»^	(S fl.
'{fot&d ’&■ 3,UA^ 'Zq. rfl/. 3f?C{/t
Merečidna iistu: Celo leto 35 din., pol leta 1* din, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Goto telo 65 din. Iaseràti ali omanfla se —nčiniujo po dogovora; pri večkratnem jhmrtranju primeren popust. UpravniStvo ■prajtimu naročnino, ineerate in reklamacije.
Telefon interodmn km. 113
NEODVISEN POLITI
IBS. iti
Moplbop, dne 3. novambp« 1993«
Poštnina plačana v gotovini.
„Straža“ Izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru. Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom w more govoriti vsak dan samo od 11. dc 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte^, reklamacije so poštnine proste. Tèlefon interurban štev. 113.
Leinlfa XIV.
Od 1. novembra naprej velja posamezna številka
»»Straže“ 75 par.
Naia vlada in orientska konferenca.
Iz beograjskih listov doznavamo, da se vlada v toliko pripravlja na orijentsko konferenco, ki se začne 13. t. m. v Lausanni, dtp je že določila zastopstvo. Zastopati nas misli Nikola Pašič z Vojem Marinkovičem, demokratom ter bivšim ministrom policije in s potrebnimi strokovnjaki ter drugimi spremljevalci, ki nočejo zamuditi dobro plačane priložnosti izleta.
To je vse, kar se dela in pripravlja povodom te važne konference v beograjskem zunanjem ministrstvu. Mogoče še to ne bo potrebno. Kenial paša je proli temu, da bi bila naša država zastopana na konferenci in lahko se zgodi, da se strne s tem mnenjem tudi Francija in da Malo antanto samo Rumunija zastopa. Naši diplomati so lahkoverni ‘optimisti. Vrezali so se pri volitvah v Ligo narodov, ko so toliko trdili, da bo Nincič izvoljen in ko so toliko vpili, da Turki ne smejo v Evropo, je Lloyd George potegnil s Francozi ter Turkom zajamčil Trakijo.
Dokler je vladala v vzhodnih zadevah nesloga med Anglijo in Francijo, se naša vlada ni znala odločiti ne za eno in ne za drugo stran, Franciji se ni hotela zameriti, bojažel jnost jo je sicer vlekla na angleško stran, ko se je pa tudi Anglija premislila glede vojne politike, je bila naša vlada še vedno neorijentirana in tako je tudi sedaj pred konferenco. V Mali antanti glede.vzhodnega vprašanja ni enotnega mnenja in tako bo naša vlada, če sploh pride na orijentsko konferenco, lahko zopet na lastno roko napravila kako težko in neprijetno napako.
Na orijentski konferenci bo prišlo tudi vprašanje Balkana na dnevni red. Na tej konferenci ne bodo zmagovite in premagane države, ne bo se narekoval mir Turčiji ali Grški, temveč iskal se bo sporazum med zapadno Evropo in med Turško, ki ne prihaja-samo kot premagovalka Grčije, temveč tudi kot tožiteljica cele antante, ki je gradila mir vzhodnega sveta na prevari ter zahrbtno podpirala kršitve miru in dogovorov.
Turška svojih zahtev še ni objavila službeno, gotovo pa je, da gre za revizijo neuillskega dogovora in na konferenci se ne bo govorilo samo o Mali Aziji, Do-dekanezih, Siriji, Mezopotamiji, Carigradu, Dardanelih temveč tudi o Trakiji, Solunu, bolgarskih zahtevah glede pristanišč na Egejskem morju ter o mnogih problemih kulturnega in ekonomskega značaja. Apriorno stališče naše vlade se je ravnalo po veliki antanti in njenem stališču, ki je izraženo v sevreskem dogovoru. Ta dogovor se bo pa sedaj spremenil in naša Vlada bi se morala na to dobro pripraviti, da lahko varuje svoje interese.
V Lausannu se bodo delili diplomati v glavnem na dvoje skupin. Turška ni ne,premagana, ne osamljena. Za njo stoji Rusija, če že ne računamo vseh držav in narodov zapadne Azije, v marsičem jo podpira tudi Francija, kakor tudi Italija, ki ponuja po stari navadi prijateljstvo vsakemu, ki zmaguje. Na vojno akcijo proti Turški tuni Anglija več ne misli, ker si ne upa kaj takega riskirati vpričo muslimanskega pokreta, ki bi ji razvnel kolonije in dominione ter vpričo Francije, ki že komaj čaka, da njen britanski tekmec pokaže svoje slabe in občutljive strani v svetovnem položaju. Anglija se bo brigala za svoje interese v Dardanelih, drugo bo pa prepustila francoski diplomaciji in tako bo morala Grška sama plačali račun za vse korake, Samovoljne ali od drugih nagovorjene, ki so iž premagane Turčije napravili zmagovalko ter raztrgali lep kos mirovnih pogodb. Kakor je pustila nekdaj Francija proti Rusom nahujskano Poljsko, tako pušča danes Anglija in cela antanta Grško na cedilu.
Stari in novi grški krmar Venizelos je zastonj agitiral po Londonu in Parizu proti Turški, sedaj pa snuje posebno vojno-politično balkansko zvezo in če mu naša vlada nasede, se lahko pripravimo, da bo z Grško vred odšla poražena od konference. Če se naša vlada pobota in zveže z grško proti Turkom, nam manjka samo še to, da fašistovska Italija nalašč ponudi svojo pomoč Turkom ter nas z Madžarsko vred tako pritisne, da se še geniti ne bomo mogli. Fašistovska oblast v Italiji je bila Pašičevi vladi samo dobrodošel povod, da odloži krizo, da podaljša življenje svojega gnilega režima, da hi pa pomislila, kaka nevarnost nam preti od te strani za vsako nepremišljenost v orijentalskem vprašanju, ji pa še na misel ne pride.	-
Do vseh nejasnosti in zmed v orijentskem vprašanju vodi beograjsko vlado zagrizena mržnja do Bolgarov, ki ne dopusti resnega in treznega premisleka: ali I?i bilo za našo državo pametnejše in koristnejše, približati se Bolgariji, Turški in Rusiji ter se tako zavarovati proti Italiji, ali pa bi bilo bolje izpostavljati se ža Grško, zanašajoč se na Rumunijo ter na more- j bitno in jako dvomljivo podporo Anglije, ki je znana, ; da zna druge dobro izrabiti in še boljše pustiti na — !
cedilu. Na žalost imamo v Beogradu toliko politikov, ki verujejo v Wrangela in vrnitev ruskega carizma, in ti politiki so glavni hujskači proti Bolgariji, češ, dajmo, če ne pomaga Anglež, bo pomagal pa «beli« ruski car, ko zopet pride.
Francija pošilja enega svojih odposlancev v Angoro, drugega pa v Moskvo in ves svet vidi, da hoče spremeniti svoje odnošaje do Rusije in Turške. Ves svet lo vidi in s tem tudi računa, samo beograjska vlada menda za to nima pogleda in razuma.
Pred tako važno konferenco je Pašičeva vlada bol j kot nekdaj na tem, da drvi v protislovenske zveze in spletke in da ne vidi pravih nevarnpsti, ki pretijo jugoslovanski državi od strani in sil, ki so se vedno koristile ob neslogi Slovanov sploh in posebej še na Balkanu. Kumanovski proslavi je odvzel Pašič idejo in značaj jugoslovanske solidarnosti in z istimi nakanami hoče sedaj še na orijentsko konferenco, dočim njegov pomočnik dr. Ninčič po Skoplju šušlja z grškim ministrom.
Politični položaj.
Vladna kriza. Mnenje, da Pašič ne bo držal besede, da po kumanovski proslavi poda ostavko vlade, je obveljalo. Pašič je kratkomalo izjavil, da ne vidi nobene potrebe za odstop vlade in da so celo razni dogodki in razna dela, ki zahteva jo, naj vlada ostane. Tej izjavi so se pridružili tudi drugi ministri iz strahu, da bi ob demisiji za vedno izgubili svojih mest. Ministri so takoj sklenili, da stopijo pred parlament s programom, ki vsebuje tudi oborožitev armade, zvišanje oficirskih plač, zakon o vojnih odškodninah, uradniški zakon in drugo, ki bo vleklo med dobičkaželjno porodico ter ! drugimi, ki ji dajejo zaslombo. Od Davidoviča, ki si-I cer vztraja, se ne pričakuje veliko, ker ima pač po mišljenju za seboj večino kluba, ki mu pa dejansko ne bo sledila, dokler sta tesno zvezana Pašič. in Pribičevič. Ge bi bil Pašič držal besedo in podal ostavko, bi mogel Davidovič podvzeti proti Pribičevičijancem krepko ; akcijo in bi izmenjal v vladi Pribičevičijanee s svojimi pristaši. To pa je sedaj vsled ciničnega in neparlamentarnega postopanja Pasica padlo v vodo in izvršila se bo samo mala rekostrukeija Pašičevega kabineta, da pridejo še drugi ministrski kandidatje ' na j vrsto in izločijo ministri kakor Rafajlovič, ki ne sledi ; slepo za Pribičevičem. Tudi radikalni minister za po-! što in brzojav dr. Žarko Miladinovič bo pri lej pri-i Iožnosti šel v zasluženi pokoj. Kriza pa ostane vkljub temu latentna, samo da je vladinovci po svojem nedemokratičnem naziranju ne bodo priznali in bodo pa-ševali še dalje v nasprotslvu z ljudstvom in delom lastnih strankin, pristašev.
Kongres zemljoradnikov v Banjaluki in razcep stranke. Zadnje dni oktobra se je vršil v Banjaluki kongres zemljoradniške stranke med ovacijami! kralju, narodnemu edinstvu, Savezu zemljoradnikov in poslancem, kluba. Po številnih referatih raznih govornikov je dobil’klub od zborovalcev pooblastilo, da lahko zapusti narodno skupščino v slučaju potrebe. Konečno je bil izvoljen novi glavni izvršilni odbor, kateremu se je naročilo, da izvede čimbolj intenzivno organizacijo stranke predvsem po Dalmaciji. Enoglasno so zborovalci izklučili iz stranke glavnega tajnika Komadini-ča in še tri člane dosedanjega izvršilnega odbora, ki so sodelovali s Komadiničem. Radi banjaluškega kongresa je nastopil v stranki razcep, ker bo odslej vlekla ena struja z Avramovičm, druga pa s Komadiničem. Pristaši Komadiniča se pripravljajo, da skličejo poseben kongres in sicer meseca novembra v Beograd. Zemljo-radniški pristaši vseh grup pa zatrjujejo, da bodo nadaljevali delo po dosedanjem programu in niti imena stranke ne bodo spremenili. Razdvoj v stranki je torej nastal samo radi osebnih medsebpjnih prepirov.
Narodni socijalisti gredo v Ljubljani pri občinskih volitvah skupaj z zastopniki največjih kapitalistov, s starini, v kojem krogu sp nahaja pretežna večina stare ljubljanske plutokracije. Zdi se, da si narodni socijalisti delajo preko starinov mostiček k mladinom. Poznavalci razmer v narodno-socijalistični stranki trdijo, da z ozirom na g. Peska, ki je žrtvoval težke milijone za to stranko nerešenih štreber jev, ne gredo za enkrat skupaj z mladini, da pa pride prej ali slej do tega, ker nima narodno-socijalistična stranka ne resnih voditeljev, ne vztrajnih somišljenikov, ima le — gospodarske polomije in na čelu gospodarskih zavodov v Ljubljani ljudi, katerih preteklost v Ormožu, Celju in pri Kristanovi sladkorni aferi v Ljubljani je najbolj priporočljiva za — mlade zavode nove stranke. G. Pesek je belile del premoženja, žrtvoval za narodno^ socijalno stranko, odnosno za pokritje njenih dolgov pri Jugoslov. kreditnem zavodu; ako bo moral plačati vse menice, na katerih se nahaja njegov podpis, mu bo ostalo toliko kot nič, tovariš v stranki, ki je moral oditi iz štajerskega, pa si kopiči veliko premoženje. Gospodarske nadloge vlečejo narodne socijaliste k — zlatemu teletu in ne bo dolgo, ko bb Deržič počival kot spokorjen sinček v. Žerjavovem naročju. Da zakrijejo
• gospodje svoje fronderstvo, pa napadajo koalicijo delovnega ljudstva in hočejo isti naprtiti zvezo s kapitalisti, ker je — milijonar Pollak pristaš SLS. Slaba j prede narodnim socijalistom, ako jim jedna oseba, ki j se nikdar ni spuščala v javne, politične boje, kakor j kapitalisti dr. Triller, dr. Tavčar, Turk, Jelačin in cela 1 kopica trgovccv-milijonarjev zaveznikov NSS, dela ta-; ke preglavice. Gg. naj pogledajo kandidatno listò in j videli bodo, da predstavlja koalicija res — maso de-I lovnega l judstva. Ako bodo vse pristaši SLS s Pollakom vred volili predlagano listo, jasno kaže, kako se upošteva v SLS delavce in želi, da bi ta koalicija zmagala nad kapitalisti mladini in starini z NSS repekom vred. Gospodarske «špekulacije« in zveza s starini bo pri-' vedla do razkroja v stranki, v kateri so posebno neza-, dovoljni s pristaši Štajerci, ki preveč ljubimkajo z žer-! javom, Kukovcem in celo z — Voglarjem. Da se Štajerce bolj «drži«, se je dirigiral posl. Brandner v Maribor, a sliši se, da bo prepozno, bankokratski baeilus je že — — okužil mnogo NSS pristašev.
Po svetu.
Fašislovske homatije v Italiji — nova vlada. Italijanski fašisti'so dosegli več, nego so nameravali prvotno. Od fašistovskega kongresa v Neapoliju so ti stremili za tem, da dobe v roke državne vajeti za vsako ceno. Program fašistov iz zadnjega kongresa se je raztegnil na pretenzije na Reko, dele Dalmacije, Malto, Korzjko in Dodekanez. Z uddjstvitvijo tega programa bi prišla Italija v konflikt z Jugoslavijo, Anglijo, Francijo in Grčijo. Sedaj pa, ko so fašisti dosegli svoj vladni cilj, pa bodo po izjavah svojega voditelja znatno popustili glede svojih zunanje političnih zadev. Kralj je poyeril pred dnevi sestavo nove vlade predsedniku fašistovske stranke Musolliniju, ki je vzel v roke predsedstvo, notranje ter zunanje zadeve in razven fašistov je pritegnil v svoj kabinet še liberalce in ljudsko stranko. Nova Musollinijeva vlada, ki je že prisegla kralju, je takole sestavljena: Predsedstvo, notranje in zunanje zadeve: Mussolini; vojna: general Diaz; mornarica: admiral Thaon di Revel; zaklad: Inaudi (nacijonalist); industrija in trgovina: Teofil Rossi; finance: De Stefani (fašist); kolonije: Fedcrzoni (nacijonalist); osvobojene pokrajine: Giuratti (fašist); prosvela: Gentili (demokrat); poljedelstvo: De Capitani (fašist); javna dela: Carnacca (nacijonalist); pošta in brzojav: Colonna di Cesaro (nacijonalist); delo in socijalna skrb: Cava-zzoni (popolar); Državni podtajniki so razdeljeni sledeče: predsedstvo: Acerbo (fašist;; notranje Finzi; zunanje: Pasqualini-Vassalo (demokrat); vojna; De Bone (fašist); mornarica: Giaro (fašist); penzije: Dyeci. Takoj po sestavi vlade je proglasilo fašistovsko vodstvo demobilizacijo fašistovskih. čet, vzpostavilo red, mir in promet. Mussolini si je začrtal kol svoj vladni program: v zunanji politiki nacijonalno čast brez pustolovščin, sklicanje parlamenta, katerega bo pa razpustil v slučaju nezaupnice in razpisal nove volitve.
Ljubljansko pismo.
Dne 30. oktobra.
Kajpada je pri nas v ospredju razgovor o občinskih volitvah. Misli se, da bodo liberalni mladini še pred volitvami preklicali kandidatno listo ter pozvali svoje volilce, da glasujejo za združeno listo kapitalističnih starinov in narodnih soeijaleev. V taboru narodnih socijalcev vlada med delavskimi krogi slabo razpoloženje, ker jim ne gre v glavo, zakaj bi morali kot socijalisti podpirati in voliti liberalne kapitaliste. Na kandidatni listi libcralno-narodno socijalne zajednice je vse polno zastopnikov bančnega kapitala.
Narodno socijalno glasilo «Jugoslavija« vzdržuje kapitalistična družba starih liberalcev. Tudi«Kmeiijski list« se tiska zadnji čas v njihovi tiskarni in je ž njimi v sorodu. Govori se, da bi ista družba hotela kupiti tulli «Avtonomista«. Ker tudi vsi liberalni listi v Ljubljani jedo iz bančnih jasli, je v istini samo časopisje Slov. ljudske stranke svobodno napram bančnemu kapitalu in — resnici svobodno pot — stari «Slov. Narod«.
Sporadični pristaši dr. Šušteršiča zagrabijo vsako priliko, da agitirajo proti Slov. ljudski stranki. Sedaj jih vznemirja seveda naša zveza s socijalisti in bivšimi komunisti za občinske volitve. Tako hodi dr. Pegan, ki je tudi pri nas na Štajerskem znan kot tankovesten -advokat, naokoli ter povprašuje: «Ali se s tvojo vestjo zlaga, da voliš socijaliste in bivše komuniste?« Profesor moralke na univerzi je odgovoril, da v slučaju ljubljanskih občinskih volitev s konkretnim programom brez najmanjše skrbi. Naša stranka se je zvezala s socijalisti in bivšimi komunisti sanjo na strogo določen občinski program, ki je bil- objavljen v prvem skupnem manifestu.
Slov. ljudska stranka sama bi ne mogla zmagati.
Za to je bilo za njo vprašanje, ali se zveže z liberalno, kulturnobojno, kapitalistično buržuazijo, ali pa se po-, slavi ob stran delavskih stanov. Mislimo, da je mesto naprej gledajočih krščanskih strank ob strani širokih ljudskih mas, ne pa v hišah liberalnih bogatašev in.
ì 2. staili
buržujev. Dr. Pegan seveda misli, da je boljše lam, kjer so polne jasli.
Dr. Peganova struja že delj časa išče stikov z liberalno samostojno stranko. Že sk-ozi mesec dni piše pristaš te struje članke v «Kmetijski list« in znano je, da so tudi članki proti katolišikm shodom izšli iz teli krogov. Saj propagirajo že delj časa geslo, da vera nima s politiko nič opraviti, baje najbolj iz sovraštva do našega škofa dr. Jegliča. Geslo jim je prinesla dr. Šu-steršičeva brošura iz Nemške Avstrije. Posebno se cedijo tej advokatski struji sline po zadružnih organizacijah, in pripoveduje se, da hočejo zopet razkol v zadružništvu, ki jim sedaj ne daje nobenega zaslužka. Zato se tudi trdovratno vzdržuje trditev, da se bo dr. Šušteršič, ako se vrne, posvetil zadružni organizaciji. Veder emo!
Število katoliških akademikov je letos tako naraslo, da se bo v Ljubljani ustanovilo še novo katoliško akademsko društvo. Tudi v Zagrebu študira letos toliko katoliških Slovenskih akademikov, da si bodo ustanovili lastno akademsko društvo. Dosedaj so bili slov. kat. akademiki člani «Domagoja«, ki pa tudi šteje preko 100 članov.
Za letošnjo zimo se pripravlja med kmetskim in delavskim ljudstvom vse polno socijalnih tečajev. Gotovo je to najboljša agitacija za krščansko-socijalne ideje. Kjer se je vršil kedaj kak enak tečaj, tam ostane vedno jedro globoko prepričanih pristašev te ideje, ki jih ne premakne nobena kriza.
Vodstvo Orlovske zveze je pridno na delu, da poglobi vzgojo in disciplino v svojih vrstah. Čim večje kroge zavzame ta naša elitna organizacija, tem boljše za naše ljudstvo; za to bi naj vsakdo z .veseljem podpiral visoke intencije Orlovske zveze.
Beležke.
Invalidski kongres, ki se je vršil v nedeljo v Beogradu, je precej vznemirjal vlado. Ministri so se dolgo posvetovali, ali naj dovolijo ali pa prepovedo invalidski obhod po mestu. Invalidi so bili namreč zelo ogorčeni vsled zanikernosti in brezbrižnosti vlade, ki jim dolguje milijarde, razvnela jih je pa tudi ugotovitev poneverbe, katero je izvršil na njihovem fondu v znesku. od 656.572 dinarjev bivši predsednik invalidskega udruženja major Stefanovič, ki je pri vsej svoji nepoštenosti znal vedno tako lepo nagovarjati okradene invalide k zaupanju in poslušnosti do vlade. Obhod se le ni dal preprečiti ter se je tudi v velikem številu izvršil. Iz invalidske množice šo se čili ostri klici proti vladi. Tako na primer: «Pustite mrtve grobove, brigajte se za nas — žive grobove — vaše žrtve!« — Obhod se je vil tudi mimo hiše, katero je neki Spahič z oporoko zapustil invalidskemu društvu, in ostro se je protestiralo, ker se la hiša, oziroma oporoka izkorišča od nekega društva Sv. Gjorgja, o katerem nihče ne ve, kaj je in komu služi. — Okrog invalidov so krožile cele čete orožnikov v polni bojni opremi in cele jate policajev in detektivov. Invalidski odbor je obiskal predsedništvo skupščine in je bil sprejet od podpredsednika skupščine Vujičiča s celo ploho praznih obljub in besed, češ, naj še potipijo, vlada bo vse storila, sedaj so pač take razmere, da ne more. To je silno ogorčilo invalide in zopet so klicali: «Doli Panteon mrtvih! Živijo Panteon j živih!« — Odbor je sklenil, pustiti sto invalidov v Beogradu, da neprestano dregajo vlado ter jo spominjajo na dgne obljube. Vlada je dala invalidom za nazaj brezplačno vožnjo, samo, da se jih hitro iznebi.
Čuvaji javne varnosti. Kaki ljudje so postavljeni pri nas za čuvaje javne varnosti, vidimo iz dogodka, ki ga opisuje beograjski «Balkan«, ki pravi, da se je dogodil nenavaden in strašen zločin s tem, da je policist št. 432 od beograjske policije v neki beograjski kavarni potegnil revolver, grozil z ubojem ter končno tudi z nožem ubil nekega Miladina Kostiča in neko Vidosavo ; Stankovičevo in da policija še do danes ni prijela zločinca ter da celo njegovo ime prikriva. V vrsto zločinov čuvajev javne varnosti spada tudi izgred policijskega kapetana Boško Pavloviča v uredništvu «Hrvata« v Zagrebu, kjer je pretil urednikom z naperjenim revolverjem, ter bil k sreči premagan in vržen ven. Muslimanska «Pravda« iz Sarajeva pravi, da se je moral ta Pavlovič že nekdaj v Sarajevu zagovarjati radi nekih stvari, ki so izginile. O tem se še danes mnogo govori in res je tudi, da je bil ta Pavlovič pod Avstrijo kot narednik I. bosanskega polka obdolžen tatvine polkovne kase, da je radi tega pobegnil v Srbijo, kjer je dosegel čin ofi- j cirja. Spisi o tem se nahajajo pri okrožni sodniji v Sarajevu. In evo, tak človek je danes šef straže in javnosti v Zagrebu, ter ogroža z revolverjem življenje državljanov. Saj ni tako samo v Beogradu in v Zagrebu. Podobno se dogaja tudi drugod, končno so si pa vsi slučaji ogrožanja javne varnosti od strani onih, ki bi jo morali varovati, enaki kakor dlaka dlaki.
Dnevne novice.
Višji šolski svet v Ljubljani se radikalno balkani-
Jtira. še malo, in popolnoma bo sposoben, da se ga premesti v Macedoni jo ali pa kam na albansko mejo. V njem imajo Balkanci a la Jelenc, Gnus, Dolfe Ribnikar, prvo in glavno besedo. Na zadnji svoji seji je zopet storil nekaj balkanskih sklepov. Sklenil je priporočiti Beogradu, naj odpravi vsa zasebna — samostanska — ženska učiteljišča. Naša država namreč tako plava v denarju, da menijo ljubljanski Balkanci, da ima dosta novaca. Zakaj torej zasebne šole? Če so krščanske, sp ne samo nepotrebne, marveč državi nevarne. Tako sodi kompanija Jelenc-Gnus-Ribnikar in drugi udeleženci balkanske firme v Ljubljani. Pa še drug sklep so
ST It. t A...
' storili gg. Balkanci v Ljubljani. Višji šolski svet je j namreč imenoval novega šolskega vodja na okoliški šoli v Celju. To imenovanje je tako značilno za manire višjega šolskega sveta, da ne moremo molče iti mimo in preko njega. Za to mesto je namreč okrajni šolski svet v Celju vložil terno-predlog, ki je bil tako sestavljen: L Levstik, 2. Krajnc, 3. Voglar. Najboljše kvalificiran in sposoben v vsakem oziru je Levstik. Ker pa je krščanskega mišljenja, so ga ljubljanski Balkanci kajpada odklonili, saj sé balkanizem in pravo krščanstvo ne moreta zložiti. Višji šolski svet je prošnje kar kratko malo vrnil ter sklenil to mesto novo razpisati. Ljubljanski Balkanci pa tudi te besede niso držali, mesta niso razpisali, marveč so na zadnji seji brez vsakega razpisa kratkomalo imenovali Voglarja za šolskega vodjo v Celju na okoliški šoli. Kajneda, krasen zgled vrhovnih slovenskih pedagogov, kako se spoštujejo zakoni in drži dana beseda. Izvoljenec ljubljanskih I Balkancev Voglar je kajpada vreden svojih protektor-jev. On je izmed vseh treh zgoraj omenjenih najmlajši , in naj slabše kvalificiran. Njegova glavna zasluga je, da je demokratski pristaš in kričač, blejski romar in skrben obiskovalec vseh prireditev centralističnih pedagogov. S plaščem centralizatorskega demokratizma bi naj bili pokriti vsi nedostatki. Pa si bomo vendar dovolili malo pogledati pod ta plašč. Vprašamo g. Vo-’ glarja, kaj je z onimi električnima žarnicami, ki so bile lastnina okoliške šole v Celju, pa jih je nestalo, da i govorimo po balkanski? Ako se višji šolski svet hoče zn imati za to zagonetno zadevo, naj malo pogleda v tozadevni protokol,ki je bil sestavljen na okoliški šoli.
I Če pa bi višji šolski svet to stvar prav po balkansko pustil v nemar, bomo mi poskrbeli, da se bo za to zadevo moral zanimati.
Poslanec dr. Hohnjec je imel na praznik Vseh svet-! nikov na Polzeli v Sav. dolini shod Slovenske ljudske ; stranke. Obisk je bil prav dober. Dr. Hohnjec je obšir-i no razpravljal o vprašanjih zunanje politike. Vprašanje restavracije Turčije je balkansko vprašanje, ki se za j našo državo ne bo ugodno rešilo, dokler ne sklene isti-j nitega in obsežnega sporazuma z Bolgarsko. Spremem-! ha vlade v Italiji je veliko večjega pomena kakor dru-1 ge vladne krize, ki so v Italiji ravno tako na dnevnem : redu kakor v naši državi.. Italijanska država je sedaj popolnoma prišla v roke fašistov, ki so doslej znali samo gaziti zakone, moriti, metati bombe, paliti hiše, rušiti delavske in narodne dome. Z nasiljem so se vsilili državi in italijanski kralj je v svoji slabotnosti pred njimi kapituliral. Nekdanji strastni republikanski agitator Mussolini je postal kraljevski ministrski predsednik ter sestavil vlado, ki je po večini članov in po svojem duhu fašistovska. Ta vlada doslej svojega programa še ni objavila. Ako bo Mussolini program svoje stranke proglasil za program svoje vlade, je neizogiben spor ne samo z najbližjimi sosedi, marveč tudi z Anglijo in Francijo. Evi'opske velevlasti imajo sredstev dovolj, da preprečijo, da bi fašistovska drevesa do-rastla do neba italijanskega nacijonalističnega imperijalizma. Fašistovska Italija bi rada postala dedinja idej in sile stare rimske države. Toda kmalu se bo ove-; rila, da Liliputaner ne more postati orjak. Stališče na-; še države napram fašistovski Italiji mora biti naslednje: Italija mora spoštovati in natanko do zadnjih določb izvrševati rapalsko pogodbo. Slovenskim manjšinam ostalim pod italijansko oblastjo, morajo biti zajamčene one narodne, politične, prosvetne in gospodarske pravice, ki stoje pod varstvom mednarodnega prava. Zveza narodov mora sedaj, ko je protislovanska fašistovska brutalnost prišla v Italiji do vlade, Slovencem'in Hrvatom v Italiji naklanjati posebno pozornost in prevzeti zaščito nad njimi.. Nato je poslanec govoril o notranje političnih razmerah v naši državi. Balkanizem, ki je naši državi v škodo in propast, se iz juga širi proti severu in zapadu ter je v Višjem šolskem svetu v Ljubljani našel eno svojih glavnih taborišč. Resolucije, ki so bile enoglasno sprejete, izrekajo poslancem SLS popolno zaupanje, protestirajo zoper nasilno in protiljudsko postopanje Višjega šolskega sveta v Ljubljani, kjer komandirajo zbesneli demokrati in nasprotniki krščanskega ljudstva, zoper razkristjan-jcnje šol in vse mladinske vzgoje, zoper protiljudski načrt novega davčnega zakona. Obenem so volilci odločno ugovarjali zoper način, kako se jim nalaga osebno dohodninski davek, ker se jemljejo za podlago dohodki, ki so pretirano visoko naračunjeni, v resnici pa so veliko manjši.
Shoda SLS na Ptujski gori in Hajdinu, določena za uedeljo, dne 5. novembra, sta preložena na željo krajevnih organizacij na poznejši čas.
Poslanec Roškar je interpeliral v Beogradu financ, ministra radi pečatenja žganjarskih kotlov in sekatur, ki jih pri tem izvajajo posamezni finančni organi. Zahteval je, da se krivice takoj popravijo. — Nadalje je imenovani poslanec interpeliral vojnega ministra radi odvzetja nove konjske oprave nekemu posestniku pii M, Snežni I. 1920. Oprava je bila tedaj od prevzemne komisije cenjena na 500 K, a okrožna komanda noče o poravnavi škode nič slišati. Danes bi stala taka oprava več tisoč kron. Roškar zahteva v interpelaciji, da se škoda takoj popravi in se krivce, ki zavlačujejo poravnavo škode, kaznuje.
Dr. Kukovčevi politični motvozi. Slovensko JDS je hotel potegniti g. dr. Kukovec svojčas iz poloma na shodu v Središču z motvozom koncentracije naprednih sil, ki pa se mu je utrgal takoj, ko ga je pokazal v javnosti. Ker mu evangelij koncentracije naprednih sil Tii uspel, se je lotil rešilne bilke depolitizacije pokrajinske oblasti v Mariboru, kateri bi naj predsedoval on kot veliki župan, ostalo delo pa bi naj vršili člani drugih depolitiziranih strank. Ker pa z mariborsko oblastjo in
t>. Ii(5 \	U
z velikim županom ne bo nič, se je podal g. dr. Kuko-vec na misijonsko pot v Celje, kjer je 31. oktobra priporočal svojim malim zvestim politiko srednje linije, Kaj in kaka je ta demokratska politika srednje linije ne ve niti dr. Kukovec sam, kaj še njegove zbegane ovčice. Najnovejši Kukovčev politični motvoz je torej politika srednje linije, ki bo zdrknila kmalu na politiku zadnje linije!
Kako je nasedel poslanec Brandner. Tajnik NSS Konrad Žnuderl je naplahtal poslanca Brandnerja, da poštne urade v Slovenskih goricah (Pesnica, Jarenina, Marija Snežna, Št. Ilj, G. Kungota itd.) kontrolirajo d« hovniki ter pregledujejo in odpirajo korespondenco, katero dobivajo v NSS organizirani viničarji. Poštna direkcija je uvedla preiskavo, ki pa je dognala, da je celotna Žnuderl-Brandnerja ovadba čisto navadna izmišljotina. Čudimo se, da je poslanec Brandner nasedel babjim čenčam kakega Žnuderla.
č. g. Jos. Muršec, bivši župnik v Špilju, ki živi v pokoju v Lipnici na svojem posestvu, je zgubil nogo. Odrezali so mu jo, ker je po protinu dobil zastrupljen-je krvi.
Vzor-učitelj po prepričanju in delovanju. Iz Celja nam poročajo:	Mnogozaslužni g. šolski vodja Miloš
Levstik je nastopil dopust, iz katerega se ne povrne več. — Ostavil si šolo, blagi učitelj, po 411etnem plodo-nosnem delovanju v šoli in izven nje. šolska oblast te ni odlikovala, da bi te imenovala nadučiteljem, pa v srcih tvojih učencev in staršev otrok ti je zagotovljeno priznanje, to je hvaležnost in spoštovanje, katero bomo vedno do tebe imeli. Bil si veren učitelj, mož krščanskega svetovnega naziranja. Nikdar nisi skrival svojega naziranja, nikdar nisi zatajeval svojega globokega verskega prepričanja. Sv. vera ti je bila zvezda vodnica v življenju in v službi. Z domačimi duhovniki si živel v lepi slogi in edinstvu, s premnogimi pa v iskrenem prijateljstvu. V šoli si bil mladini izvrsten učitelj, ki si znal pridobiti povsod srca otrok in kako ne? Saj si se zanje žrtvoval z vsem ognjem. Tvoje lepo in vzorno življenje, tvoja požrtvovalnost in plemenito srce je pridobilo srca otrok in staršev. Deloval si v popolno zadovoljstvo višjih šolskih oblastev, od katerih si često dobil priznanja in pohvale. S tvojim taktnim vedenjem in izredno ljubeznivostjo pa si si tudi zagotovil trajen spomin pri svojih kolegih. Ves čas tvojega učiteljskega delovanja si bil prijatelj preprostega ljudstva. Rad si zahajal med ljudstvo, bil mu vedno svetovalec v raznih zadevah. V kmetijstvu si neštetokrat ljudstvu s predavanji in z gospodarskimi spisi nasvetoval in kako radi so te poslušali. Znal si le s samo tebi dano govornostjo pridobivati poslušalce. V sadjarstvu si bil nedosežen, saj je letošnja sadna razstava to pokazala. Tvoji nekdanji učenci iz Št. Andraža so v eni veliki sobi razstavili sadje, katero drevju si jim ti zasadil, ko si bil tamkaj učitelj. Kako te čislajo Št. Andraščani! Z nekakim ponosom ti pokažejo krasne nasade ih rečejo: «To je g. Levstik napravil!« Tu si lahko najbolj zadovoljen, ko vidiš uspehe svojega dela. Radi tvojih duševnih zmožnosti, razsodnosti in spretnosti, skratka velikega duševnega obzorja si tuđi član raznih korporacij, občinski odbornik, ud krajnega in okrajnega šolskega sveta, kjer se tvoje besede rade in vsikdar vpoštevajo. Sklenem te skromne vrtsice ter ti želim, da bi svoj zaslužen pokoj užival na svojem lepem posestvu še dolgo let zdrav in čil!
Slov. kršč.-soc. zveza v Ljubljani slavi letos svoje 251etnico. Zato se bo njen letošnji občni zbor vršil z obširnejšim programom in z večjo slovesnostjo. Poleg običajnih poročil bodo tudi podučna in bodrilna predavanja in temeljita posvetovanja o tem, kako bi se ljudsko-izobraževalno delo med našim narodom poživilo in razširilo ter smotreno organiziralo. Naša štajerska kršč.-soc. zveza bo na ljubljanskem občnem zboru po svojem odposlancu zastopana. Želeti pa je :z Štajerske večje udeležbe. Zato je odbor Slov. kršč.-soc. zveze za Štajersko na svoji seji 30. oktobra v Mariboru sklenil priporočiti štajerskim izobraževalnim organizacijam, da po možnosti pošljejo svoje zastopnike na občni zbor v Ljubljani 13. in 14. novembra.
Nekaj o organizaciji delavstva v Konjicah. Pri nasse je začelo organizirati delavstvo. Samostojna, ali bolje rečeno jedeesarska Unija s svojim dobro znanim tajnikom Zupancem lovi delavce v svoje mreže. Ravno tako so na delu socijalisti. Vodita jih tukajšnji krčmar in krojač Bezovnik in njegov pomočnik Leva. Pa tudi krščanski socijalci so na delu in se jih trezno In pametno delavstvo čedalje bolj oklepa. Svarimo naše delavce pred liberalno, od dr. Žerjava komandirano Unijo, kakor tudi pred socijalisti, ter jih vabimo, da se dajo organizirati v krščansko socijalni Strokovni zvezi, ki je edino prava organizacija slovenskega delavstva.
Na naslov okrajnega zastopa v Ormožu. Mnogokrat hodim po okrajni cesti iz Ormoža proti Sv. Tomažu. Pa imenovana cesta ni vredna, da bi jo imenovali k okrajnim, ker izgleda tako, kot kaka hribovska cesta. Sedaj v jeseni, ko je precej deževalo, ima na nekaterih mestih do pol metra globoke kolovoze (jarke) in če sene bo popravila, se bomo mogli voziti v čolnu po blatu in vodi pròti Sv. Tomažu, oz. do Ključarovec, V prvi vrsti uporablja to cesto ključarovski rudnik, ki vozi z avtomobilom premog na ormoško postajo. Ker pa cesta ni zidana za težke avtomobile, je umevno, da je ravno ta avtomobil kriv, da je cesta tako pokvarjena. Po tem takem je tudi rudniška uprava dolžna, .da posipa cesto z gramozom, in to še v jeseni, ker, ako bo začelo zmrzovati, ne bo mogel niti voznik s konji voziti, ker bo nevarnost, da si konji polomijo noge, osobito v temi V prejšnjih letih je bila cesta izborna, se je posipala vsako leto na slabejših mestih z gramozom a sedaj o
STRAŽA.
.'5. novembra 1922.
gramozu ni sledu, izvzemši par velikih kamenov, ki so sploh brezpomembni. Prosimo torej v imenu vseh prizadetih, da se cesta do dobra popravi sedaj v jeseni, ko se ceste popravljajo tudi drugod. Okrajnemu zastopu v Ormožu toliko v vednost in upoštevanje, ako mu je kaj na srcu ljudski blagor.
Na rednem občnem zboru «Zarje« dne 26. oktobra se je izvolil nov odbor, ki se je dne 29. m. m. konstituiral sledeče: predsednik: Vatovec France, fil.; tajnik: Cetina Fr., üb: blagajnik: Mrak Kranjo, fil.; knjižničar: Kocijančič Viktor, med.; gospodar: Bohinec Joža, med.; revizorja: Stanovnik Aleš, iur.; Bernik Vinko, fil.; letopisec: Gogala Stane, fil.
Povečane dijaške štipendije. Vlada je sklenila, da se povečajo štipendije dijaštvu, ki študira v Pragi na 1200 ČK, onemu pa na Poljskem in v Avstriji pa na 1000 dinarjev mesečno.
Odbor za Dijaško večerjo je prejel od mnogih dobrotnikov precej sredstev, toda posebej živil še veliko premalo za pol leta,* kaj še le za celo leto.. Zato prosimo za revne dijake z dežele zopet in sicer se v prvi vrsti obračamo na naše mladinske organizacije in njih voditelje. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme in dobro uporabi. Naslov za odbor: dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru, Koroška cesta 5.
Ker je pričal — ga je ustrelil. Neki Džemal Alit iz okolice Bitolja je bil poklican kot priča v mesto. Ko je opravil svoj posel na sodniji, se je vračal proti domu v družbi dveh Seljakov iz Povodina. Na potu med Bi-toljem in Povodinom je dohitel to trojico fijaker, ki je vozil z lovsko puško oboroženega potnika. Na kacih 200 metrov predno bi bil fijaker srečal potnika, je postal, iz voza je izstopil oni mož s puško, se skril v zasedo in čakal na trojico. Ko so ti dospeli, nič hudega sluteč v bližino, je ustrelil in smrtno zadel Džemal Alita, druga dva njegova spremljevalca sla pa srečno utekla. Tega umora je osumljen seljak, proti kateremu je izpovedal Džemal Alit na sodniji in se na dan izvršenega umora ni vrnil domov, ampak menijo, da je pobegnil med komite.
Čudna strela. Kot pri nas, imajo tudi po Dalmaciji deževje, katerega pa spremljata grom in strela. V Splitu je te dni urezala strela v dimnik hiše Filipa Vitica, iz dimnika je prodrla v hišo, iz hiše pa v streho pojate. Udar strele ni napravil druge škode, kot da je pokvaril dimnik, razruval streho pojate in razdrobil 13 šip.
Deževje in poplave. Iz vseh krajev naše države prihajajo poročila o razlivih rek ter o poplavah vsled malodane neprestanega deževja. Ljudstvo trpi nepregledno škodo. Donava je bila v prejšnjem tednu 4.74 m nad normalnim stanjem in je še sedaj 2.50 m. Zelo je narasla in se razlila Morava. Črnogorske.reke in hudourniki so tako narasli v okolici Podgorice, da je prekinjen promet Kolašiil—Podgorica—Andrejevica.
Prodajalna Cirilove tiskarne v .Mariboru priporoča papir vsakovrstni za pisarne in pisma, ovijalni papir, pisarniške potrebščine, kakor: peresa, činila, rudečila, svinčnike, radirke, kuverte, trgovske knjige, molitvenike, rožne vence, svetinjice, podobe, križe itd. — Posebno opozarja na svileni papir in na prešani papir v vseh barvah — Ima tudi vse tiskovine za župne, šolske, ob činske in posojilniške urade, vse knjige in zvezke za * ljudske in srednje šole. — Cene so priznano nizke m postrežba točna. — Cirilova tiskarna v Mariboru.
NOVE KNJIGE. V zalogi Cirilove tiskarne v Ma- ; riboru so ravnokar izšle sledeče nove knjige:	1. Moj
stric in moj župnik. Povest., Prevedena iz francoščine, j Povest je zelo mična. Knjiga bo posameznikom in društvom dobro došla. Res pozdraviti je idejo Cirilove tis- j kaine, da izdaja v prevodu dobre povesti iz tujih slov- j štev, kèr so v zadnjem času leposlovne knjige na Slo- ! venskem že zelo redke. Cena broširani knjigi je 4 din., | kar je za sedajne razmere zelo malo. Po pošti poslana stane nekaj več. — 2. Srečne hiše je naslov 2. zvezka j Knjižnice presv. Srca. Knjižica govori o sreči tistih dru j žin, ki se posvetijo božjemu Srcu Jezusovemu. Nadalje opisuje delovanje o. Mateja iz družbe Srca Jezusovega ob posvetitvi družin. Knjižica je lična, lepa, prikupljiva ob posvetitivi držin. Knjižica je lična, lepa, prikupljiva in bodo častilci božjega Srca gotovo radi segali po nji. Stane pa s poštnino vred D 1.50. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. — 3. Nov koledarček za leto 1923. in sicer v žepni obliki je izdala Cirilova tiskarna v Mariboru. Cena v platno vezanemu koledarčku je brez poštnine 3 D, s poštnino vred pa 3.25 D. Koledarček je zelo ličen. — 4. Družinska pratika za I. 1923 se dobi v Cirilovi tiskarni in stane v drobni razprodaji 3.50 D.
Nova mladinska knjiga. Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8, je založila in izdala novo mladinsko knjigo, ki jo je spisal priljubljeni in priznani mladinski pisatelj Ksaver Meško: «Volk-spokornik in druge povesti za mia- j dino.« Knjigo je bogato ilustriral France Podrekar, ki je za vsako povest napravil celostransko sliko. Ker nam še mladinskih knjig zelo primanjkuje, bo ta izdaja občinstvu gotovo zelo dobrodošla, ker je zelo pripravna za darilce našim malčkom. — Cena brošuri 25 dinarjev, vezana 30 D. (
Koledarček Jugoslov. kmetske zveze je izšel. Z raz- j pošiljanjem prične tajništvo SLS v Mariboru za mari- ! borsko okrožje prihodnje dni. Opozarjamo na koledarček in njegovo vsebino somišljenike s prošnjo, da skrbi jo za razpečavanje.
Iz Ptuja. "	~ j
Iz Monakovega se je vrnil v Ptuj minorit g. Vaupotič, ki je bil tam v bolnišnici operiran. Odrezali so mu nogo. Naša carinama mu je hotela berglje zacarini-ti. G. p. Vaupotiču želimo iz srca popolnega zdravja.
Nehvaležnost je plačilo sveta. To so pokazale tudi vse učiteljice Uju organizacije, ki so bile vzgojene v
samostanskih učiteljiščih in so glasovale na učiteljskem zborovanju v Ptuju za odpravo samostanskih učiteljišč. Le tako naprej! Ljudstvo vas bo spoznalo, če vas še ni!
Jelenčevi hlapci. Jelenc je potreboval za svoj kul-; turnobojni predlog, ki ga je stavil v Višjem šolskem svetu «odmeva«; zato so hlapci ptujskega okraja že , pred sejo Viš. šolskega sveta sklenili, naj se odpravijo samostanska učiteljišča.
Juvenat je ustanovila minoritska provincija v Ptuju s 13 dijaki.
Druga stopnja. Prva stopnja Ujujevcev v kulturno-bojnem stremljenju je bil predlog, da se naj odpravijo vsa samostanska učiteljišča. Pri prihodnjem zborovan-ju Ujujevcev bo učitelj stavil predlog, naj se odslovijo vse učiteljice, ki so bile v samostanu vzgojene.
Mestno kopališče. Občinski upravi bi priporočali, naj gleda v mestnem kopališču na snago in naj da za ! kopanje nazpotrebnejše perilo na razpolago. Kopeli so j drage, zato mora uprava za denar tudi nekaj nuditi.
! Istotako naj da popraviti šipe in vstaviti nove, kjer so potrebne. Teoretično je mestno gospodarstvo na solid-j nih nogah, naj se teorija spremeni tudi v prakso, j Vinski mošt se po nekaterih gostilnah prodaja tu- : di po 24 K.
Slabo vreme smo tudi v Ptuju imeli. To pa poroča- j mo radi tega, da nc bo kdo mislil, da nam Ptujčanom vedno sobice sije.
Ptujsko uradništvo je zastopal na kongresu jugosl. uradnikov v Beogradu g. prof. dr. Zelenik.
Žemlje v Ptuju še niso po dva krajcarja, za spo- j znanje pa so postale večje.
Meso v Ptuju tudi še ni po kroni, vkljub temu, da imamo občinsko stojnico.
Iz Maribora.
Rešilna zagonetka. Večer, dne 30. oktobra smo čutili v Mariboru precej šuma in viharja. Nismo vedeli, odkod in zakaj. Sedaj nam je «Tabor« pojasnil zagonetko. Dr. Kukovec je imel v Celju «sijajen« zbor JDS in ta se je zaključil med viharnim ploskanjem. Sedaj I vemo, odkod šum in vihar, toda ne vemo še, ali je Kukovec kakor grški Eolus vihar in šum kar v Celju proti Mariboru izpustil, ali ga je v Žaklju vetrov s seboj prinesel. No, nesreče pa ni bilo; celo Ravnikar v Ljubljani se demokratske Kukovčeve burje ni ustrašil.
župan Grčar se je vrnil iz Ljubljane. Ali je prine-! sel v svoji taški sankcijo novih Bahimovih občinskih j davkov, še ni znano.
Nad 80.000 kron je izplačala mestna občina za Ba-hunov nažrt občinskega stanovanjskega davka. Kdo je neki dovolil županu, da tako razmetava denar davkoplačevalcev. Vse predpriprave in statistika za odmero tega škandaloznega davka pa jc za nič. Župan in soci-jalistični davčni «stručnjak« Bahun sta torej občinsko blagajno spravila ob 80.000 K. Lepo gospodarstvo vršijo socijalisti na magistratu. Draginjo povečevati in po-■ leg tega še tisočake metati kar tje v en dan za nesmiselne Bahunove davčne načrte in reforme, to se pravi — delati brez glave.
Kako so merili v Mariboru stanovanja. Grčar in Bahun hočeta naprtiti Mariborčanom zopet nov občinski davek, namreč davek na stanovanja. Da bi mogel ta davek izračunati, so poprej merili stanovanja. Ta posel so izvrševali neki mladi, od magistrata najeti ljudje. Stanovalec iz Maistrove ulice pripoveduje o tem merjenju: K meni je prišel mlad gospod in izjavil, da ima od magistrata nalogo meriti stanovanje. Pokazal sem mu vse stanovanjske prostore. Mladi mož ni imel nikakega merila ali merilne priprave, ampak se je postavil v sredino vsake sobe in izjavil: «Ta soba meri toliko metrov, ta toliko itd.« Ugovarjal sein, češ, da sobe niso tako velike. A mladi mož mi je osorno odgovoril: «Jaz že vem, kaj je prav in kaj ne«. Po par minutah je odšel. Ali naj bo tako merjenje pravična in reelna podlaga za presojo Bahunovega stanovanjskega davka? — Kakor smo se informirali, iz seznamov o velikosti stanovanj ni razvidno, koliko meri vsak posamezni stanovanjski prostor, ampak popisovalci so vrgli vse skupaj v' en koš. Vse je premerjeno in popisano samo «povprečno«. Proti taki površnosti in netočnosti v tako važni zadevi najodločneje ugovarjamo.	j
Gospod, ki po navadi reže slamo, si včasi tudi ka j ostudnega privošči in tako je nedavno kot mariborski dopisnik. «Jutra« denuncijantsko napadel učitelja mariborske trgovske šole g. Kovača, češ, da kot član nemškega političnega društva ogroža obmejni Maribor in trgovsko mladino. Pri tem se potvarja ime napadenega v «Kovvatsch«, kakor se napadeni še nikdar ni podpisal. Gospod Kovač je izborna učiteljska moč, ker je uporaben in ker se je naučil slovenskega jezika, je tudi zaposlen na trgovski šoli in če bi bil kot Nemec tudi član nemškega političnega društva, to poštenim ljudem ne more biti v spodtiko. Za «Jutrovega« dopisnika velja seveda drugo pravilo in merilo. V zagrizenosti se je že ri »olj izkazru m Judi to mu gre v račun, da se taka služba dobi iz strankarskih in osebnih interesov brez ozira na vrsto kvalifikacije. Z njegovo poročevalno službo, katero ima pri «Jutru« ne kot novinar, temveč kot strankar, tudi takozvani mariborski novinarski klub ni zadovoljen, kar pa ne moti ne lastnikov «Jutra« in ne gospoda poročevalca.
Kako ubija centralistična uprava eksistenco siromašnih ljudi. Vsaka stvar roma v Beograd menda za- j to, da ne pride pri pokrajinski upravi po doslej še obi- i čajnem zapadno-evropskem uradovanju in pojmovan- 1 ju do rešitve, v Beogradu je pa menda nalašč vse tako uravnano, da vsa administracijska nerednost in zani-kernost tlači in oškoduje največ reveže, Milijonarske,
3. - i-.
izvozničarske in druge take stvari se samo tedaj -založijo«, če grozi kriminal kaki petični in visoki gospodi, drugače se pa rešujejo z največjo naglico in vnemo, i dočim zadeve malih ljudi redno in vedno nerešene obležijo skozi leta ali se pa izgubijo. — Evo, drastičnega primera! Na Tomšičevi cesti 116 prebiva vpokojeni poštni poduradnik R. Lehner z ženo in dvoje otr»j4. Služboval je poprej v Mariboru, po preobratu je pa do-I bival pokojnino ocl Avstrije, ker je po naključju prišel v seznam avstrijskih penzijonistov, četudi je v Maribor pristojen. Po opcijski naredbi in na podlagi pri -stojnosti v Maribor je prosil za priznanje jugoslovanskega državljanstva. To se mu prizna in mož takoj prosi za izplačevanje pokojnine po pristojni državi. Prošnja je bila vložena dne 23. novembra 1921 na pošt-I no in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani, urgirala se je 9. februarja in 13. junija 1922. Na prvo urgenco je sporočilo pošt. in brzojavno ravnateljstvo za Sloveni jo v Ljubljani z dne 18. februarja 1922, št. 6167-1—22, da se je prošnja za nakazitev pokojnine predložila dne S9. novembra 1921, pod št. 45.961-1—21 kr. ministrstvu m pošto in brzojav v odločitev. Istočasno je ravnateljstvo rešitev tudi urgiralo, torej dne 18. febr. 1922. Oblast v Sloveniji je torej storila, kar je le mogla, prošnjo je hitro predložila ter nujno rešitev celo urgirala, — iz Beograda pa ni glasu in siromašna družina še danes prejema pokojnino iz Avstrije v mesečnem znesku — od J2 do 3 dinarjev vsled valutne razlike. Od dneva, k« mu je bilo priznano SHS državljanstvo, ta upokojence sploh nima pravice do pokojninske oskrbe od tuje drže ve. Avstrija mu kljub temu redno izplačuje pokojnino in visoka centralistična vlada bogate SHS države je dosegla po zanikernosti svojih centralnih organov la dvomljivi sloves, da daje «spufana« Avstrija pokojnino njenim državljanom.
Varnost v Mariboru. Dan za dnem se ponavljajo slučaji ponočnih napadov na mirne ljudi. Dne 31. oktobra zvečer okoli 10. ure se je vračal trgovec g. Bali skozi Slovensko ulico na svoj dom. Kar naenkrat g« napadeta dva neznana moška. Zgrabila sta g. Baha in sta mu hotela odvzeti denarnico. Bah se je branil in ko so prišli v bližino ljudje, ki so se vračali od gledališke predstave, sta napadalca pobegnila. Bahov klobuk je zginil ž njima. Čudimo se, da so danes mogoč: taki napadi, ko ima mesto Mariboru vendar šestkrat več policajev kot pred vojno.
Umetniško je izdelano grobišče družine Kirbiš na pokopališču na Gori pri Sv. Petru. Noben mariborski mirodvor nima tako krasnega dela. Grobišče je izdelala cementna tvrdka Rogač v Mariboru. Delo dela čast mojstru in strokovnim delavcem, ki so ga izvršili.
Lisjak obiskal Maribor. Včerja ponoči je obiska! lisjak dvorišče posestnika Brumena v Melju. Ovohal je, da se nahajata v nezaprtem kumiku dva purana in pet piščanc za Božič. Lisjak je odpraskal trhlo desko ob plotu in je odnesel enega purana in troje piščancev. Enega purana in dva piščanca pa je pustil gospo -i dar ju za božično pečenko.
Zanimiv pojav pri vinski trgatvi. V torek, dne SL oktobra smo po dolgih tednih neprestanega deževja vendar enkraL učakali lep vetrovni, solnčni dan. Enako lep, a malo'bolj hladen je bil 1. november.,Vinograd niki v mariborski okolici, ki še imajo obilo grozdja na trti, so to vremensko spremembo iskreno pozdravili. Pri moštu je imel preokret vremena poseben vpliv, «— Dočim je imel vinski mošt 28. in 29. oktobra sama 14 in 16 stop. sladkorja, se je dvignil 31. oktobra kar na 17 in 1. novembra že celo na 18 ih v nekaterih boljših legah celo na 18.5 stop. Nekateri vinogradniki bodo končali trgatev še le po Martinovem.
Mariborska gradbena akcija. V ponedeljek, dne ti. i. m ob 5. uri popoldne, se vrši v pisarni Mar-Stan važna od-borova seja, na kateri se določi dnevni red za ustanovni občni zbor in na katero se vabijo brez posebnih vabil vsi gg. člani pripravljalnega odbora. — Te dni so se razposlale in se še razpošiljajo na razne sloje važne okrožnice z vprašalnimi polami, katerih odgvovor je odločilnega pomena za celo akcijo, oziroma bodočnost Maribora. Tort j ne samo stvari sami, nego tudi samemu sebi škoduje, kdor iz napačnega razumevanja ne izpolni po možnosti s točnimi odgovori na stavljena vprašanja.
Mestni starši, pozor! Matere, oziroma v slučaju ovire očetje všeh I. razred obiskajočih učencev in učenk znarib ljudskih šol se morajo zanesljivo zglasiti v uradnih prostorih mestnega šolskega zdravnika (mestni magistrat, oddelek mestni fizikat, soba št. 7) in sicer: 1. Deška ljudska šola št. I (Razlagova ulica) dne 7. t. m. od 9. do 12, ure
2.	Deška ljudska šola št. II. (Razlagova ulica) dne 8. t m
3.	Deška ljudska šola št. III. (Ruška cesta) dne 9. t. as. 4. Deška ljudska šola št. IV (Samostankka ulica) dne 19. t. m. 5. Dekliška ljudska šola št. I (Miklošičeva ulica) dn*
13. t. m. 6. Dekliška ljudska šola II (Magdalenski trg) dne
14. t. m. 7. Dekliška ljudska šola III (Zrinjskega trg) dne
15.	t. m. 8, Dekliška ljudska šola IV (Cankarjeva ulica) dne 15. t. m.
Sestanek državnih uslužbencev in vpokojencev ae vrši v soboto, dne 4. t. m. ob 18. uri v razpravnici tukajšnjega okrožnega sodišča v I. nadstropju, soba št. 53. Ob primerni udeležbi se vrši ta sestanek v porotni dvorani. Poročat bo delegat Društva jugoslovanskih državnih uslužbencev' in vpokojencev v Mariboru o kongresu državnih uslužbencev, ki se je vršil dne 29. in 30. oktobra v Beogradu.
Kolektivna razstava slik prof. A. Gvajea, akademič-uega slikarja, katero priredi umetniški klub «Grohar* r slavnostni dvorani drž. moškega učiteljišča, se otvori v , nedeljo, dne 5. novembra, ob 10. uri dopoldne. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
G. zdravnik dr. F. Jankovič v Mariboru ordinira od 13. t. m. v Razlagovi ulici št. 13. I. nadstropje in sicer od ene ure popoldne naprej.
Specijalist za ženske bolezni in porodništvo dr. 8e©ja-min Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica št. 46, zopet ordinira.
f»**n. 4.
STRAŽA,
H ()}'£ J
Vesrtiea vinske trgatve v Radvanju. V nedeljo, dne 5. aovembra, se vrši v Radvanju pri Mariboru v gostilni g. ,,\nderle «pri lipi« veselica vinske trgatve na korist rad\. Šolarski kuhinji, katero vodi grofica Sikingen. Dobra god- , M bo svirala. Dvorana okrašena z 'grozdjem. Srečolovbo- j gato opremljeni Darovani pujsek, pitana gos in mnogi i u-$i znatni darovi se bodo še posebej žrebali. Začetek olio, uri popoldne. Ob pol 5. uri prihod skupine viničarjev, e-selica ob vsakem vremenu. Ubogi otroci prosijo mnogobrojne udeležbe.
razgovor o- bodočem delu v srenji. Srenjskega občnega zbora so se dolžni udeležiti vsi odborniki odsekov Hoče, Slivnica, Fram, Slov. Bistrica in Makole. Da bode občni zbor sklepčen, poživljamo pod orlovsko disciplino vse imenovane odseke, da storijo, svojo orlovsko dolžnost in pošljejo svoje odbornike na občni zbor!
Orlovski vestnik.
Orliški krožek v Mariboru. V petek, dne 3. I. m. ob ■> im pop. telovadba za gojenke v telovadnici meščan- ; ske šole ria Stolnem trgu. Ob pol 7 .uri v istem prostoru telovadba za članice. Polnoštevilpa udeležba! Fa-cinica.
; Fantovski sestanek je danes v petek ob pol 8. uri žvečer v navadnih prostorih. Udeležite se ga polnoštevilno! Bog živi!
1 Hočka orlovska srenja ima svoj ustanovni ob-4nl zbor v nedeljo, dne 5. novembra, ob 3. uri popoldne V kaplaniji. Na dnevnem redu so volitve odbora in
XITABIA
, poprej [i.*. lit
' RIBOr
za zvonove in kovine,
DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CER» KVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litvt v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalnsce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalniea za brizgalne i. t. d. —	— inž. J. & H. Bühl
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica št. 6, r. z. z n. z. obrestuje od I. novembra i 1922 navadne hranilne vloge, katere se morè vsak če s dvigniti po 5 odstot., vloge na trimesečno odpoved po
5	in pol odstot., večje in stalnejše vloge po dogovoru od
6	do 6 in pol odstot.
Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice v Zagrebu«, ki je dne 19. junija t. 1. otvorila svoj9 podružnico v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta denarni zavod je bil ustanovljen leta 1846, šteje okrog 4Ò podružnic in znaša stanje vlog tega denarnega zavoda 2 in pol milijardi kron, in je v celi Srednji'Evropi; eden največjih denarnih 'zavodov.
Denarja ni !
Draginja je velika, zaslužek pa majhen. Kdor hoče z malim trudom gotovo do 200 K na dan zaslužiti, naj pošlje svoj natančen naslov in znamko za odgovor.
Josip Batič, litija 32.
3 — 10
Volneno blago, perilo, robce ira. drugo manufakturno blagb priporoča po znižanih cenah
Franjo Élajer» Mar bor
GLAVNI TRG 9.	497
B»ENABOR
otroški voziček se proda za 1S00 K. Naslov v uredništvu.	522
Prva hrvatska šfedienka Zagreb
podružnica Maribor, Cospcsks ulica 24.
Telefon ravnatelja 317.
Telefon menjalnice 318.
1
Ustanovljeno 1.1846.
Delila jlartóa K 2CG,OGO.EGO. Rezervni zaklat l( 130,000.0(10.
Vlose K 2.5CO.CCO OOO*-.
Podružnice : ;
Beograd. Bjelovar, Bred n/S., Celje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo Gjurgjevac, Ilc k, Karlovac, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Ogulin, Osijek gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subolica, Sušak Sv Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun.
Ekspoziture :
Osijek dol. grad, Vinica kod Varaždina.
Menjalnice:
Zagreb Ilica 5.
Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskcnrptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. — Izdaja 4 V* % založnice, koje imajo pupilarno varnost in jamčevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na pcdhgi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta.
Izvršuje borne naloge vestno in kulantno.
Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, ZOricbu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešli, Pragi i.t.d. ter v
Ameriki.
Bx zejBvni seilov: Frafitedlcna.
S K
siamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREI, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telet. 88.	37—323
Peliedelci!
FIŽOL
• Črešnjevec •
(Wachtlbehnen) Cocc
kupi vsako množino in plača najvišje cene
Hmelak in drug
Maribor, Slomškov trg 6-
Ir 460
Priporoča se
galanterijska trgovina
DRAGS I0SIMA. Maribor, Vetrinjska ul.26
Zaloga vazeline in krema za čevlje, pavole za pletenje, svi’e in sukanec za krojače in šivilje, špage, yrvi in gart, čevljarskih potrebščin toaletnega mila in p< rtumerije ter raznovrstne drobnarije. BATERIJE za žepne svetil ju e. Na drobno in debelo»
Obmejni katoličani širite,Stražo* i
S Zimske perilo,	»
f nogavice, roka- hl#|k|}hg« razli^no modno r i vice, kravate, MlUDllKCi in galanterijsko $1
S ‘SS-* dežne plašče, ‘
j Jakob lab, Maribor,Glavni trg 2 j
Slovenska Banka
CENTRALA: V LASTNI PALAČI
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 9.
H	PODRUŽNICE:
A H a ri bor. Gosposka ulica 20, Ijutomer, Dolnja Lendava,
É	Novi Sad. Ekspozitura: Vrhnika.
pj	Obrestuje s 1. novembrom 1.1. stare in nove
É Hranilne «lose s 5% tistih.
ILfjj Večje in posebno pa proti 1—6 mesečni odpovedi vezane vloge, ^ M	obrestuje z najugodnejšo otrestno mero.	urn
Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno.
516 2—2
ITlinim v Mariboru ali	Proda se kinoaparat
vaici dobe nagrado.* Dolajš Lnd :,Glas proiektion*
Vfg, Sv. Jakob v Slov. gor. 928 mljen z vsemi potrebščinami. Več 2—3	se izve: Ptuj, Cvetkov trg 5/1.
■■■HMUei 3-3	517
Spodnjtštejerska Ijrdsla posojilnica
v Maribcru, Stolra ulica štev. 6, r. z.z n z.
obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti
po 5
O
O
Vloge na trimesečno odpoved po 5 V* %» večje in stalnejše vloge po dogovoru od 6% do 6’/2%.

, 1—3
525
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroška »sta 1/1. Telefon 311. Brzojavi: Gospobanka.
Centrala: Ljubljana. Todiužnice: Diakovo, Sarajevo, Sombor, Split,
Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopćo Zmatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnic© v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kspitslfn rezerve skipno z	čei K 8€,OCO.OGO*—,vloge md K 350.OOO-CÖD.
Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Naj višje, obrestovanje vlog na
knjižice in v tekočem računu. -
PcobtaSiinl prfttfsj»!ec s elli drisvnerisrecfns loterii«.
glali tiskarn« iv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: TIsdo Pušenjak,
Izdajatelj in založnik: Konz. «Sbmitc,