na takrat novoustanovljenem Zavodu za varjenje SRS v Ljubljani. V tistem Uvodno predavanje prof. dr. Viktor Prosenca na Dnevu varilne tehnike 2005 v tovarni Revoz v Novem mestu času je bilo teži0če dejavnosti Zavoda usmerjeno v intenzivno tečajno 0olanje strokovnjakov za varjenje pa tudi v raziskave in prenos domačih in tujih znanj s področja varilstva v industrijo in gospodarstvo v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. V ta namen so bila na Zavodu že leta 1959 izdana prva obsežna strokovna skripta, ki so jih pripravili predavatelji na t. i. tečajih za inženirje in tehnike. Prof. Prosenc je bil avtor treh poglavij, in sicer: Metalizacija, Metalurgija in metalografija varjenja ter Kriteriji za varivost in klasifikacija varivostnih preizkusov. Pri svojem raziskovalnem delu se je prof. Prosenc usmeril predvsem v proučevanje tehnologije varilskih procesov in varivosti. V tej zvezi je bil poslan na trimesečno specializacijo na Institut za varjenje v Pariz (Institute de la soudure). To je bilo usodno za njegovo nadaljnje strokovno delovanje; saj se je tedaj za vedno zapisal varilstvu in mu ostal zvest tudi po upokojitvi. Od leta 1963 je poklicna pot prof. Prosenca vezana na Univerzo v Ljubljani. Že v 0olskem letu V 1962/63 je bil na Odseku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo izvoljen za honorarnega predavatelja za področje varjenja. Po izvolitvi za predavatelja varilskih predmetov in toplotne obdelave na Fakulteti za strojni0tvo Univerze v Ljubljani je bil januarja 1964 tu nastavljen za rednega predavatelja. Na tej fakulteti je bil tudi redni sodelavec Instituta za strojni0tvo in predstojnik njegovega Tehnolo0kega odseka. Julija 1966 je bil izvoljen za docenta, leta 1976 za izrednega profesorja in leta 1981 za rednega profesorja, obakrat za področje varjenja in gradiv. Ob rednem delu pa je ves čas, vse do pozne starosti, bil izjemno aktiven in zaželen gost tudi na 0tevilnih srečanjih ljudi iz varilske stroke. Tako je 0e pred 0estimi leti, v okviru Dneva varilne tehnike, ki je potekal v tovarni Revoz v Novem mestu, imel nadvse odmevno uvodno predavanje o pomenu varjenja v avtomobilski industriji. Doktoriral je leta 1975 na Tehni0ki univerzi v Hannovru pri mednarodno uveljavljenem strokovnjaku za varilstvo prof. dr. Friedrichu Erd-mann-Jesnitzerju, in sicer s področja kristalizacije kovin. Problem nuklea-cije in kristalizacije je raziskoval po jeklarskem postopku pretaljevanja pod žlindro. Njegovo doktorsko delo in publikacije o rezultatih teh raziskav so bili deležni precej0njega zanimanja, zlasti v ZR Nemčiji. Zato je v okviru bilateralnega znanstveno-tehničnega Naslovna stran doktorske disertacije prof. Prosenca pa se je uspesno širil tudi na druga področja slovenske industrije, saj je bil prof. Prosenc ves čas vpet v reševanje večjega števila različnih tehnoloških in vari-vostnih problemov, razvoj do-dajnih materialov in razvoj varilnih naprav. Za osnovna predmeta Varjenje in Tehnika spajanja je v 80. letih spisal skripta pod naslovom Varjenje. Za univerzitetni študij varjenja pa leta 1987 še skripta pod naslovom Varilska tehnologija. Mnogo let je bil tudi nosilec predmeta Varilni sodelovanja med SFRJ in Zvezno republiko Nemčijo nemška stran postavila nadaljevanje prav teh raziskav kot prioriteto. procesi na podiplomskem študiju za področje Avtomatizacija in proizvodna kibernetika. Predaval je tudi na podiplomskem študiju na drugih univerzah (Univerza v Mostarju in Sarajevu). Kot komentor in član komisij za ocene ter zagovore magistrskih in doktorskih disertacij pa je gostoval še na Univerzi v Zagrebu in Univerzi v Sarajevu. Posebej je potrebno omeniti njegove avtorske prispevke v priročnikih: poglavje Preizkušanje kovin in zlitin v Metalurškem priročniku, izdanem leta 1972 pri Tehniški založbi Slovenije, in poglavje Varjenje v sedmih izdajah in vseh ponatisih Strojnotehnološkega priročnika, ki je bil tiskan v letih 1978-1998 pri Tehniški založbi Slovenije v Ljubljani. Na koncu 70. let in na začetku 80. let je v TZ Litostroj skupaj z vodjo Pločevinarne Jakovom Klaricem, univ. dipl. inž. metalurgije, razvil tehnologijo varjenja in dodajne materiale za zvarjanje in navarja-nje martenzitnih jekel. S tem so bili ustvarjeni pogoji za prehod izdelave hidromehanske opreme iz visokotr-dnostne martenzitne litine z litih na varjene konstrukcije. Za to jima je TZ Litostroj priznal posebno inovacijo. Jubilant pa je bil dejaven tudi v številnih družbenih in strokovnih organizacijah, kjer je opravljal po- Na matični fakulteti je v okviru PRE za tehnologijo materialov osnoval Laboratorij za varjenje (1972), ga opremil z najnujnejšo varilno opremo in izdelal program laboratorijskih vaj. Osnovno opremo tega laboratorija so sestavljali: dve jeklenki in gorilnik za plamensko varjenje ter varilni agregat za ročno obločno varjenje Kjellberg. Ostalo opremo, kot na primer varilni usmernik SAF, je dala na razpolago in delno na posodo tovarna Iskra-Av-tomatika-Varjenje. Te naprave se je namreč z neposrednim delom v laboratoriju tudi tekoče testiralo in posodabljalo. Na ta način se je na fakulteti šele omogočilo raziskovalno in strokovno delo na področju varjenja. Poglobljen pristop k raziskavam in razvoju varilstva Varilni agregat za ročno obločno varjenje Kjellberg \imRu E^VARD/f umuA v imm Fakulieta za strojnistvo V(J