ZTW.,JENJEZ RAKOM Y STAROSTI
Albňna Bobngx pśoĎ, deĎect.'viş. med. ses.
Slovensko druşno Hospic, Ljubljana
tIvOD
Ko postajamo starejşi se naşa Življenjska priěakovanja poveěujejo in za veěino od
nas so vśednote in stalişěa odvisna od razliěnih spśememb, ki se dogajajo v
Življenju. TeŽko je śeěi katere spremembe so to, zatrdno pa vemo, da imajo ljudje
pri 70-ih letih drugaěen pogled na Življenje kot mladi pśi 20-ih (Ko, Bubley, 2001).
Ko starejşi ělovek izve za diagnozo rak, so njegove reakcije, odzivi in potśebe po
zdravljeĄiu dśugaěne od tistih pri mlajşi osebi. Študije so pokazale, da se starejşi z
diagnozo raka v Živśenju bo´şe spoprijemajo na psihosocialnem podroěju, kot
mlajşi (Thome in sod.' 2003). Tčk odgovor je morda povîZan z veějimi Življenjskimi
izkuşnjami, ki vod|jo do veěje sposobnosti spopadanja s teŽkimi situacijami.
Starejşim, ki morda pravkar pśiěenjajo sprejemati svojo umrljivost, kakovost
½ivĚenja postaja bo! pomembna kot kvantiteta' Mlajşi so bolj pśipravljeni pśenaşati
nepśijetnosti' ki so povezane z zdravljenjem śaka in jim veě pomeni kvantiteta
Življenja (Berglund' Eśicsson, 2003).
V okviru tega' je prva vloga medicinske sestre in dśugega zdravstvenega osebja, ki
neguje starostnike z rakom, d² sî v ěasu aktivnîga zôrav|jenjavzdrŽlje zadovolivo
kakovost Živlsenja, potem pa jim je potśebno povrniti najboljşe moŽno zdravstveno
staqje, ki ga v teh okolişěinah lahko doseŽejo (Redmond, Aapro, 1997).
YzdrŽevanje kakovosti żivĚenja zahteva veliko znanja o tem, kaj je za starostnike z
rakom dobro kakovostno Življenje. V śazliěnih raziskavah so poskuşali kakovost
Življenja ocenjevati z upośabo obstojeěih vpraşalnikov o kakovosti Živbenja ali pa so
le-te priśedili za uporabo pri starostnikih (Hanlon in sod', 2000; Poussin in sod.,
2000). Standaśdiziśani vpśaşalniki o kakovosti Življenja so veěinoma uporabni za
odrasle, ki so aktivni in imajo polno zaposliteé kar ni umestno za staśejşe. Imeti
dobro Življenje in biti sprejet ni najpomembnejşe samo za posameznika (Kuśtz in
sod. 2002), ampak za celotno populacijo. Ganz s sodelavci (1991) je celo ôokaza|,
da je kakovostno Življenje boljşi napovedovalec kakovostnega staranja - kot
katerakoli zdravstvena meśila ali ocena s pomoějo lestvice Karnofsky.
Izkuşnje staśejşih ljudi, ki ŽivlJo z śakom nas uěijo, da na kakovost Živ´enja vplivajo:
kombinacija let, spremliajoěa obolenja ter zaznavanje sedanjega in predhodnega
Življenja (Thome in sod.' 2003). Starejşi, ki imajo Še druge spśemlja1oce boieznt, so
zaradi raka morda fizięno manj prizaôeti in zato tudi neradi priznajo, da so se
poslabşale njihove fizięne sposobnosti, potem ko so izvedeli za diagnozo.
Zdravstveni delavci se moramo zayedaĎi, da je naşa glavna naloga, da pśi oskébi
upoştevamo in śazumemo pśoces staranja teś upoştevamo izkuşqie z rakom'
26
Znanje o tîm, kako starejşi razumejo bolezen rak in kakşne izkuşnje imajo z njo,
kakşni so bili: njihov naěin Življenja pred boleznijo, dśuŽbeni odnosi, kulturno
oko´î in prognoza bolîzni,lahko veliko pripomore k uěinkoviti individualni oskébi
starostnikov z rakom v ěasu bolezni in zdravljenja. Tčk naěin obśavnave se dogodi
bolj pośedko, to je péi ljudeh, starih 75 let in veě. V pśispevku so zato prikazani
razlięni pojmi o kakovosti ½ivlsenja v starosti, ugotovitve raziskav o izkuşnjah
starostnikov, ki Živijo z rakom, in o tem kako le-ta vpliva na njihovo vsakdaqje
ŽivUenje.
DEFINICIJA OSLABELOSTI
Starostno obdobje nekateśi delijo v veě skupin. Najveěkrat se uporablja
kéasifikacija, ki ljudi v letih od 60 do 74 şteje k mladim, od 75 in veě k starim, 85-
do 94-letni pa so zelo stari. Kdor jî starejşi, sodi k ''pśeŽivelim'' (Sinclair,
Dangerfield, 1998). Se bolj pogosto pa je starost 65 let postala mejnik za obdobje
staranja. Zato oôloęitev ni nobenega bioloşkega razloga, namreě pri teh letih se v
mnogih kulturnih okoljih ljudje upokojijo in zaěne se novo obdobje, ki ga
avtomatiěno povezujejo s poslabşanjem zdravstvenega stanja, ko se priěakuje kśajşa
Življenjska doba. Tak pogled na Starost ne velja veě, saj ljudje Živijo dlje in so bo´
zdśavi kot kdajkoli prej.
Fizioloşka staśost ěloveka se slabo oôraża v kronoloşki staśosti, toda kéonoloşko
Starost morda lahko upośabimo kot okvir za specialne intervencije s pomoějo
obseŽne geriatriěne ocene (Comprehensive geriatric assessment - CGA)
(Balducci, 2000). S to oceno, ki se uporablja zaônjih 15 let in jo jî razéil Roberto
Beśnabîi s sodelavci (2000)' se ugotavlja funkcionalne sposobnosti in priěakovanja
starostnikov ter odkéiva funkcijske' zdśavstvenî, socialne, rehabilitacijske in
prehrambene potrebe. Balducci (2000) pravi, da v pśaksi obstajata dva kśonoloşka
mejnika: 70 in 85 let. Sedemdeset let imamo za spodnjo mejo staranja, ker pogosto
spśemembe, nastajajoěe zaradi staśosti, hitro naśaşěajo med 70-im in 75-im letom.
Petinosemdeset let pa predstavlja mejnik za tveganje, da postane ělovek slabotîn,
ker so vedno bolj prizadete njegove ęutne zaznave (sluh in vid). Veěina ljudi v teh
letih postane funkcijsko odvisnih in veě kot 50 % posameznikov po 85-em letu
postane dementnih.
Izraz slabotnost je v osnovi śazum|iv, vendar v onkoloşki literaturi nisem naşla
prave definicije, da bi lahko z doloěenimi meśili ocenili slabotnost posameznika in
kako bi se prilagodili pogostim intervencijam v onkoloşki zdśavstveni negi za
potrebe slabotnih. Beśnabei s sodelavci (2000) v svojem prispevku, ko predstavlja
obseŽno geriatriěno oceno, poYzema, da je slabotnost stanje, ko je prisoten în ali
veě primanjk´ajev, ki lahko povzroěijo, da starejşi bolnik postane odvisen od
drugih. obiěajno so slabotni starejşi naô75le| imajo ruzlięne zdravstvene teŽave
in so Že odvisni ali pa obstaja tveganje, da bodo postali pri aktivnostih vsakdanjega
tivl1cnja odvisni od drugih.
27
PREDHoDNA NESPOSOBNOST ALI SoĘASNE BOLEZNI
Znanstveniki so dokazali, da pśibliŽno 80 % śudi, starih nad 65 let, ½ivi z eno ali veě
kśoniěnimi oboleqji, ki povzroěajo' da so staranje in staśa leta bolj spremljana s
stśani procesa teh kéoniěnih obolenj kot pa s stśani nafaYnega pśocesa staranja.
Staśostno spremenjen organizem je bo| dojemśiv za razvoj bolezni, ěeprav
njihovega pojava ne povzśoěi staraé{e. obstaja pozitivna povśatna zveza,ko bolezen
v starosti pospeşuie şkodljive vplive bolezni (Perilleux, Anselme, Richard, 1999).
V Sloveniji najveě ljudi (75 %) wre zaradi kéoniěnih nenalezljivih bolezni sśca in
oŽilja, rakavih obolenj in bolezni dihal. Enaki vzroki smśti so tudi v dśugih ôr½avah
razvitega sveta (Pentek' 1999)' Zaradi spremUajoěih bolezni je pśi oslabelih
starejşih bolnikih z rukom věasih teŽko dokazati pravo diagnozo in niso deleżni
pravilnega zdrav|jenja ali pa sploh ne pridejo do prave onkoloşke obravnave pśi
zdśavniku specialistu onkologu (Redmond, Aapro' 1997).
Starejşim ljudem, ki nepśestano jemljejo zőravila ali si dajejo injekcije, se zdi veliko
bolj pomembno, da dobijo pravilno dozo standardnih zdravil kot pa kemoterapijo.
V staśosti se pojavi veě sśěno-Žilnih obolenj, kaś povzśoěa visok kévni pritisk, tîŽave
z dihanjem, slabşo mobilnost; veěje je tudi tveganje za poşkodbe, infekciie. Pri
oceni botnikovega stanja se velikokéat ugotovi nepojasqiene bolîěine, utrujenost,
pogosto odvajanje blata' zaprtje, slabost, bruhanje, motnje spanja, nejeşěnost in
drugo (Redmond, Aapśo, 1997). Starostniki tudi zelo neradi govośijo o stranskih
uěinkih, ki prizadenejo njihovo intimnost (izguba kontrole pri izloěanju vode in
blata, impotentnost, driska). V takih primeśih je potrebno bolniku dati prilożnost,
da se aktivno vkljuěi v reşevanje svojih tîŽaé da govośi spontano in da nima
oběutka, da je v breme ali ôaizgLeda' kot bi se pritoŽeval (Redmond, Aapto, Ď997).
Starejşi bolniki zrakom zelo pogosto trpljo zaraôi akutne in kéoniěne boleěine, ker
meni|o, da je neizogibna v njihovih letih in povezana z Ąjihovo boleznijo. Lajşanje
boleěinî je nezadovolivo pśi ´udeh, starih nad 70 let, bolj pogosto pri Ženskah, in
pri boleěinah, ki niso poyîZanî z rakom (Lefebvre-Chapiro in sod.' 2001). Veliko
oviro pri tem predstavlja nesposobnost komuniciranja, ki se pśi starostnikih pojavi
zaraôi dśuŽbenih ovié spośazumevanja, obstojeěe zmedenosti ali slabih kognitivnih
sposobnosti, ali prizadetosti séuha in govora (Redmond, Aapro, 1997). Zelo malo
se jih zaveda, da jî zaraôi tega pözadeta njihova mobilnost, da imajo motqie
spanja, so depresivni, manj so druŽbeno aktivni, slabşî sî prehraĄiujejo, pśizadete
so miselne funkc|je, jemati morajo veě zdśavil.
7,[V[,JENJE Z RAKOM V STAROSTT
Zelo malo je śaziskav, ki bi lahko dale odgovor na to, kako żivijo starîjşi ´udje z
śakom. V zadnjih dveh desetletjih se je razşiśilo kliniěno raziskovanje in vzporedno
s tem so se razvili śazliěni vpraşalniki o kakovosti Življenja, s katerimi se ugotavlja
kakovost Življenja tako, da bolniki sami ocenijo, kako Živijo, kako se spopadajo z
28
Thbela ]: Rezuét²ti razisk²ye: Thome B, fukes AK, Gunn²rs B, Halbeśg IR. The
Experiences of older People Living Wth C²ncer C²ncer nursing, 2003; 26 (2): 85-96
GLAVNE KATEGORIJE PODKATEGORIJE
A) Živ´înje zrakom pomeni telesno,
mentalno, socialno in
eksistencialno doŽivetje1. telesno doŽivetje (pśisotnost ali
odsotnost nesposobnosti in
omejenosti)
2. mentalno doŽivetje (mentalna
prizadetost zaradi raka, nihanje med
upaqjem in obupom)
3. socialno dożivetje (druŽina,
osamljenost' zavrż,enost, dednost,
reakcije okolice)
4. eksistîncialno doŽivetje (imeti dobro
Življenje, razmişljanje o Življenju in
B) zavedanje ali nezaveôanje bolezni 5. őifuzîn pogled naraka
6..iasen pogled na raka
C) prilagajanje na vsakdaqjî Življenje 7. nadzor nad boleznijo
8. zanikanje bolezni
9. pśilagoditev na bolezen
10. orimerianie z drusimi bolniki
D) oběutek sprejetosti ali zavrniltye
s stśani zdravstvenih delavcev11. oběutek sprejetosti (upanje)
l2. oběutek zavrnltve éobuo)
rakom, kakşne so njihove fiziěne, psihiěne in mentalne sposobnosti, kakşni so
druŽinski in druŽbîni odnosi ter na sploşno, kaj menijo o svojem zdravstvenem
stanju in kakovosti Življenja. Ęeprav so ti vpraşalniki standaśőizirani, velikokśat
niso uporabni za starejşe, ki imajo svoje potrebe in vrednote; v raziskavi se ali
primerja skupino starostnikov z rakom z zdravo populacijo (Hanlon in sod., 2000)
ali pa razlię,ne pomene o kakovosti żivhînja med starostniki in geriatriěnim
osebjem (Beśglund, Ericsson, 2003). V nekateśih primerih je ocenjevanje kakovosti
omejeno Samo na doloěeno teÁavo, kot je depresija (Kurtz in sod., 2002) ali
spopadanje zrakom dojke v starosti in pomoě religije (Feheś, Malé 1999)' boleěina
(Lefebvre_Chapiśo in sod., 200l), ocînarazĎięnih negovalnih potreb pri staśostnikih
in mlajşih odraslih (Evers in sod., 2002).
Na Švedskem se je skupina raziskovalcev odloěila, da bo namesto vpraşalnika o
kakovosti żivljenja (pri ugotavljanju kakovosti Življenja posameznikov, starih nad 75
let, z diagnozo rak) uporabila metodo intervjuja na domu (Thome in sod., 2003).
S pomoějo odprtih vpraşanj so ugotovili, kakşno je qjihovo razumevanje raka,
simptomov in teżav, ki so povezane z njim. Hoteli so izvedeti kakşen je vpliv raka
29
na vsakdaqie Življenje, kakşne so njihove izkuşnje s starostjo in pśizadetostjo zaraői
raka in drugih bolezni ter izkuşnje z zdravstyînimi sluŽbami ozfuoma delavci.
Bolniki so ocenili svoje Življenje z rakom kot telîsno, mentalno, socialno in
eksistencialno doŽivetje. Nekateri se zavedajo bolezni - drugi ne, nekateri so
sposobni imeti nadzor nad vsakdanjim Življenjem in svobodno sprejemati odloěitve
- drugi ne, nekateśi oběutijo potśditev s strani zdravstvenih delavcev - dśugi se
poěutijo zavrnjene.
V medicini Že dolgo ni veě glavni cilj samo preŽivetje, ampak se poskuşa
obśavnavati bolnika holistiěno in s tem upoştevati naěelo dostojnega żivljenja za
vse ljudi (Kiebert, 1997). Upośabnost rezultatov raziskav o kakovosti Življenja je
zîlo razlięna, zato se je vedno treba vpraşati: ali tako dobimo pravi opis zdravljenja
doloěene bolezni, ali lahko primeśjamo zôravljenja med seboj, med populacijami,
v razliěnih ěasovnih obdobjih' ali nam renlltati lahko sluŽijo kot prognostiěni
dejavniki. Kvalitativna analiza podatkov omenjene raziskave (Thome in sod., 2003)
je pśivedla do rezultatov (tabela 1)' ki kaŽejo na to, kako bi mośali v prihodnje
starostnikî z rakom obśavnavati holistiěno in se poslużevati celovite geriatriěne
ocene, da bi lahko izvajali individualno onkoloşko zdravstveno nego.
ZAKIJUCEK
Żiveti z rakom in biti star' pogosto s soěasnimi obolenji pomeni, da se staśostniki
z śakom v vsakdanjem Življenju spopadajo s telîsnimi, z mentalnimi, s socialnimi
in z eksistencialnimi teŽavami, zaruôi razlięnih omejitev in nesposobnosti' ki jih
povzroęirak, zaradi soěasne bolezni, visoke Živ´enjske starosti ali kombinacije vseh
tśeh (Thome in sod., 2003). Naěin spopśijemanja s temi teŽavami je zelo razlIě,en
od posameznika do posameznika. Nekateri se aktivno sooěijo z rakom in se ga
zavedajo, dśugi pa so v tej vlogi zelo pasivni, bolezen zanikajo in se je ne zaveőajo.
V Žffienju sta oba naěina kot dobra ali slaba' kar je odvisno od tega kaj starejşi
éjudje z rakom izberejo' ôa je za njih sprejemljivo ali nesprejemljivo in doloěene
stvari ignorirajo. oboje, śazumevanje in moŽno izogibanje mislim na raka, narîdi
vsakdanje Življenje laŽje. Na njihove odloěitve imajo velik vpliv mnenja
zdśavstvenih dîlavcev, ali se ěutijo spśejete ali zavśnjene, ter njihove Življenjske
izkuşqje, pridobljene z leti.
Staśejşi ljudje veliko govorijo o prihodnosti in vedno je pśi tem prisoten stśah pred
smrtjo (Beśglund, Eśicsson, 2003)' Ko ljudje govośijo o Žffienju kot celoti v
pozitivnem smislu in o starosti kot stopnji zakljuěka, bolezen rak nima tako
pomembne vloge. Veliko svojih teŽav pripisujejo spremembam zaradi visoke
starosti in si Želijo biti sprejeti in imeti kakovostno Živ|eqje. Kategośija kakovosti
Življenja se lahko spśeminja preko razumevanja in informiranja o moŽnostih
zdravljenja ter prek sprememb na podroěju zdtavja, oběutenja in socialne mreże v
okviśu onkoloşke zdśavstvene nege. Starostniki poroěajo' da so pomembni
pozitivni oběutki, ki privedejo do dobre kakovosti Življenja.
30
V starosti, se ljudje zrakom prilagajajo novim situacijam in prevzemajo nadzor nad
tem na razlięnî naěine. obiěajno se primerjajo z ljudmi v slabşi kondiclii' bodisi
zaradi uěinkov raka bodisi zaradi staśosti same po sebi. To pomeni, da so Žrtev
okolişěin in pogosto poskuşajo zaşěititi samospoştovanje (Thome in sod., 2003). S
strani zdravstvene nege je pomembno, da spoştujemo bolnikovo avtonomijo glede
izbire strategije za prllagoditev novi situaclji v staśostnem obdobju.
obstoj in misli na Živ´enje z rakom sprożiio oběutke upanja in obupa (Thome in
sod., 2003). To je individualno doŽivetje, potśebno za spopadanje z vsakdanjim
żivljenjem. Pri starostnikih z rakom pa je verjetno ěutiti vpliv omejenosti glede
pśińakovane Življenjske dobe. Pśi naěrtova{u onkoloşke zdśavstvene nege, bi bilo
potrebno upoştevati podporo upanja s posluşanjem bolnikov, z ôajanjem pomoěi'
kolikorjo potśebujejo, in takéat, kojo potśebujejo, in z nudenjem pomoěi, da se ne
poěutijo zapuşěene in éazvrednotîne, zarudi osebne varnosti.
Zdravstveni delavci igramo pomembno vlogo pri tem, kako starejşi z rakom żivijo.
Bolniki v pogovorih oběutijo potrditev ali zavrnitev, kar je odvisno od tega' kako
veśjamejo zdravstvenim delavcem ali jih posluşajo. Sposobnost izbrati svoj naěin
Áivljînja z śakom je odloěilnega pomena za ustvarjaqje spopadanja z boleznijo in
njenimi morîbitnimi pozitivnimi ali negativnimi izidi. Starostnike z éakom je
potrebno vzpodbujati, da sami izberejo naěin sooěanja z novo situacijo v
vsakdanjem Življenju. Podporo jim mośamo nuditi tako takéat, ko se odloěijo za
aktivno ali pasivno sodelovanje, kot takéat, ko se zavedajo ali sî ne zavedajo svoje
bolezni in prepuşěajo stvari zdravstvenim delavcem.
Literatura:
- Balducci L. Geśiatśic oncology: challenges for the new century. European
Jouśnal of cancer, 2000; 36: é74l-54.
- Berglund AL, Ericsson K. Diffeśent meanings of quality of life: a comparison
between what elderly peśSons and geriatric staff believe is of importance.
International Jouśnal of nursing Practice 2003; 9: 1I2-l19'
_ Beśnabei R, Ventuśiero V Tarsitani Ł Gambassi G. The comprehensive geriatśic
assessment: whwn, where, how. Critical Reviews in Oncology/Hematology,
2000;33: 45-56.
- Evers MM, Mîier DE, Mośrison RS. Assessing Diferencîs in Care Needs and
Seśvice Utilization in Geriatric Palliative Care Patients. Journal of Pain and
Symptom Management, 2002: 23 (5): 424-432.
- Feher S, Maly R. Coping With Breast Cancer in Latîr Life: The Role of
Religious Faith. Psycho oncology, 1999; 8: 408-4Ď6.
- Ganz Ł Lee JJ, Siau J. Quality of life assîssments:An independent prognostic
variable foś survival in lung cancer. Cancer, 199I; 67:3131-5.
31
- Hanlon AL, Watkins Bruner D, Peter R, Hanks GE. Quality of life study in
pśostate cancer patients treated with three-dimensional conformal śadiation
therapy: comparing late bowel and bladder quality of life symptoms to that of the
normal population. Int. J. Radiation Oncology Biol. Phys, 2001;49 (1): 51-59.
- Kiebert W (on behalf of EORTC QualĚ of Life Unit). Manual for a Standars
Téaining Course for Quality of Life Assessment in Clinical Trials. Bruss e|s, 1997 .
- Ko YJ, Bubley GJ. Prostate Cancer in the Older Man. Oncology, 2001;15 (9):
1 1 13-3 1.
- Kurtz ME, Kuśtz JC, StommelM, Given CW Given B. Predictośs of depressive
symptomatology of geśiatric patients with colorectal cancer: A longitudinal
view. SupportCare CanceÇ 2002; 10:494-50l.
- Lefebvre-Chapiro S, Doloplus group. The DOLOPLUS 2 scale - evaluating
pain in the eldeśly. European Journal of Palliative Care, 20011'8 (5): 191-l94.
- Pentek M. Stereotipi o znaěilnostih starejşe populacije. ZdravYar,1999,38:1-4.
- Perilleux E, Anselme B, Richard D et al. Razvoj ěloveşkega organizma. Biologija
ělovîka: anatomija, źlziologija, zdravje. DZS' Ljub´ana, 1999: 349-376.
- Poussirr G, Maltîs Gallo MC, Molrti R, Lc Quang C, Jasso Mosqueda G, Guytrt
F. Can we talk of quality of life just before death? European J. of Palliative Care,
2000;'l (6):218-220.
- Redmond K, Aapro MS (ur.)'Cancer in the Eldeśly: A Nursing and Medical
Perspective. Eso-EoNs Scientific Updates, Vol' 2; Series Eőitors:Veronesi U,
Aapśo MS; 1997.
- Sinclaiś D, Dangeśfield P. old age. Human Growth after Birth; oxford UniversĚ
1998:2Ď6-240.
- Thome B, Dykes AK, Gunnaśs B, Halbeśg IR. The Experiences of older People
Living With Canceś. Canceś nuśsing, 2003;26 (2):85-96.
JZ